Franjo Bobinac o Gorenju in rokometu AKTUALNO Lokalno »klanje« za državni košarkarski vrh Kulturne šole več Uspeti se da tudi v skromnem okolju in z malo denarja, če le obstajata volja in kot izobraževalne delavnost, bi lahko bilo sporočilo letošnjega presenetljivega finalnega košarkar- ustanove str 3 skega obračuna med šentjurskim in slatinskim klubom. Srčnost in borbenost igralcev naj bosta spodbuda še za druge. str. 30-31 Izstopajo po številu delovnih BSt str. 14 GOSPODARSTVO BankaCelje kmalu pod strehoAbanke str. 4 Na Pečovjrngp omini na rudarjenje str. 13 Celjskistrop -mojstrovina neštetih ugank str. 25 ZA ZDRAVJE Premalo kliničnih psihologov str. 44 ŠENTJUR Francozi in Nemci s kosami str. CELJE Foto: SHERPA Zaradi prepirov na gradu ni razstave str. 7 2 AKTUALNO UVODNIK Prvih 70 Je 70 veliko ali ne? Kakor kdaj. Ko gre za starost človeka, dandanes to sploh ni nič posebnega, celo stoletniki niso več tako neobičajni. Nenazadnje nam kar naprej podaljšujejo delovno dobo, ki bi jo morali imeti kot pogoj za upokojitev, in kaj hitro se lahko zgodi, da bomo pri 70 letih še delali, če ne bomo seveda prej že čisto »fuč«. Ko gre za jubilej časopisa, pa to ni več tako vsakdanja številka. Redki slovenski časopisi se namreč lahko pohvalijo, da so tako dolgo med bralci. In Novi tednik bo v torek, 2. junija, slavil 70. rojstni dan, kar pomeni, da je prvi povojni časopis, iz katerega se je razvil, začel izhajati že v prvih dneh po osvoboditvi. Resda času in okoliščinam primeren, vsebinsko naravnan na spodbujanje ljudi k povojni obnovi in za navduševanje nad novo oblastjo. Sčasoma se je politična ost topila, časopis je bil vse bolj namenjen bralcem. Pisal je o njihovih težavah, jih predstavljal na svojih straneh, jih obiskoval v njihovih krajih in jim ponujal v branje različne zanimive rubrike. Takrat so bili priljubljeni feljtoni, romani v nadaljevanjih, stripi, zgodbe o eksotičnih daljnih krajih, kot je bila serija v začetku sedemdesetih z naslovom Ljubezen po svetu - in s fotografijami golih žensk, ki jih zadnja leta ne zasledimo več. Smo postali bolj konservativni? Ko smo v zadnjih mesecih intenzivno listali po starih časopisih in pripravljali obsežno prilogo, ki jo lahko preberete tokrat, smo ugotavljali, da tudi minulim generacijam ni bilo lahko. Denarja je primanjkovalo že od nekdaj, treba je bilo zbrati čim več oglasov in pridobiti čim več naročnikov. Novinarji so delali v pogojih, ki se danes zdijo kot iz kamene dobe. Toda kljub temu jim lahko vsaj malo zavidamo. Več je bilo namreč časa za pristne človeških stike tako z bralci kot med zaposlenimi in prav slednjega se naši upokojenci najraje spominjajo. Še nekaj je mogoče razbrati iz nekdanjih številk časopisa: trdoživost tega uredništva, ki se je moralo znajti v vseh okoliščinah, odreagirati na številne spremembe v družbi in ohranjati profesionalno raven svojega dela. Zlasti slednje loči to redakcijo od številnih drugih. Skozi njeno novinarsko šolo so šli mnogi, ki so danes pomembni sooblikovalci javnega mnenja v tem prostoru in širše, in tudi zaradi tega je uredništvo aprila letos prejelo zlati celjski grb. Mnogi so tu začeli in šli drugam, nekateri pa so se po nekaj letih celo vrnili. Resda jim ni lahko, saj je vsak novinar v tem uredništvu že od nekdaj razpet med dvema gospodarjema - radiem in časopisom. Novi časi bodo zahtevali še več naporov, ki jih bomo zmogli le ob premišljeni usmeritvi v prihodnost in s pravo vizijo, kakšen časopis pravzaprav želimo in kakšnega si želijo bralci. Nekateri so z nami že desetletja in za to smo jim seveda hvaležni, pri čemer verjamemo, da lahko veliko ponudimo tudi vsem tistim, ki nas šele spoznavajo. Naj bo torej 2. junij praznik ne le za vse nas, ki ustvarjamo ta časopis, temveč tudi za vse bralce, saj ste del naše 70 let trajajoče zgodbe. Da bi se le nadaljevala! ИВ novi tednik Zaključno prireditev projekta Kulturna šola je republiški javni sklad za kulturne dejavnosti pripravil prejšnji četrtek na Ljubljanskem gradu v sklopu Tedna ljubiteljske kulture. V središču pozornosti je bila OŠ Petrovče, ki je prejela naziv najboljše kulturne šole. Zanj je še posebej zaslužna mentorica Suzana Filipčič (levo). Priznanje je podelil direktor republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar. (Foto: Igor Topole) Dermol poklicni podžupan Na seji mestnega sveta v ospredju kadrovske zadeve - VELENJE - Torkova seja mestnih svetnikov je ob kar 32 točkah dnevnega reda minila tudi v znamenju kadrovskih zadev. Tako je novi podžupan postal Peter Dermol, nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj. Kot je pred točko pobude in vprašanja svetnikov župan Bojan Kontič seznanil mestni svet, bo Peter Dermol, sicer tudi svetnik na listi Socialnih demokratov (SD), funkcijo podžupana, ki jo bo opravljal poklicno, nastopil 1. junija. Na podžupanskem mestu bo zamenjal dr. Franca Žerdina (tudi svetnika SD), ki ga je župan Kontič, kot se je izrazil, razrešil spo- razumno. Žerdin, ki je pod-župansko funkcijo opravljal nepoklicno, naj bi ohranil večino pooblastil. Kot je še povedal Kontič, pa naj bi se predvsem posvetil razvoju jezerskega turizma v občini. O podrobnostih glede imenovanja Petra Dermola Kon-tič na seji mestnega sveta ni govoril. Spomnimo: Dermola je vodstvo HSE, ki je stoodstotni lastnik Teša, odstavilo ob koncu lanskega leta. Po četrt stoletja slovo Zupančiča V okviru kadrovskih zadev so svetniki brez razprave dali soglasje k imenovanju Zdenka Kikca za direktorja Zdra- vstvenega doma Velenje, ki bo tako na tem mestu zamenjal Jožeta Zupančiča. Ta je zdravstveni dom vodil skoraj 25 let. Kikec je bil sicer edini prijavljeni kandidat za direktorsko mesto. Na enak način so svetniki gladko potrdili tudi Sabino Grm za novo-staro direktorico Lekarn Velenje. Grmova sicer vodi velenjske lekarne že 11 let, prav tako je bila edina prijavljena kandidatka na javni razpis. Z nasprotovanjem SDS so svetniki sprejeli tudi predlog za člane Velenjske knjižne fundacije in častnega razsodišča za presojo skladnosti ravnanja izvoljenih in imeno- Velenjski svetniki so se seznanili še s prenehanjem mandata Andreji Katič. Njena svetniška funkcija je postala nezdružljiva s položajem ministrice za obrambo. vanih predstavnikov Mestne občine Velenje s Kodeksom ravnanja, ki ga morajo upoštevati ti predstavniki. Pri tej točki je prišlo do polemične razprave med županom Kontičem in svetnikom SDS Franjem Bartolcem »glede ideološke obremenjenosti kandidatov«. Svetniška skupina SDS je imela svojega kandidata za fundacijo, za častno razsodišče pa ne. ROBERT GORJANC 25 let od ustanovne seje CELJE - Uvod v šesto redno sejo mestnega sveta je minil v duhu spomina na prelomno ustanovno sejo tridomne Skupščine občine Celje, ki je bila v prostorih Narodnega doma 17. maja 1990. Na povabilo župana Bojana Šrota sta bila slavnostna gosta Anton Rojec, predsednik takratne občinske skupščine, prvi celjski župan in delegat v zboru občin Skupščine RS, ter Jože Zupančič, delegat v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in predsednik zbora združenega dela Skupščine RS v letih 1990-92. Leto 1990 je bilo za Slovenijo zelo dinamično in državotvorno. »To je bilo obdobje, ko smo z upanjem in zanosom zrli v prihodnost. Častna gosta seje mestnega sveta v Celju sta bila Jože Zupančič, delegat v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine izpred četrt stoletja in predsednik zbora združenega dela republiške skupščine v letih 1990-1992, in Anton Rojec, predsednik takratne občinske skupščine, prvi celjski župan in delegat v zboru občin republiške skupščine. (Foto: arhiv MOC) Tudi v Celju je bilo tako,« je povedal župan Bojan Šrot in se gostoma zahvalil, ker sta pomagala orati ledino demokracije. »Postavili ste temelje temu, kar Celje danes je. Moderno in ponosno mesto, ki spoštuje svojo preteklost in z optimizmom zre v prihodnost,« je dodal. Anton Rojec je v nagovoru med drugim povedal, da je lokalna samouprava tista, ki je zaslužna za to, da je Celje danes kraj, v katerem je lepo in prijetno živeti. »Menim, da je lokalna samouprava tisto, kar zadeva vsakega od nas, zame je lokalna samouprava takoj za družino in pred državno ureditvijo,« je ob tej priložnosti dejal prvi predsednik demokratično izvoljene tridomne skupščine v Celju. Jože Zupančič je kratko povzel dogajanje pred 25 leti ter sedanjim svetnikom in svetnicam zaželel uspešno delo. Tisto obdobje pa je izpostavil kot obdobje konfliktov. »Tudi kasnejša obdobja so jih bila polna. A vse konflikte je možno urediti in za to morata biti dva, poleg tega pa se ljudje ne smejo ukvarjati s čustvi. Treba je gledati, da so zadeve narejene v korist ne le Celja, ampak tudi države,« je še dejal dolgoletni ravnatelj celjske gimnazije Jože Zupančič. LK ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA O 11 * 8 22 11 25 12 25 13 24 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK o o 14 27 14 27 14 24 12 25 AKTUALNO 3 Ko je šola več kot izobraževalna ustanova Najboljša kulturna šola je OŠ Petrovče - Gimnazija Celje - Center kot prva srednja šola v državi prejela naziv kulturne šole Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je prejšnji četrtek na Ljubljanskem gradu na zaključni prireditvi projekta Kulturna šola razglasil 54 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv kulturne šole. Najvišje priznanje republiškega javnega sklada na področju kulture za osnovne šole in naziv najboljše kulturne šole leta 2015 je prejela OŠ Petrovče. Uspeh naše regije sta dopolnili Gimnazija Celje - Center, ki je kot prva srednja šola v državi postala kulturna šola, in II. OŠ Celje, ki je prejela posebno priznanje na področju medgeneracijskega povezovanja. S projektom Kulturna šola dobre prakse. Želijo, da bi in z razglasitvijo najboljših šol želijo v republiškem javnem skladu predstaviti najbolj kakovostne dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti in širšo javnost seznaniti s primeri bil projekt spodbuda za tiste šole, ki obšolskim kulturnim dejavnostim ne posvečajo dovolj pozornosti, in priložnost, da bi imeli vsi učenci, ne glede na to, katero šolo obiskujejo, možnost izbire med čim bolj kakovostnimi in raznolikimi kulturnimi dejavnostmi. Sodelujejo skoraj vsi V OŠ Petrovče, kjer so v treh letih pripravili 150 kulturnih dogodkov, so na pridobljen naziv izjemno ponosni, zanj pa so, kot je povedala učiteljica slovenščine in mentorica številnih dejavnostih Suzana Filipčič, zaslužni vsi. V 42 kulturnih skupin, od glasbenih, gledaliških, lutkovnih, folklornih, plesnih, likovnih do literarnih in skupin za ohranjanje kul- turne dediščine, so vključeni skoraj vsi učenci. Povprečno je en učenec vključen v dve kulturni ustvarjalni dejavnosti. »Že zelo zgodaj, v prvem razredu, otroke vključimo v kulturno društvo, tako da že na razredni stopnji sodelujejo pri ustvarjanju različnih kulturnih projektov. To uspešno nadaljujemo tudi v času šolanja na predmetni stopnji,« ponosno pove Suzana Filipčič. II. OŠ Celje si je posebno priznanje na področju med-generacijskega povezovanja zaslužila predvsem zaradi množično obiskanega mu- zikala Krog življenja, ki so ga njeni učenci pripravili v sodelovanju z dijaki Gimnazije Celje - Center, projekt pa predstavlja odličen primer sodelovanja šol v kraju. »Kulturni« dosežki stalnica Tudi na Gimnaziji Celje -Center, ki se lahko pohvali z več kot 30 obšolskimi dejavnostmi, s številnimi dobitniki šolskih Prešernovih priznanj za kulturne dosežke in pestrim kulturnim življenjem, so po besedah ravnatelja Gregorja Deleje Naziv kulturna šola sta v naši regiji letos prvič prejeli OŠ Slivnica pri Celju in III. OŠ Celje, obnovile pa so ga OŠ Petrovče, OŠ Marjana Nemca Radeče, OŠ Šalek Velenje, II. OŠ Celje in OŠ Primoža Trubarja Laško. na pridobljen naziv ponosni, še bolj ponosni pa so na svoje dijake, ki dokazujejo, da velikokrat mlade generacije naše bogato kulturno izročilo cenijo bolj kot tisti, ki bi v prvi vrsti morali zanj skrbeti. V zadnjih tednih se lahko šola pohvali še z nekaj »kulturnimi« dosežki, saj je njena plesna skupina na nedavnem Šolskem plesnem festivalu osvojila naslov ekipnih državnih prvakov, pevke dekliškega pevskega zbora pa so se na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Slovenj Gradcu okitile z zlato plaketo in dvema posebnima priznanjema. ŠPELA OŽIR, LEA KOMERICKI OŠ Prebold na težave, povezane s puščanjem strehe, opozarja že več Občina Prebold je nedavno začela energetsko obnavljati šolo. V sklopu let, a kljub temu še vedno ogrožajo učence in zaposlene. del se bo lotila tudi strehe. Poplačilo stroškov bo, kot zatrjuje župan, kril odgovorni za nastale težave. Učenci v nevarnosti zaradi deževnice OŠ Prebold ima težave zaradi puščanja strehe - So za to krivi posegi podjetja Bisol? PREBOLD - OŠ Prebold se že dlje sooča s težavami, povezanimi s puščanjem strehe na nekaterih delih šolske zgradbe. Tako osnovna šola in svet zavoda kot občina, ki je lastnica zgradbe, so prepričani, da je za nastale nevšečnosti odgovorno podjetje Bisol, ki je pred približno petimi leti na streho namestilo sončne celice oziroma sončno elektrarno. Kdo je res odgovoren za nastalo škodo, bo uradno znano v teh dneh, ko naj bi občina in Bisol prejela poročilo izvedenca o opravljenem pregledu, s katerim do zaključka naše redakcije še nista razpolagala. Težave naj bi se začele po- prevzel v najem šolsko stre-javljati leta 2010, ko je Bisol ho, zamenjal strešno kritino od lastnice Občine Prebold in nanjo namestil sončne celice oziroma zgradil sončno elektrarno. Šola mu je takoj v začetku šolskega leta 2010/11 poslala dopis o nepravilnostih pri izdelavi strešne kritine. Pri pregledu naj bi bile že takrat odkrite določene napake pri kritini na strehi nad kuhinjo, nad celotno razredno stopnjo in nad shrambo za orodje. Kmalu zatem je streha ob dežju na nekaterih mestih res za- čela puščati, deževnica pa je na začetku počasi pronicala skozi stene, kar se je najprej kazalo kot plesen v zgornjih učilnicah razredne stopnje, jedilnici in na hodnikih. Šola in svet zavoda sta takoj obvestila občino, ki je o nastalih nevšečnostih seznanila tudi Bisol. Kljub temu da so različni izvajalci popravljali streho, puščanja nikoli niso dokončno odpravili. Proble- matiko strehe so zato večkrat obravnavali tudi na sejah sveta zavoda OŠ Prebold. Vedno več nevšečnosti Škoda naj bi bila z vsakim letom večja. Po navedbah sveta zavoda in šole tako zamaka v predelu jedilnice, hodnikov pri jedilnici in pred računalniško učilnico, v kabinetih, nekaterih učilnicah, na zgornjih hodnikih razredne stopnje, v sanitarijah in garderobah razredne stopnje. »Vsak dan je več plesni, mokrih sten, odpadlega ometa in lesa, mi pa samo pridno in potrpežljivo z učenci vse to prenašamo,« je med drugim zapisano v obvestilu, pod katerim sta podpisana ravnatelj šole Oton Račečič in predsednica sveta zavoda Janja Klančnik. Še posebej ju skrbi za zdravstveno stanje otrok. V šoli namreč opažajo, da imajo učenci vsako leto več alergij in težav z dihali, ki jih pripisujejo vlagi in plesni. Veliko nevarnost po njunih navedbah predstavljajo tudi predeli z električno napeljavo. »Zavedati se moramo, kaj se lahko zgodi, če učenec ali učitelj prižge luč, po električni napeljavi pa je ponoči tekla voda. Kdo bo potem odgovarjal?« Dilemo bo razrešil izvedenec Polona Peunik iz podjetja Bisol pravi, da so v podjetju s težavami seznanjeni, vendar pri tem opozarjajo, da del na strehi niso opravljali le sami, temveč tudi podizvajalci občine. »Z njo smo najeli izvedenca, ki si je že ogledal streho, zdaj čakamo le še na njegovo poročilo, iz katerega bo razvidno, kdo je za to škodo odgovoren in jo bo moral tudi sanirati.« Župan Vinko Debelak je prepričan, da bo poročilo izvedenca potrdilo njegova dosedanja sklepanja, da so za nastale težave krivi posegi podjetja Bisol oziroma njegovih po- dizvajalcev. »Občina Prebold je podjetju oddala v najem celotno streho, kar pomeni, da mora poleg sončne elektrarne vzdrževati tudi streho, ki jo je moral Bisol namesto plačila najemnine obnoviti.« Občina je s pomočjo evropskega denarja nedavno začela energetsko obnavljati šolo in prav v sklopu tovrstnih del želi urediti tudi streho. Ce denarja za poseg ne bo prejela, ji ne bo preostalo drugega, kot še dodaja Debelak, da poplačilo stroškov izterja po pravni poti. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv OŠ Prebold NE PREZRITE »O tem, da je vlada pri klasifikaciji državnega premoženja Gorenje uvrstila med pomembne naložbe, nimam posebnega mnenja, saj v podjetju na takšne odločitve ne vplivamo. A v nobenem primeru si ne želim, da bi bili strateška naložba, glede na to da ima Gorenje mednarodno lastniško strukturo in da je družba, ki ustvarja prihodke pretežno na tujih trgih. Da se je vlada odločila opredeliti Gorenje kot pomembno naložbo, verjetno izhaja iz tega, da je to največje industrijsko podjetje, ki zaposluje veliko ljudi in ima v Sloveniji številne dobavitelje, skupaj s Krko je tudi največji izvoznik. Je pa pravzaprav tudi edino veliko slovensko podjetje, ki je s svojo lastno blagovno znamko prisotno v domovih potrošnikov po celem svetu. V Gorenju ne proizvajamo delov za posamezne izdelke, ampak s končnimi izdelki konkuriramo uglednim podjetjem, kot so Samsung, Bosch Siemens, Whirlpool, Electrolux ...,« je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac med drugim povedal v intervjuju. strani 36-37 4 GOSPODARSTVO NA KRATKO Celjani pravijo, da bi bilo bolj racionalno, če bi bil sedež združene banke v Celju. Banka Celje kmalu pod streho Abanke Postopek pripojitve naj bi bil končan 1. oktobra - Celjska mestna oblast kritična Predvidoma v zadnjem četrtletju leta se bo Banka Celje pripojila Abanki. Združitev bank pomeni, da bo Abanka prevzela vse premoženje in obveznosti in tudi vse pravice Banke Celje iz njenih poslov. Celjska banka bo kot pravna oseba ugasnila, a bo, napovedujejo predstavniki obeh bank, na območju regije ohranjala prepoznavnost svoje blagovne znamke. O napovedani pripojitvi Banke Celje k Abanki ter o posledicah, ki jih bo prinesla, so na zadnji seji govorili tudi celjski mestni svetniki. Po njihovem mnenju pot združitve in dejstvo, da bo sedež združene banke v prestolnici, za celjsko gospodarstvo, občne in celotno regijo ne pomenita nič dobrega. Združena banka bo druga največja v Sloveniji, takoj za Novo Ljubljansko banko. Imenovala se bo Abanka, njen sedež bo v Ljubljani. Po napovedih bo usmerjena predvsem v poslovanje s prebivalstvom in z malimi ter s srednje veli- kimi podjetji. V obeh bankah zagotavljajo, da bo poslovanje takšno kot do zdaj in da bodo komitente pravočasno obveščali o vseh spremembah. Druge podrobnosti združevanja kljub nedavnemu podpisu pogodbe o pripojitvi Banke Celje k Abanki še niso znane. Vsaj uradno ne. Tako na primer ne v Celju ne v Ljubljani še ne razkrivajo, kako bo pripojitev vplivala na število zaposlenih v obeh bankah in kakšna bo mreža poslovalnic nove Abanke. Glede na to, da imata banki poslovalnice in agencije v več slovenskih mestih, na Celjskem se »pokrivata« v Celju, Žalcu in Velenju, je mogoče predvidevati, da bo katera od poslovalnic zagotovo zaprla svoja vrata. Še vedno tudi ni uradno znano, kako bo pripojitev vplivala na število zaposlenih. Abanka ima zdaj približno 840 zaposlenih, Banka Celje 460. Do konca leta 2019 bosta obe banki vsekakor imeli manj zaposlenih, kot jih imata zdaj skupaj. Neuradno se že nekaj časa govori o številki 310 in da naj bi bil delež tistih, ki bodo službo izgubili v Banki Celje, večji. Lastnik naj še enkrat premisli Celjski mestni svetniki z županom Bojanom Šrotom na čelu so do napovedane združitve Banke Celje in Abanke precej kritični. Menijo namreč, da se marsikdo ne zaveda negativnih posledic, ki jih prinaša takšno dejanje. Predvsem, če bo do združitve prišlo na način, kot je predlagano, in bo sedež skupne banke v Ljubljani. To po besedah župana Šrota pomeni, da bo celotna celjska regija, ki je gospodarsko izjemno močna, ostala brez domicilne banke. »S tem se ne smemo kar tako sprijazniti. Ne celjska lokalna politika ne tista, ki nas zastopa na državni ravni. S tem se po mojih podatkih ne bodo sprijaznile niti zbornice in verjetno tudi gospodarstvo ne. Zato je prav, da pozovemo lastnika oziroma tiste, ki v imenu lastnika sprejemajo te odločitve, da še enkrat premislijo tudi o posledicah odločitev. Te so po moji oceni tudi zelo negospodarne,« je dejal Šrot. Blagovna znamka s tradicijo V Celju so do napovedane združitve kritični predvsem zato, ker ima celjska banka v zadnjih letih boljše poslovne rezultate kot Abanka, glavnina negativnih posledic združitve pa bo, kot kaže, kljub temu padla nanjo. Celjski župan tovrstno združitev ocenjuje kot še večjo centralizacijo Slovenije. Šrot je prepričan, da bi bilo predvsem glede na nameravano prodajo združene banke precej bolj racionalno, če bi bil sedež v Celju. Ob tem je opozoril, da so naši predniki Banko Celje ustanovili ravno z namenom, da bi imelo lokalno gospodarstvo, ki je bilo takrat zaradi prihoda Južne železnice v vzponu, na domačem terenu kakovosten bančni servis. Danes pa bi se temu odpovedali. JANJA INTIHAR, LEA KOMERICKI Foto: arhiv NT (SHERPA) Makedonci kupili cevarno Po več neuspešnih dražbah je stečajni upraviteljici Darji Erceg uspelo prodati metalurški del šentjurskega Alposa. Kupec je podjetje IGM Trgovina, ki je v lasti makedonskega metalurškega velikana IGM Trade. Stečajna upraviteljica je cevarno poskušala prodati na več dražbah, na zadnji, ki je bila oktobra lani, je bila izklicna cena 6,3 milijona evrov. Zaradi neuspešnih dražb se je odločila za nezavezujoče zbiranje ponudb, pri tem so ji pomagali v nemški spletni dražbeni hiši Netbid in bili uspešni. Med dvema ponudbama so kot najbolj ugodno izbrali makedonsko. Novi lastniki, ki bodo za cevarno skupaj z opremo plačali 2,6 milijona evrov, napovedujejo, da bodo v Šentjurju nadaljevali metalurško dejavnost. To pomeni, da se kraju obeta vsaj 50 novih delovnih mest. Cetis zmanjšuje dolg Cetis je v prvih štirih mesecih ustvaril malo manj kot 11 milijonov evrov prihodkov od prodaje, od tega približno polovico na domačem trgu. Iz podjetja sporočajo, da je njihov finančni položaj še naprej stabilen. Letos so kratkoročna in dolgoročna posojila, ki so konec preteklega leta znašala približno štiri milijone evrov, znižali za 800 tisoč evrov, redno poravnavajo tudi vse obveznosti za 262 zaposlenih.Cetis je lani ustvaril približno 29 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar pomeni več kot 20-odstotni padec v primerjavi z letom 2013, ki pa je bilo eno najbolj uspešnih v zadnjem obdobju. Po besedah predsednika uprave Romana Žnidariča je padec prodaje posledica nihanj na področju varnostnih tiskovin, kjer so odvisni od uspeha pri pridobivanju večjih projektov. Leto 2015 so v Cetisu spet začeli dobro, saj so januarja uspešno končali tiskanje volilnih lističev za največjo afriško državo Sudan in pridobili večji projekt v Latinski Ameriki. Skupščina preložena Za minuli ponedeljek napovedano dolgo pričakovano skupščino Premogovnika Velenje (PV), na kateri naj bi med drugim odločali tudi o približno 70-milijonski dokapitalizaciji družbe, je nadzorni svet družbe tri dni prej preklical. Kot so v PV navedli v skopi obrazložitvi po seji, je nadzorni svet sklep o tem sprejel zaradi predstavljenih novih okoliščin in podaljšanja postopkov revidiranja računovodskih izkazov Skupine Premogovnika Velenje. Kdaj bo novi sklic skupščine, še ni znano. PV je v stanju insolventnosti in nujno potrebuje svež kapital. Večino naj bi ga prispeval večinski lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE), in sicer s stvarnim in z denarnim vložkom. HSE podrobnosti ne komentira Za pojasnilo o razlogih preklica skupščine smo se obrnili tudi na večinskega lastnika premogovnika. Tudi v HSE so nam povedali, da je skupščina preložena predvsem zaradi podaljšanja postopkov revidiranja računovodskih izkazov družbe. Kaj naj bi bile nove okoliščine, niso pojasnili. »Dnevni red skupščine bo ostal nespremenjen, ko bo sklicana nova, ostalih podrobnosti zaenkrat še ne moremo komentirati,« so nam sporočili iz HSE. Povedali so še, da je trenutno poslovanje PV v skladu s poslovnim načrtom, a da bo treba še veliko storiti na področju stroškovne racionalizacije, ki v premogovniku intenzivno traja že leto dni. ROBERT GORJANC Glede na nezdružljivost funkcije državnega sekretarja ministrstva za infrastrukturo, ki jo je prevzel pred kratkim, je na zadnji seji na funkcijo člana nadzornega sveta podal odstopno izjavo Klemen Potisek, namestnik predsednika NS Premogovnika Velenje. Zupančeva jahta predraga Približno pol leta po stečaju je upravitelj Radovan Triplat začel prodajati premoženje celjske družbe PSZ, ki je bila v večinski lasti Darka Zupanca. Najprej se je odločil za prodajo 17-metrske jahte, a se dražbe ni udeležil nihče. Stečajni upravitelj pravi, šel. Nekaj dni pred dražbo da ga neuspešna dražba ni je sicer prejel nekaj klicev, presenetila in da je tudi pri- vendar nobenega resnega. čakoval, da ne bo nihče pri- »Morebitni kupci očitno ča- kajo na znižanje cene,« je prepričan Radovan Triplat. Na prvi dražbi je izklicna cena za jahto in manjši motorni čoln znašala 530 tisoč evrov. Na naslednji dražbi, za katero datum še ni določen, bo jahto poskušal prodati po likvidacijski vrednosti, ki bo za 30 odstotkov nižja. To pomeni, da bo izklicna cena znašala približno 370 tisoč evrov. Kupnina od prodaje jahte bo namenjena poplačilu navadnih upnikov in prednostnih terjatev zaposlenih. PSZ bivšim delavcem dolguje malo manj kot 200 tisoč evrov, navadni upniki pa so prijavili za približno 14 milijonov evrov terjatev. Predvidoma v prvi polovici julija bo Triplat dal na dražbo tudi prve nepremičnine. Poleg nekaj lokalov v središču Celja sta na seznamu še stanovanje v Rečici pri Laškem in zemljišče s hišo v Šmartnem v Rožni dolini. JI GOSPODARSTVO 5 Že jeseni novi lastniki? Družba Štore Steel je lani izboljšala rezultate poslovanja. Čiste prihodke od prodaje, ki so znašali 104 milijone evrov, je ohranila na predlanski ravni, dobiček iz poslovanja je povečala za skoraj 60 odstotkov, čisti dobiček pa je bil v primerjavi z letom 2013 trikrat večji in je znašal malo več kot 700 tisoč evrov. Lani je jeklarna zmanjšala svojo zadolženost, saj je poravnala za več kot 8 milijonov evrov zapadlih posojil. V Štorah tudi letos načrtujejo zmerno rast. Prodali naj bi 135 tisoč ton jekla, kar je za skoraj 5 tisoč ton več kot lani. Kot je znano, lastniki, med katerimi imajo največje deleže Unior, Kovin-trade in Dinos, prodajajo Štore Steel. Pogovori o nakupu že nekaj časa potekajo s SIJ - Slovensko industrijo jekla, ki je v večinski ruski lasti. Po neuradnih informacijah naj bi SlJ že kmalu začel opravljati skrbni pregled štorske družbe, posel pa naj bi bil končan do jeseni. Kupnina ni znana, nekateri sicer omenjajo, da naj bi znašala od 40 do 45 milijonov evrov. Izbrali Mačkoška Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije je za novega predsednika izvolila Marjana Mačkoška, generalnega direktorja podjetja Štore Steel. Zanj je glasovalo vseh 84 članov skupščine. Mačkošku se je 2-letni mandat začel 24. maja. Funkcija predsednika je častna, generalni direktor zbornice ostaja Samo Hribar Milič. Marjan Mačkošek, ki je bil edini kandidat za predsednika, je po izvolitvi dejal, da je dvoletni mandat kratek, zato si ne dela utvar, da je v tem obdobju mogoče narediti velike, revolucionarne korake. Izpostavil je, da je Gospodarski zbornici Slovenije treba vrniti ustrezno mesto, saj sta zdaj glas države in glas sindikatov močnejša od glasu gospodarstva. Upravitelj išče najemnike Stečajni upravitelj Kristjan Anton Kontarščak je začel zbirati ponudbe za najem skoraj celotnega premoženja propadlega Klasja. Izjema so le prostori in oprema za proizvodnjo brezglutenskih izdelkov, ki se kljub stečaju nadaljuje in kjer je delo ohranilo 19 ljudi. Celjsko sodišče je Kontarščaku pred kratkim že naložilo, da mora v enem mesecu pripraviti predlog za prodajo te proizvodnje. Stečajni upravitelj tako išče najemnike za vse ostale proizvodne in poslovne objekte skupaj s silosom na Hudinji v Celju, za pekarno in poslovne prostore v Rogaški Slatini, ki so že nekaj časa prazni, za mlin in skladišče v Sevnici, ki prav tako ne obratujeta, za pekarno v Hrastniku, ki je zaprta od leta 2013, ter za poslovne in proizvodne prostore v Velenju, kjer je Klasje do stečaja izdelovalo zamrznjene in nekatere druge izdelke. Poleg teh poslovnih in proizvodnih prostorov išče upravitelj najemnike tudi za nekoč znamenito pekarno Mlakar v Celju, za apartma v Moravcih in za manjše zemljišče v središču Rogaške Slatine. JI ZAPOSLITVENI OGLAS Priznano slovensko podjetje ZAGOŽEN, d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 ŽALEC, zaradi širitve svoje dejavnosti vabi v svoje vrste samostojne, komunikativne, ciljno naravnane in ambiciozne osebe moškega ali ženskega spola, ki so sposobne za delo v timu, za delo na delovnih mestih KOMERCIALIST, RAČUNOVODJA in SKLADIŠČNIK VOZNIK. Za zasedbo delovnega mesta komercialist morate imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj, VI. oz. Vil. stopnjo strokovne izobrazbe, razvite pogajalske veščine, podjetniško razmišljanje, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika za prodajo na terenu v tujini, znanje uporabe zbirke pisarniških programov MS office, izpit B-kategorije. Od kandidatov za delovno mesto računovodja pričakujemo izkušenega računovodjo z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami, s VI. oz. VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, z znanjem uporabe programov MS office, razvitimi pogajalskimi veščinami, podjetniškim razmišljanjem, aktivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika, izpitom B-kategorije. V kolikor imate IV. stopnjo strokovne izobrazbe, izpit B-, C-, E-kategorije in izpit za delo z viličarjem, znate uporabljati zbirke pisarniških programov MS office, ste na podobnih ali enakih delovnih mestih delali vsaj tri leta, vas vabimo, da se prijavite na delovno mesto skladiščnik voznik. Ponujamo Vam: • zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas, • delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, • redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, • možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja. Če ustrezate zahtevanim pogojem, pošljite predstavitev z življenjepisom na e-naslov: viktoriia.kricai@zagozen.si. v roku 8 dni od objave. Za dodatne informacije ali podroben opis delovnih nalog nas pokličite na tel: 03/713-14-35. Upoštevali bomo samo prijave kandidatov/kandidatk, ki bodo izpolnjevali razpisane pogoje. Novo skladišče Alpeksa so si ogledali številni poslovni partnerji podjetja. Alpeks ponovno na nogah Največji domači veletrgovec s steklom in porcelanom po lanskem požaru zgradil novo skladišče Lastnika celjskega podjetja Alpeks Bora Tilinger in Pavel Šmigoc sta ponovno dokazala, da znata uspešno reševati težave. Osem mesecev po požaru, ki je do tal uničil skladišče podjetja z vso zalogo in opremo, ob upravni stavbi na Kidričevi cesti že stoji nov objekt. Nesreča, ki naj bi jo med vzdrževalnimi deli povzročil varilec, ni usodno vplivala na poslovanje Alpeksa, saj je lani dosegel celo boljše poslovne rezultate kot v letu 2013, je pa zavrla kar nekaj njihovih načrtov, pravi Ti-lingerjeva. Novo skladišče Alpeksa, ki se že 25 let ukvarja z velepro-dajo izdelkov za gostinstvo in široko potrošnjo iz stekla, porcelana in nerjavnega jekla, je celo nekoliko večje od prejšnjega in meri 2.640 kvadratnih metrov. Postavitev nove hale je stala malo več Alpeks zaposluje 34 ljudi, od tega jih 28 dela v Celju, ostali so zaposleni v prodajnih salonih v Ljubljani in Mariboru. kot 1,5 milijona evrov, vendar to ni edini znesek, ki ga je moralo zagotoviti podjetje, da se je spet lahko postavilo na noge. Ker je s skladiščem zgorela vsa zaloga izdelkov, ogenj pa je uničili tudi vso opremo in celo viličarje, je znašala škoda še nekaj milijonov več. »Pri poslovnih bankah in tudi državni SID banki nismo naleteli na posebej veliko podporo ob naši nesreči. Dogovor z zavarovalnico je bil sicer ugoden, vendar so finančne akontacije prihajale zelo počasi, mi pa smo želeli čim prej spet zagotoviti normalno poslovanje podjetja. Zato smo se morali znajti sami. Na srečo so nam stali ob strani dobavitelji in zaposleni,« pravi direktorica Bora Tilinger. Dobavitelji, ki jih ima Alpeks po vsem svetu, izjema so le ZDA, so podjetju pomagali z odlogom plačila in s prednostjo pri dobavi novih izdelkov. Požar ustavil širitev Alpeks je svoje poslovno--razstavne prostore s skladiščem ob Kidričevi ulici zgradil leta 2000, potem ko se je s svojo veletrgovino izdelkov za gostinstvo že dobro usidral na slovenskem trgu. Vedno bolj uspešen je bil tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Ustavila ga ni niti kriza, saj tudi po letu 2008 nenehno povečuje svoj tržni delež doma in v tujini. Danes Alpeks večinoma trguje s slovenskimi podjetji, s kupci iz držav bivše Jugoslavije in tudi Evrope opravi približno 30 odstotkov svojih Pavel Šmigoc in Bora Tilinger sta z odprtjem novega skladišča proslavila tudi 25 let vodenja podjetja. poslov. Lani je imel 5,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v letu 2013, ustvaril je tudi 150 tisoč evrov dobička. Glede na težave, ki jih je podjetju povzročilo uničenje skladišča, je to vsekakor ve- lik uspeh. »Žal bomo za nekaj časa morali počakati z našimi načrti, to je s širitvijo mreže prodajnih centrov v Sloveniji in na območju bivše Jugoslavije,« pravi Tilingerjeva. JANJA INTIHAR Foto: GrupA RE/MAX-ov vseslovenski dan odprtih vrat v petek, 29. maja 2015, od 15. do 19. ure in v soboto, 30. maja 2015, od 9. do 13. ure Nepremičninska agencija RE/MAX Premium vas ob dnevu odprtih vrat prisrčno vabi na ogled počitniške hišice na Rogli (Rogla 26) in novejšega stanovanja v Mozirju (Šolska ulica 37). Za več informacij pokličite 03/620 05 90, 031 732 491 in 041 643 431, obiščite www.re-max.si ali pridite na Vmnčevo 1 v Celju. Spreminjamo način prodaje nepremičnin. ШШ Premium »Moje mnenje o direktorju zavoda poznate. Če dobimo dobrega delavca, lahko ta desetkrat spravi noter svojo plačo, ne le enkrat,« je povedala v. d. tajnice občinske uprave Zlatka Pilko. Rdeča luč za javni zavod Upravljanje turizma, športa in delovanja mladine še naprej v domeni občinske uprave - Jabolko spora tudi nastajajoči muzej baroka ŠMARJE PRI JELŠAH -Občina zaenkrat še ne bo ustanovila javnega zavoda, ki bi prevzel opravljanje nalog na področju turizma, športa in mladinske dejavnosti. Občinski svet je predlog občinske uprave v prvi obravnavi namreč zavrnil z devetimi glasovi proti, medtem ko je osem svetnikov glasovalo za. V Šmarju pri Jelšah že vrsto let razmišljajo o ustanovitvi javnega zavoda, ki naj bi upravljal s športno infrastrukturo, pod svojim okriljem povezal mlade, skrbel za turistični razvoj, urejanje okolja in se prijavljal na različne razpise. Še eden od razlogov za ustanovitev javnega zavoda je nastajajoči muzej baroka, ki potrebuje upravljavca. Zavod naj bi prostore dobil v »stari šoli«. Njegova naloga bi bila med drugim tudi pridobitev nepovratnega denarja za obnovo te stavbe. Kolektiv naj bi imel šest zaposlenih. Od tega bi štiri premestili iz nekdanjega režijskega obrata, upravljavca športnih objektov in direktorja pa bi morali zaposliti na novo. Po zavrnitvi predloga za ustanovitve javnega zavoda župan Stanko Šket še nima natančne vizije, kako v občini urediti področja turizma, športa in mladine. Napovedal pa je, da bo z muzejem baroka, ki naj bi vrata odprl prihodnji mesec, sprva upravljala občina. (Foto: Egon Horvat) Po črki zakona »V Šmarju imamo športno dvorano, telovadnico, nogometno igrišče in atletsko stezo, a za omenjeno infrastrukturo nimamo upravljavca, pri tem smo si pomagali z javnimi delavci. To pomeni, da delamo mimo zakonodaje. Z javnim zavodom pa bi to uredili s pravnega in organizacijskega stališča,« je argumente za ustanovitev javnega zavoda nizal župan Stanko Šket. Ustanovitev bi bila po njegovem mnenju dobrodošla tudi zato, ker sodelavec občinske uprave, ki je doslej skrbel za upravljanje športne infrastrukture, od začetka leta vodi oddelek za družbene dejavnosti in tako ne more več skrbeti za vse prejšnje zadolžitve. Župan je menil še, da bi samostojen zavod, ki bi se ukvarjal le s področji športa, mladine, turizma in okolja, to delo opravljal bolje, kot je bilo opravljeno doslej. Radi bi nov polet Osmerica svetnikov, naklonjenih predlogu občinske uprave, je vztrajala pri tem, da področja športa, kulture, turizma in mladine v občini potrebujejo nov polet. Dejali so, da se ta področja sicer še držijo nad vodo, to pa je za dodano vrednost in večjo kakovost življenja občanov po njihovem prepričanju premalo. Vršilka dolžnosti tajnice občinske uprave Zlatka Pil- ko je poudarila še, da zavodi v nekaterih občinah ustvarjajo veliko lastnih prihodkov. Kot področje, ki ima velik potencial, je izpostavila predvsem turizem. »Kljub temu da imamo turistične danosti, od turizma nimamo niti evra prihodka. Kot občina pa ga tudi ne moremo ustvarjati,« je dejala. Stroške natančneje opredeliti Vendar je večina svetnikov izpostavila, da bi ustanovitev prinesla le nove stroške, in to v času, ko država vse bolj reže prihodke občin. Preden bi za ustanovitev dvignili roke, so želeli natančne podatke o tem, koliko denarja bi morali v proračunu letno nameniti za delovanje zavoda. Nekateri tudi niso bili naklonjeni temu, da bi bilo upravljanje muzeja baroka odvzeto šmarski knjižnici. Ta v občini že zdaj skrbi za kulturo in ima med svojimi področji dela registrirano tudi varovanje kulturne dediščine in arhivsko dejavnost. »Muzejska dejavnost je kulturna dejavnost. Vsa leta je veljalo, da naj bi muzej postal enota knjižnice. Ta pa bi lahko pod svoje okrilje kot posebno enoto prevzela tudi turizem,« je dejal direktor Knjižnice in kulturnega doma Šmarje pri Jelšah ter nekdanji župan Jože Čakš. Dodal je, da so v knjižnici že pripravili smernice za delovanje muzeja v prihodnosti, sam osebno pa že razmišlja o novih zanimivostih, ki bi jih lahko predstavil muzej ter zbira gradivo o romanjih, pomembno za vso Obsotelje in Kozjansko. TINA VENGUST /a ' NOVO! \ DO 20 % QOTOVINSKO J ^KORIŠČENJEI, , Nova okna. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. 0"| NATUR STANOVANJSKI KREDIT • ugodnejše obrestne mere za Natur stanovanjske kredite > možnost do 20 % gotovinskega koriščenja I) banka celje www.banka-celje.si Obletnica središča ŠOŠTANJ - V občini so s priložnostno slovesnostjo obeležili prvo leto delovanja Medgeneracijskega središča Šoštanj. Gre za skupen projekt občine in Centra za socialno delo Velenje. Ustanovitelja sta po letu delovanja medgeneracijskega središča, ki ga vodi Natalija Novak, zadovoljna z opravljenim delom. Kot je povedala Novakova, so pripravili številne delavnice, predavanja, izobraževanja. Obiskovalci središča niso bili aktivni le v matičnih prostorih na Trgu bratov Mravljakov, marveč so starejšim pomagali tudi na kmetijah, sodelovali pri športnih in drugih prireditvah. Prireditev ob obletnici središča so s svojim nastopom popestrili učenci šoštanjskega oddelka GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, na prireditvi pa so predstavili tudi knjigo za otroke Kamay, žarek, ki nikoli ne ugasne. RG Za poplavno varnost MOZIRJE - Težko pričakovan nov jez na Savinji v Lokah, ki bo prispeval k večji poplavni varnosti Mozirja, bodo zgradili letos. Za to državno naložbo je objavljen razpis za izvajalca. Z okoljskega ministrstva so jez obljubljali kar desetletje, pri čemer so naložbo na državni ravni prestavljali iz leta v leto. Državni denar je zagotovljen, izvajalca nameravajo izbrati v drugi polovici junija. Ta naj bi začel delati že na začetku poletja, ko je gladina Savinje nizka, in naj bi naložbo dokončal še letos. Nov jez bo nadomestil obstoječega, ki je višji, zgradili ga bodo nekoliko stran od obstoječega. Omogočil bo nižjo gladino Savinje, večjo prepustnost pritokov in zmanjšal erozijo rečnega brega. Ocenjena vrednost jezu znaša približno pol milijona evrov. Za celotno dokumentacijo je poskrbela občina. BJ NA KRATKO Bojijo se poslabšanja LAŠKO - Vodstvo zdravstvenega doma opozarja, da bo novi pravilnik o službi nujne medicinske pomoči močno poslabšal dostopnost zdravstvenega varstva za občane. Direktorica doma mag. Janja Knapič je na ministrstvo za zdravje naslovila pismo, v katerem je izpostavila več razlogov, zakaj predlog ni dober in katere spremembe bi bile nujne. Največja pomanjkljivost pravilnika je po njenem to, da dokument ne razmejuje med dežurno službo in nujno medicinsko pomočjo. Medtem ko je le tri odstotke bolnikov pri nas obravnavanih v nujni medicinski pomoči, ostalih 97 odstotkov spada pod dežurno ambulanto. Po mnenju direktorice ZD Laško bo imel ta delež bolnikov od uveljavitve novega pravilnika slabšo dostopnost do strokovne oskrbe. Pri tem se Knapičeva boji, da ministrstvo predlogov zdravstvenih domov najverjetneje ne bo upoštevalo. TV Župani proti Humanim zvezdicam ŠMARTNO OB PAKI - V spomin na nekdanjega, pokojnega župana Alojza Podgorška, bo danes, v četrtek, ob 18. uri na igrišču NK Šmartno nogometna tekma med slovenskimi župani in ekipo Humanih zvezdic, ki jo sestavljajo glasbeniki in drugi slovenski estradni umetniki. Nekdanji župan Alojz Podgoršek je bil tudi sam član ekipe županov, ki deluje pod okriljem Skupnosti občine Slovenije (SOS), v njej pa nastopa tudi sedanji župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar in še nekaj županov s Celjskega. Selektor ekipe Humane zvezdice je eden najuspešnejših slovenskih nogometnih trenerjev in domačin Bojan Prašnikar. RG Podvojena pomoč DOBRNA - V občini bodo starši prejemali eno višjih pomoči novorojenčkom v državi. Od začetka julija bo namreč ta znašala 250 evrov za vsakega otroka v družini, kar je skoraj dvakrat več kot v okoliških in večini drugih občin po Sloveniji. V občini se rodi le približno 20 novorojenčkov na leto. Staršem zaenkrat podarjajo za prvega otroka 104 evre, enoletno naročnino na revijo za vzgojo malčkov in knjižno darilo. Za vsakega nadaljnjega otroka znaša pomoč 128 evrov. Pomoč v znesku 250 evrov bo kar dvakrat višja kot v okoliških občinah in po Sloveniji. V Vojniku na primer znaša 140 evrov, v Celju od 110 do 170 evrov, v Laškem od 130 do 150 evrov ter v Slovenskih Konjicah od 126 do 500 evrov. V občinah velja namreč različna ureditev višine finančne pomoči, saj je ponekod pomoč za drugega otroka in vse naslednje višja. Zelo visoko pomoč novorojenčkom imajo v občini Moravske Toplice, kjer znaša tisoč evrov, v Novi Gorici je 500 in Ajdovščini 400 evrov. BJ Umreti bo dražje VOJNIK - Na pokopališčih v občini bodo od 1. junija višje cene pogrebnih in pokopaliških storitev ter najema grobnega prostora. V cenah za pogrebne in pokopališke storitve so različne postavke za klasične in žarne pokope, pogrebno moštvo, poslovilno dvorano in kuhinjo, organizacijo in izvedbo pokopa ter delo na pokopališču. Po podatkih občinske uprave gre za podražitev v skupni višini približno 5 odstotkov. V občini to utemeljujejo s tem, da je bila zadnja sprememba cen pogrebnih in pokopaliških storitev pred tremi leti, cen najema grobnega prostora pa pred šestimi leti. Družba Raj, ki je kon-cesionarka, je predlagala podvojitev cen nekaterih storitev, vendar ji občinski svet ni ugodil. V občini imajo pokopališča v Črešnjicah, na Frankolovem, v Novi Cerkvi in Vojniku. BJ Označili 1.500 sadik RADEČE - Minulo soboto je bilo na Magolniku tradicionalno srečanje ob začetku tedna slovenskih gozdov. 45 udeležencev je kljub slabemu vremenu krepko popri-jelo za delo in ob sadike mladih dreves postavilo 1.500 količkov. V gozdnem predelu Jatne so taborniki ob pomoči predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije in prostovoljcev lani posadili mlada drevesa, minulo soboto pa so udeleženci sadike označevali s količki. Jože Prah iz zavodove radeške krajevne enote je pojasnil, da je označevanje pomembno zato, da sadike skrbnik gozda lažje najde v času obžetve. Po končanem delu so udeleženci spoznali tudi novo knjižico Nega gozda: danes za jutri, ki jo je izdal zavod s pomočjo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Okoliške lastnike gozdov bo zavod ob podpori še nekaterih drugih ustanov skušal vključiti v projekt za bolj sonaravno gospodarjenje z gozdovi. TV Kaj se dogaja s srednjeveško razstavo na Starem gradu? Člani KD Vitezi belega volka predčasno pospravili in odnesli rekvizite - V zavodu Celeia trdijo, da dogovora o razstavi sploh ni bilo CELJE - Člani Kulturnega društva Vitezi belega volka, ki so sedem let bolj ali manj dobro sodelovali z Zavodom Celeia Celje, ki upravlja s Starim gradom, razočarani, še pred koncem sezone, zapuščajo knežje mesto. V zavodu za kulturne prireditve in turizem zatrjujejo, da do nepravilnosti ni prišlo. Predstavniki gostujočega kulturnega društva so na Starem gradu v preteklih letih sodelovali pri projektu Živa zgodovina. Letos pri njem niso želeli več sodelovati, saj je program po mnenju njihovega predsednika Anela Čirića zašel s poti in »s srednjim vekom nima več veliko skupnega, bolj spominja na Disneyland«. Kljub temu so se dogovarjali in dogovorili, vsaj ena stran je menila tako, za sodelovanje pri projektu zvočne inštalacije Svetlikanje prekletih. Društvo naj bi v vsakem nadstropju Pelikanovega stolpa pripravilo razstavo in na ogled postavilo tudi veliko srednjeveškega orožja. »Razstavo smo pripravili in predvideli tudi njeno postavitev, predvsem pa smo začrtali varnostne kriterije. Srednjeveško orožje je bilo namreč narejeno za ubijanje in še danes velja za hladno orožje, zato je treba z njim previdno ravnati. V zavodu so se odločili tik pred odprtjem razstave postavitev popolnoma spremeniti. Pri tem niso upoštevali nobenih varnostnih napotkov, dobršen del odvečne opreme so zmetali kar na balkone,« razočarano razlaga Čirić, ki v javnosti pogosto uporablja tudi svoje srednjeveško ime Vlad Keglevič. Kljub temu da so se želeli s predstavniki zavoda in direktorico Mileno Čeko Pun-gartnik sestati in pogovoriti, Predsednik Kulturnega društva Vitezi belega volka Anel Čirić pravi, da so v zavodu Celeia takole neugledno in nestrokovno hranili njihovo opremo. To so v Celje pripeljali, ker naj bi z njo sodelovali pri umetniškim projektu zvočne inštalacije Svetlikanje prekletih celjskega ustvarjalca Gašperja Piana. (Foto: arhiv KD Vitezi belega volka) kako naprej, so naleteli na gluha ušesa. »Zato nam ni preostalo drugega, kot da pridemo po opremo in jo odpeljemo. Prišli smo še ravno pravi čas, saj so na gradu že menjali ključavnice,« nadaljuje svojo plat zgodbe predsednik gostujočega društva. Ob tem je povedal še, da so se s celjskim zavodom že nekaj časa pogovarjali tudi o odkupu omenjene opreme. Dogovora o razstavi ni bilo V zavodu Celeia vse očitke ostro zavračajo in razlagajo povsem drugačno zgodbo. Kot so zapisali v pisnem odgovoru in sporočilu za javnost, so se predstavniki zavoda s Kulturnim društvom Vitezi belega volka nekaj let pogovarjali o morebitni postavitvi razstave in odkupu ali najemu opreme, vendar do končnega dogovora nikoli ni prišlo. O tem so se pred- stavniki obeh organizacij pogovarjali tudi letos, a dlje od pogovorov tudi tokrat niso prišli, saj »člani društva niso nikoli posredovali poslovne ponudbe. Člani društva tudi nikoli niso predstavili jasnega koncepta vsebinske oživitve stolpa nad Pelikanovo potjo.« Prav tako v zavodu odločno zavračajo vse očitke, da so z opremo ravnali neprimerno in da so jo poškodovali. Se zgodovina ponavlja? Zunanji opazovalec se ob zadnjih dogodkih in hitrem odhodu, umiku pravzaprav >Vitezov belega volka< ne more znebiti občutka, da se ob vsakoletni oživitvi srednjeveške zgodovine ponavlja tudi sodobna. Pred leti so namreč grad že na hitro zapustili člani Turističnega društva Celje. LEA KOMERIČKI »Svet je eden - eden za vse« CELJE - Ljudska univerza Celje bo prvi teden junija izvedla nov projekt spodbujanja socialne vključenosti državljanov tretjih držav v mestu v slovensko okolje. Pri projektu bodo sodelovali predstavniki šestih narodnostnih skupnosti. Poleg Slovencev še Bosanci, Albanci, Rusi, Kitajci in Ukrajinci. Glavni cilj programa je uporabiti neformalne pristope kot obliko spodbujanja socialne vključenosti državljanov tretjih držav v slovensko okolje, je ob predstavitvi novega projekta dejala direktorica ljudske univerze Dubravka Milovanović. S projektom želijo spodbujati vključenost tujih državljanov v slovensko družbo na način, da so priseljenci sami aktivni, in okrepiti socialno mrežo med lokalnim prebivalstvom in priseljenci. Slednje želijo na ta način tudi obveščati o možnostih zaposlitve, izobraževanja, jim predstaviti Celje, znamenitosti in kulturno dediščino. Velik poudarek bo tudi na pomoči pri učenju slovenskega jezika. S tovrstnimi aktivnostmi, kot pravi direktorica, se ukvarjajo tudi sicer. Pomoč najbolj potrebujejo ženske Enotedenski program prireditev je namenjen najbolj ranljivim ciljnim skupinam. To so predvsem ženske, otroci, mladi in starejši. Kot je povedala vodja projekta Maja Bizjak, se v najtežjem položaju najpogosteje znajdejo ženske. »One so tiste, ki pridejo kasneje v državo, kamor že prej odidejo njihovi možje. Niso pripravljene na nov jezik, novo kulturo in se zaradi tega zadržujejo v zaprtih krogih.« Aktivnosti bodo organizirane od ponedeljka, 1. junija, do nedelje, 7. junija. V tem času bodo med drugim za tuje državljane pripravili ekskurzijo po mestu, športno-zabavni dogodek, kulturno-kulinarični večer, karierno svetovalnico in borzo znanja. Projekt sofinancirata EU in ministrstvo za notranje zadeve, zato bo za zainteresirane program brezplačen. LK NA KRATKO Občina brez dolgov LUČE - Po zaključnem računu lanskega proračuna, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinski svetniki, znašajo prihodki in odhodki približno 1,9 milijona evrov. Občina se lani ni zadolževala, niti ni odplačevala dolgov, ker jih sploh nima. Gre za eno redkih takšnih občin. Lani so sprejeli dva rebalansa proračuna, zadnjega zaradi ceste v Planico, za katero so se odločili, da jo bodo asfaltirali šele letos. Na to so počakali kljub predvolilnemu času, a so že pred zimo poskrbeli za podlago te ceste. Želeli so namreč, da se čez zimo dobro utrdi, saj je cesta speljana do več kot tisoč metrov nadmorske višine. Za naložbe je občina lani namenila 35 odstotkov odhodkov, glavna lanska naložba je bila komunalna ureditev dela občinskega središča na desnem bregu Lučnice, kjer so med drugim obnovili kanalizacijo in vodovod. Poskrbeli so tudi za ureditev parkirišča in prepla-stitev ulice. V občini so asfaltirali več kilometrov cest. BJ Prizorišče prve poroke BRASLOVČE - V obnovljenem obrambnem stolpu gradu Žovnek v Podvrhu je bilo v soboto slovesno. Za grajskimi zidovi, ki jih že več desetletij skrbno obnavlja tamkajšnje kulturnozgodovinsko društvo, sta se kot prva poročila Vanja Roter iz Šentruperta in Tadej Lukman iz Tabora. Civilni obred je ob pomoči matičarke Darje Felicijan opravil braslovški župan Branimir Strojanšek, cerkveni del poroke pa je sledil v taborski cerkvi. Občina Braslovče bo s takšnimi dogodki tudi v prihodnje promovirala to pomembno kulturnozgodovinsko zgradbo, znano predvsem po rodbini celjskih knezov. ŠO V novih prostorih VRANSKO - Gasilska zbirka Vransko, s katero upravlja tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in šport, je od petka v novih in primernejših prostorih v Gasilskem domu Prekopa. Na dnevu odprtih vrat si je postavitev zbirke ogledalo približno 40 obiskovalcev. Največji del zbirke, ki je sicer v štirih prostorih, v spodnji etaži zavzemajo stari gasilski vozovi domačih in drugih prostovoljnih društev. V enem od prostorov so brizgalne, ročniki in cevi, v drugem pa pokali, slikovno gradivo, gasilska literatura in drugi manjši predmeti. V zgornji etaži je na ogled predvsem oprema gasilca, kamor sodijo oblačila, kape, šlemi, pasovi in oprema za prvo pomoč. ŠO Že 24. pastirski praznik KOZJE - Turistično društvo Pilštanj je v nedeljo na Pil-štanju organiziralo že 24. pastirski praznik Binkoštova-nje. Osrednja točka prireditve je bila predstavitev pastirskega običaja - »venčanja kenika in luknce«. »Kenik« je postal pastir, ki je prvi prignal živino na pašo, »luknca« pa tisti, ki jo je prignal zadnji. Obiskovalci so se lahko okrepčali pri tržnicah z domačimi dobrotami. Za praznično vzdušje so poskrbeli Pilštanjski gospodarji, folklorna skupina OŠ Lesično in citrarke. JP Odprli kolesarsko stezo PODČETRTEK - V občini so v zadnjih letih zgradili kar nekaj kolesarskih stez iz različnih finančnih virov, predvsem evropskih. Pred kratkim so odprli tudi odsek, ki povezuje Termalni park Aqualuna in Podčetrtek. Gre za del večjega projekta, tako imenovane daljinske kolesarske povezave med Rogaško Slatino, Bistrico ob Sotli in Podčetrtkom, ki je vreden kar šest milijonov evrov. Nova kolesarska steza med Termalnim parkom Aqualuna in Podčetrtkom je dolga 2,5 kilometra, stala pa je malo več kot 300 tisoč evrov. JP www.posta.si J Spoštovani uporabniki poštnih storitev! I s" Obveščamo vas, da bo pošta 3211 Skofja vas, I 1. julija 2015 pričela delovati kot pogodbena pošta na I istem naslovu. o. Delovni čas pogodbene pošte 3211 Škofjja vas: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-16.00 sreda: 8.00-17.00 sobota: 8.00-10.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. KJ POŠTA SLOVENIJE Za terensko sejo svetnice in svetniki ne bodo prejeli sejnin. Denar so namreč namenili za plačilo avtobusnega prevoza in prehrano. (Foto: TT) Na terenu spoznavali občino Za obnovo cestne infrastrukture bo zmanjkalo denarja - Sanacijskih del na plazišču v Libojah še niso začeli ŽALEC - Občinski svetniki so se prejšnji teden odpeljali na prvo terensko sejo v zgodovini. Z avtobusom so se celo popoldne vozili po občini in obiskali vse krajevne skupnosti, predstavniki občinskih strokovnih služb pa so svetnikom med vožnjo predstavili aktualne projekte. Sedemurni ogled so zaključili ob skupni večerji. Med vsemi političnimi stranmi je vladalo prešerno vzdušje. Vsi so menili, da je takšna seja izjemno koristna. »Razpoloženje je bilo vsekakor boljše, kot je v naši okrogli sejni sobi,« je po prihodu na ciljno točko celodnevno dogajanje poko-mentiral župan Janko Kos. Svetniki so s postanki v vseh krajevnih skupnostih in s pogovori z njihovimi predsedni- ki po besedah Kosa spoznali, da so povsod težave, ki pa jih občina skuša karseda hitro in učinkovito rešiti, a vsega naenkrat se preprosto ne da. Plaz v Libojah še ni saniran Medtem ko so se vozili po občinskih in državnih cestah, so bili verjetno bolj kot sicer pozorni na njihovo slabo stanje. Prav zaradi tega bo ureditev cestne infrastrukture eden prednostnih projektov v prihodnjih letih, vendar bo na žalost, kot je še dodal Kos, za obnovo vseh problematičnih odsekov zmanjkalo denarja. »Zelo bi se nam spet prilegel kakšen jackpot dobitek,« je še dodal v šali. Občina zemeljskega plazu, ki se je v Libojah sprožil ob februarskem deževju in odnesel dobršen del regionalne ceste, še ni začela urejati, zato je poškodovana cesta še vedno zaprta. Čeprav je obvoz urejen, so si domačini uredili lastno krajšo nadomestno pot. Strokovnjaki so sicer že pred časom opravili meritve, na podlagi katerih so v občini pripravili dokumente, projekt in načrt obnove, pred dnevi pa so projekt že dali tudi v pregled. Sanacija plazišča in poškodovanega cestišča bo za občino precejšen finančni zalogaj, zato ima zanjo že rezerviranega nekaj denarja, a se bo vseeno morala za pomoč obrniti tudi na državo. Večino del naj bi izvedla poleti, obnova pa naj bi bila končana v najboljšem primeru do jeseni. Čez majav most Ena najbolj črnih in hkrati nevarnih prometnih točk v občini je zagotovo most čez Savinjo v Grižah, ki je že na pogled poseden, zato ni presenetljivo, da sta vprašljivi tudi njegova trdnost in nosilnost. Problema se v občini zavedajo in tako so v letošnjem proračunu zagotovili 50 tisoč evrov za pripravo raziskav in projektne dokumentacije. Župan Kos je napovedal, da se bodo potapljači, ko bo vreme primerno, ponovno potopili in pregledali temelje mostu. Če se stanje od zadnjega pregleda ni poslabšalo, bo most še naprej normalno prevozen, v nasprotnem primeru bodo morali postaviti delno zaporo. LK V Mladinskem centru Šentjur, Razvojna agencija Kozjansko, smo se s čezmejnim projektom Naravna in kulturna dediščina skozi igro - Igraj se! skupaj s hrvaškimi partnerji podali na področje približevanja naravne in kulturne dediščine čezmejne-ga območja njenim prebivalcem, predvsem mladim. Slednje smo tudi povabili k sodelovanju, saj mladi najbolje vedo, kako ju predstaviti vrstnikom in otrokom. Po raziskovanju dediščine, oblikovanju in testiranju različnih konceptov iger, so nastale zanimive in poučne družabne namizne igre, ki jih bodo prejele lokalne šole, knjižnica in mladinska društva iz občine Šentjur. Nastale so karte Šentka, igra za treniranje spomina Naokrog po občini Šentjur, taktična igra Zemljo krast, sestavljanki in pobarvanka. Hkrati sta podobne aktivnosti izvajali hrvaški partnerici v Krapinsko-zagorski županiji. Nastala je tudi skupna, čezmejna igra Jurka in Ambrož, ki so jo skupaj oblikovali mladi iz občine Šentjur in Krapinsko-zagorske županije. Projekt je financiran iz Operativnega programa I PA Slovenija - Hrvaška 2007-2013. Izvedbo projekta je s predfinanciranjem omogočil Slovenski regionalni razvojni sklad. Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj © REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO fazVojn* луе.ппјл. Хугјл-мУс* Mladinski Center Šentjur Pokopov na tuji zemlji ne bo več Občina rešila problem pokopališča LUČE - V kraju so pred kratkim uspeli rešiti dolgoletni problem tamkajšnjega pokopališča, ki je v župnijski lasti. Po zakonu je pokopališka dejavnost v pristojnosti občine, pokope so tako izvajali na tujem zemljišču. Za to je namreč doslej obstajal le ustni dogovor. Občina je pokopališče od župnije želela kupiti, vendar ji ga ta ni želela prodati, saj je menila, da bi župnijsko cerkev od pokopališča težko razmejili. Pokopališče je namreč v utesnjenem središču kraja, ob glavni ulici, saj so se Luče po drugi svetovni vojni bistveno razširile. Zaradi pomanjkanja pokopališkega prostora je občina pred leti že postavila žarne grobove, ki so v pokopališkem zidu. Občina je v pokopališče nasploh precej vlagala in je vzorno urejeno. Dogovor za 50 let Pred nekaj dnevi je občina z župnijo in s škofijo končno sklenila dogovor o najemu pokopališča za obdobje 50 let, in sicer za najemnino 50 evrov na leto. Občina se je po drugi strani strinjala, da bo finančno sodelovala pri obnovi registrirane cerkvene kulturne dediščine. Na eni od dveh cerkva v občini, na cerkvi sv. Antona v Podvolovljeku, bo poskrbela za dotrajano streho. »Partnerski odnos je nujen in bi ga radi nadaljevali na ostalih skupnih področjih, ki jih imamo z župnijo,« komentira sporazum med občino in župnijo župan Ciril Rosc. To seveda niso zgolj vljudnostne besede, saj se odnos med občino in župnijo občasno zaplete. Na zadnji seji občinskega sveta so tako nekateri svetniki opozorili na potrebo po tem, da bi pri župnijski cerkvi uredili parkirišče, saj je ob večjih slovesnostih premalo prostora. Parkirišče na zemljišču, ki je v župnijski lasti, bi prav tako uporabljali obiskovalci Luč. Občina je v preteklosti to parkirišče že nameravala urediti, vendar se je zapletlo v gospodarskem svetu župnije. Lučki cerkveni ključarji se namreč z ureditvijo parkirišča niso strinjali, kljub temu da je škofija privolila v ureditev. BRANE JERANKO NA KRATKO Selili se bodo ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je soglasno podprl idejo, da se bo občinska uprava iz dosedanjih prostorov preselila v nove. Za iskanje trajne prostorske rešitve upravne stavbe so se svetniki zavzeli, ker so nedavne meritve zavoda za gradbeništvo pokazale dodatno posedanje zgradbe na Aškerčevem trgu 12. Občinski svet je v prejšnjih mandatih zavrnil predlagano selitev občinske uprave, tokrat pa je bilo iz razprave mogoče razbrati, da se svetniki zavedajo nevarnosti, ki ne preti le zaposlenim, temveč tudi strankam. Možnosti, kam naj bi se uprava selila, je po zagotovilih šmarskega župana Stanka Šketa več. Med drugim sta možni gradnja ničenergijske montažne stavbe nad dosedanjim zakloniščem, kjer ima zdaj začasne prostore upravna enota, ali umestitev občinske uprave v zapuščeno stavbo v strogem središču kraja - v Šmarski hram. TV Štiri zlate plakete NAZARJE - V kulturnem domu je bila proslava ob 60-letnici delovanja Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Ob tej priložnosti so podelili štiri zlate plakete gasilske zveze. Med prejemniki sta poveljnik štaba civilne zaščite Jože Zlatinšek, ki je bil na različnih gasilskih vodilnih mestih, in Franc Miklavc. Slednji je bil med drugim na vodilnih mestih nekdanje skupne mozirske lokalne skupnosti in je veliko deloval v gasilskem društvu v Bočni. Za dobro sodelovanje in posluh za gasilske potrebe so podelili zlati plaketi še družbi BSH Hišni aparati in podjetniku Bogo-mirju Strašku z Ljubnega ob Savinji. Poleg zlatih plaket so podelili tudi številne srebrne. Zveza povezuje 15 prostovoljnih gasilskih društev, ki vključujejo več kot tri tisoč aktivnih članov. Od tega jih je 670 operativnih. V društvih so se v zadnjih letih še posebej posvetili izobraževanju in opremljanju z zaščitno in drugo opremo. Na prizadevanja zgornjesavinjskih gasilcev je opozoril slavnostni govornik, predsednik zveze Janko Žuntar. BJ Copati za Slovenca, kar so rože za Francoza ali Nemca Gostili srečanje s prebivalci mest Neu Anspach in Saint Florent sur Cher Folklorno društvo Šentjur je v Loki pri Žusmu prikazalo košnjo na star način, v kateri so se preizkusili tudi nemški in francoski gostje. Med slednjimi so se nekateri kosam še posebej čudili, češ da so nekaj takega v srednjem veku njihovi vojaki vendar natikali na puške. ŠENJTUR - »Ko komu podarimo rože, se želimo zahvaliti za poseben trenutek, za podarjeno zaupanje ali preprosto le zato, ker imamo obdarovanega radi. Če izročimo par copat, je to prav tako znak priznanja in hkrati tudi povabilo, naj stopimo v hišo, se udobno namestimo in se počutimo kot doma. Tudi zaradi tega se v Šentjurju počutim zelo dobro. Ravno tako kot doma,« je v svojem poslovilnem govoru na tristranskem srečanju Francozov, Nemcev in Slovencev povedal predsednik organizacijskega odbora Steffen Hampel iz Neu Anspacha. Šentjur je tesnejše evropske vezi začel spletati leta 2005, ko je na pobudo takratne slovenske veleposlanice v Parizu Magdalene Tovornik pristopil v takrat že četrt stoletja trajajočo povezavo med nemškim Neu Anspa-chom in francoskim mestom Saint Florent sur Cher. Vsako leto srečanje pripravijo v drugem mestu, z vstopom Šentjurja v povezavo pa so ob tem začeli organizirati še mladinske izmenjave, ki so mednarodnemu sodelovanju na tej osnovi dale mladosten polet in novo energijo. »Prejšnja leta je program precej narekovala tudi Evropska unija, ki je ta srečanja sofinancirala. Tokrat smo še najbolj sledili podobi Šentjurja, kakršno prikazuje nov promocijski film. Gostom smo skozi tradicijo, prijaznost in trajnostni razvoj predstavili naše znamenitosti. En dan smo preživeli na Planini, v Loki pri Žusmu smo se preizkusili v tradicionalni košnji, ogledali smo si tudi muzej premogovništva v Velenju in razstavo Mesto pod mestom v Pokrajinskem muzeju Celje,« je na kratko povzel predsednik šentjurskega organizacijskega odbora Robert Gajšek. Ambasadorji v odprtosti doma Srečanja se je letos udeležilo nekaj manj Nemcev, zato pa je zanimanja med Francozi, tudi mlajšimi generacijami, vsako leto večje. Skupaj so šentjurske družine štiri dni gostile 80 odraslih in ves teden še 24 otrok. Mladinske izmenjave imajo že bogato tradicijo v OŠ Hruše-vec, vendar so tokrat želeli vključiti tudi druge šole iz občine. Tako je imel projekt letos svoj domicil v OŠ Blaža Kocena na Ponikvi, tako ali drugače pa so sodelovali tudi z ostalimi. Če je pri odraslih gostiteljstvo Francozov doslej precej oteževala jezikovna prepreka, je pri mlajših angleščina že povsem prevzela sodobno vlogo esperanta. »Morda bo tudi Evropa v prihodnjih letih ugotovila, da so prav takšna srečanja za povezovanje narodov večjega pomena kot vsi ekonomski sporazumi in da gostitelj, ki v svoj dom sprejme tujca z drugega konca celine, za sobivanje v tej povezavi naredi več kot vsak minister ali veleposlanik,« je svoje razmišljanje zaključil Gajšek. Prihodnje leto bo med 5. in 8. majem srečanje v Nemčiji. Steffen Hampel je svoje vabilo prisrčno zaokrožil s pozivom: »Prinesite copate s seboj!« StO, foto: BM NA KRATKO Energetska obnova šole ZREČE - V občini se je pred kratkim končala energetska obnova zreške osnovne šole. Začela se je septembra 2012, stala pa je 584 tisoč evrov, in sicer vključno z davkom na dodano vrednost. 85 odstotkov denarja za energetsko obnovo je prispevala Evropska unija iz kohezijskega sklada, 15 odstotkov pa slovenska država. Občina je krila zgolj stroške davka na dodano vrednost. JP Nov pomivalni stroj. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. S'i POTROŠNIŠKI EKOLOŠKI KREDIT odslej tudi za nakupe gospodinjskih aparatov energijskega razreda A (in višjih) ugodnejše obrestne mere I) banka celje www.banka-celje.si Ogorčeni zaradi stroškov PREBOLD - Nekateri občani so ogorčeni zaradi višine letošnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). V nekaterih primerih je strošek namreč tudi trikrat višji v primerjavi s preteklim letom. Če so morali za NUSZ lani odšteti približno 50 evrov, letos znaša kar 150 evrov. Položnice za plačilo pošilja Finančna uprava RS, podatke za odmero davka pa ji posredujejo občine, ki jih pridobijo na Geodetski upravi RS. In prav tukaj se, kot je pojasnil župan Vinko Debelak, skriva odgovor na vprašanje, zakaj tolikšna razlika v ceni. »Finančna uprava je do zdaj upoštevala podatke, ki so jih lastniki nepremičnin prijavili sami, letos prvič pa smo ji na priporočilo pristojnih ministrstev posredovali podatke, ki smo jih pridobili iz baze geodetske uprave. Do razlike je v prvi vrsti prišlo pri tistih, pri katerih do zdaj površine niso bile navedene točno.« ŠO Prejmejo več, kot plačajo ŠTORE - Medobčinski inšpektorat in redarstvo sta prejšnji teden poročala občinskemu svetu o svojem lanskem delovanju. V redarstvu so si lani kot najpomembnejšo nalogo na območju občine določili umirjanje hitrosti vozil na cestah. Meritve so izvajali predvsem v strnjenih naseljih, kjer je več najšibkejših udeležencev v prometu, in ugotovili 50 prekoračitev hitrosti. Od tega so malo več kot polovici voznikov določili plačilo globe in kazenske točke. Trije vozniki so vozili v naselju celo od 20 do 30 km hitreje, kot bi smeli. V inšpektoratu so lani v Štorah za razliko od redarstva nadzorovali predvsem varstvo in vzdrževanje občinskih cest, ravnanje s komunalnimi odpadki in odvajanje komunalnih odpadnih vod. Tako so lani obravnavali 28 primerov ravnanja občanov, ki ni bilo v skladu z različnimi predpisi. Od tega so sedemkrat ukrepali zaradi nepravilno odloženih odpadkov. Za sofinanciranje medobčinskega inšpektorata in redarstva namenja Občina Štore osem tisoč evrov na leto. Država prispeva za ta namen tri tisoč evrov, poleg tega se v občinskem proračunu nabere šest tisoč evrov zaradi plačanih glob kaznovanih občanov. Oboje znaša več, kot znaša prispevek Občine Štore. BJ radiocelje f? HHHC NEi Družba Ahac NG, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 21, 3230 Šentjur (v nadaljevanju Ahac nG, d. o. o.), ki jo zastopa direktor Roman Moškotevc, o b j a v l j a RAZPIS ZA DODELITEV STANOVANJ V NAJEM 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je oddaja 8 praznih stanovanj v novem bloku na naslovu Pohorska ulica 1a, 3214 Zreče, ki so v lasti družbe Ahac NG, d. o. o., in ki se oddajajo v najem ali v najem z možnostjo kasnejšega odkupa. Možen je tudi nakup posameznega stanovanja z obročnim plačilom. Najemnina bo določena v višini od 5 EUR/m2 mesečno + stroški. Stanovanja so različnih površin, od 67,45 m2 do 105,83 m2, in se lahko na željo interesenta opremijo z novo kuhinjo. 2. Razpisni pogoji Rok za prijavo na razpis je 5. 6. 2015. Družba Ahac NG, d. o. o., bo upoštevala samo prijave, ki bodo prispele na njen naslov do navedenega datuma, s pripisom »Najem stanovanja - Zreče«. Prijavo lahko oddajo vsaka poslovno sposobna fizična oseba ter pravne osebe. Prijava mora vsebovati podatke o interesentu (ime in priimek fizične osebe oziroma firmo pravne osebe) in morebitnih družinskih članih, ki bodo z interesentom bivali v stanovanju, ter opredelitev, ali interesent želi stanovanje v najem, v najem z možnostjo kasnejšega odkupa oziroma ali ga želi kupiti na obroke. Prijava mora vsebovati tudi naslov, na katerega bo družba Ahac NG, d. o. o., lahko odgovorila interesentom ter izjavo, da je interesent v primeru izbora z družbo Ahac NG, d. o. o., pripravljen skleniti najemno pogodbo ter plačati varščino v višini treh mesečnih najemnin. Družba Ahac NG, d. o. o., ni zavezana k izboru oziroma sprejetju katerekoli prejete ponudbe. 3. Najem z možnostjo kasnejšega odkupa Interesenti lahko stanovanje tudi najamejo z možnostjo kasnejšega odkupa. V tem primeru najemnina znaša od 7 EUR/ m2 in se všteje v kupnino. 4. Splošne odločbe Vse dodatne informacije o najemu in možnosti ogleda lahko dobite na telefonski številki 041 620-597 (g. Štefan Kopinšek). Ahac NG, d. o. o. Direktor: Roman Moškotevc 10 KULTURA Ш liäl Kljub temu da dirigent, v vlogi katerega je zaigral domačin Jože Šalej (levo), na prvi pogled nima vidnejše vloge, s svojimi komentarji uspešno začini dogajanje, v središču katerega je med drugim tenorist Klemen Torkar. Predstava, ki nam pojasni, kaj je opera in kako se jo uprizori, je hkrati Gospodovalna služkinja, ki jo je napisal Giovanni Battista Pergolesi njej igra služkinjo, za režijo je poskrbela Nana Milčinski. Po stari devici še gospodovalna služkinja Festival Velenje kot koprodukcijski partner ponovno postregel s sodobno operno poslastico Pretirana samozavest, ki ni resnična Potem ko smo bili lani jeseni že priča premieri opere Zmikavt in stara devica, je Festival Velenje zdaj kot koprodukcijski partner ponovno poskrbel za sodobno operno predstavo. V mali dvorani Doma kulture Velenje je bila premiera glasbeno-gledališke predstave Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja, ki je nastala pod okriljem Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Režiserka Nana Milčinski, ki si je režijsko zamislila že opero Zmikavt in stara devica, je tudi tokrat sledila konceptu kratkih komičnih oper. Te gledalca ne navdušujejo le s klasično glasbo, temveč tudi s humornimi sodobnimi gledališkimi vložki. Glasbe-no-gledališko uprizoritev si je zamislila kot izobraževalno predstavo za mladino in odrasle, v kateri je s sopra-nistko Katjo Konvalinko, tenoristom Klemnom Tor-karjem in pianistom Jože-tom Šalej em na lahkoten in zabaven način prikazala, kako nastaja postavitev glasbenega odrskega dela. Operni svet v komični preobleki Dotaknili so se tako avdicije za pevce, vokalnih in gledaliških vaj, generalke, premiere kot tudi odmevnih gostovanj na velikih evropskih odrih. Prizore so začinili s stereotipnimi vlogami režiserja, pevcev in dirigenta, ki vsak na svoj način zastopajo svoje interese. Ker pri tem ustvarjalci niso varčevali z napihnjeno sliko sicer povsem resničnih situacij, so pri gledalcih vzbudili nemalo smeha. Še posebej so se ti zabavali ob konfliktih med opernima pevcema, ki sta na eni strani prikazala tako njihovo ošabnost in nadutost kot na drugi strani marljivost in profesionalnost. Pri parodiji na operno ustvarjanje se Nana Milčinski ni izognila niti neprestanemu varčevanju, s katerim se kulturniki v zadnjih letih srečujejo. In prav to je po besedah Katje Konvalinke, ki je sicer predsednica Slovenskega komornega glasbenega gledališča, tisto, s čimer imajo predstava in realne razmere tudi največ skupnega. Tenorist Klemen Torkar v predstavi igra vase zagledanega pevca, kar z njegovim resničnim umetniškim ustvarjanjem nima veliko skupnega. Kljub številnim uspešnim opernim nastopom tako doma kot v tujini ostaja preprost, čeprav se, kot je po predstavi izpostavil, prav v vsakem uspešnem opernem pevcu skriva vsaj kanček ošabnosti. »Včasih si nadenemo masko, da se zaščitimo pred zunanjimi vplivi, saj znamo biti zaradi načina svojega dela zelo ranljivi. Z občinstvom namreč ne komuniciramo z glasbilom, ampak s svojim glasom. duhovita postavitev italijanske opere leta 1733. Katja Konvalinka (levo) v Komična opera Režijska vaja za Gospodovalno služkinjo je nastala v koprodukciji Festivala Velenje in Slovenskega komornega glasbenega gledališča ter ob podpori Mestne občine Velenje. Pri pripravi so sodelovali tudi Opera in balet Ljubljana, Zavod Morpheus in Mini teater. Ker se želimo zaščiti, občasno dajemo občutek pretirane samozavesti, ki običajno ni resnična.« Katja Konvalinka v predstavi igra ustrežljivo in pridno sopranistko. »Človek pri komediji nikoli ne ve, ali bo predstava smešna tudi drugim. Tokrat smo se lotili parodije na ustvarjanje opere, s čimer se ves čas ukvarjamo, zato se je bilo res zelo zabavno norčevati iz samih sebe.« Štiričlansko umetniško ekipo zaokrožuje velenjski glasbenik Jože Šalej, ki kot pianist, zborovodja, glasbeni vodja in korepetitor že vrsto let deluje v različnih slovenskih gledališčih. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA »Zgodbo smo prilagodili tako, da je bila otrokom takoj privlačna - to smo storili z animacijami, s tehnologijo, ki jim je blizu v današnjem času. Iz takratnega klasično glasbenega obdobja smo ohranili petje in igro. Seveda smo zgodbo poenostavili, tako da je razumljiva otroškim ušesom,« je povedal vodja projektov Hiše kulture Celje Gregor Deleja. Kjer nemogoče postane mogoče Zgodba o čarobni piščali končala letošnjo sezono Glasbenih sobotnic Zgodba o čarobni piščali pripoveduje o ljubezni in pravljičnih junakih, ki premagajo zlo ter živijo srečno do konca svojih dni. S to otroško glasbeno-gledališko predstavo po motivih Wolfganga Amadeusa Mozarta sta Hiša kulture Celje in Muzej novejše zgodovine Celje minulo soboto končala letošnjo sezono Glasbenih sobotnic. Organizatorja sta z odzivom zadovoljna, saj si je sedem koncertnih dogodkov ogledalo več kot tisoč otrok. Glasbene sobotnice sta leta. Sobotnice so nastale z organizatorja posvetila otro- željo po učinkoviti in ob-kom od tretjega do desetega sežni estetski vzgoji naj- mlajših poslušalcev, a tudi odraslega občinstva, ki želi čudoviti svet glasbe spoznavati na drugačen način. »Izhodišče je bilo zagotoviti podporo vzgoji in izobraževanju v vrtcih in šolah. Razmišljali smo, da lahko glasbeno gledališče kot največjo glasbeno formo otrokom najbolj približamo kot pravljico. Med vsemi glasbenimi pravljicami nobena ni prava opera. A ima mnogo oper vsebine, ki nosijo sporočila, pomembna za življenje,« je razloge, zakaj so kot zadnjo predstavo uprizorili priredbo Čarobne piščali, komentiral vodja projektov Hiše Kulture Celje Gregor Deleja. KULTURA 11 Akord zazvenel ob 70-letnici Po zaslugi tamburic orkester vsa desetletja ohranil edinstven zvok Orkester Akord, ki ga vodi dirigent Matjaž Bre-žnik, je minulo soboto v celjskem Narodnem domu nastopil na slavnostnem koncertu ob 70-letnici delovanja. Večer so zaznamovali nastopi številnih solistov in krstna uprizoritev skladbe Duo maestoso Leona Firšta. Korenine današnjega orkestra Akord segajo v leta po drugi svetovni vojni, ko je ustanovitelj Janko Hočevar okrog sebe zbral skupino mladih glasbenih zanesenjakov in iz skupine tambu-rašev nekdanje sindikalne podružnice živilcev izoblikoval tamburaški zborček. Ta se je kasneje priključil tamburaškemu orkestru Že-lezničarskega društva Franceta Prešerna Celje, ki predstavlja korenine današnjega Orkestra Akord. Leta 1980 je vodenje orkestra prevzel Srečko Cizelj, ki je zasedbi dodal godala, trobila, pihala in tolkala. Tako je izdatno povečal izrazno moč orkestra in pestrost programa. Za orkester so takrat začeli skladati mnogi priznani skladatelji, med njimi sta bila Radovan Gobec in Janko Gregorc. Slednji je napisal več kot 60 izvirnih skladb. Predsednik orkestra Marjan Šeško poudarja, da je takšna zasedba edinstvena na svetu. Nov dirigent, nov polet »Menjave generacij so vedno prinesle kup sprememb. Pri nas je bilo na srečo tako, da so z vsakim novim dirigentom prišle nova energija in nove usmeritve,« je Šeško komentiral naslednjo prelomnico orkestra, ko je leta 1988 dirigentsko palico prevzel nekdanji član zasedbe Matjaž Brežnik. Ta je delo glasbenega sestava še izboljšal in ga popeljal na nastope po državi in čez mejo. Od leta 1990 so se orkestru na odrih pridružili številni slovenski in tuji vokalni ali inštrumentalni solisti, kot so na primer Janez Lotrič, Jurij Reja, Norina Radovan, Lidija Horvat, Dunja Spruk, Renata Pokupić, Vasilij Meljnikov, Anja Bukovec, Hinko Haas, Zoltan Peter, Jurij Hladnik, Člani Orkestra Akord so ljubiteljski in šolani glasbeniki. Jedro sestava še vedno sestavlja tamburaški orkester, ki so mu dodana pihala, trobila, godala in brenkala. S tem je Orkester Akord pridobil poseben obogaten zvok, hkrati pa možnost izvajanja najrazličnejših zvrsti - od klasične do plesne, etnološke, slovanske in druge glasbe. »Največji dosežek je, da orkester obstaja že 70 let. Še vedno zelo radi ustvarjamo. Orkester z vajami in s koncerti ni le obveza, temveč naša generacija čas rada preživlja skupaj,« je povedal Marjan Šeško in dodal, da se je doslej v tem sestavu izmenjalo od 300 do 400 glasbenikov. Matej Grahek ... Orkester je sodeloval tudi z nekaterimi celjskimi kulturnimi društvi in se odzval povabilom, ko je s svojim igranjem pomagal zbirati denar za pomoči potrebne. Skladba za dve marimbi Med vsemi člani orkestra je veliko takšnih, ki so se prav zaradi izkušenj v orkestru odločili za študij glasbe ali za profesionalno glasbeno pot. Na tokratnem koncertu so kot solisti nastopili klarinetista Bernard Belina in Jurij Hladnik, flavtistka Mirja-na Brežnik, trobentač Franc Kosem, na marimbi pa sta se predstavila Damir Korošec in Špela Mastnak. »Vsi so bili člani orkestra ali pa so še del našega sestava, hkrati igrajo tudi v priznanih slovenskih orkestrih,« je pojasnil Šeško. Obiskovalci so lahko prisluhnili delom, ki so še posebej zaznamovala posamezna obdobja glasbenega poustvarjanja številnih generacij članov te zasedbe. Dirigent Matjaž Brežnik je program glede na zmožnosti zasedbe izbral iz svetovne glasbene literature. Orkester Akord je med drugim krstno izvedel skladbo Duo maestoso. Gre za skladbo za dve marimbi in orkester, ki je bila napisana posebej za to priložnost in je delo mladega in uspešnega celjskega skladatelja Leona Firšta. TINA VENGUST Foto: SHERPA Od Mozarta do multimedije Zgodba o čarobni piščali e čudežna pustolovščina prijateljev Tamina in Papa-gena, ki se odločita rešiti ubogo princesko Pamino iz rok zlobnega čarovnika Sa-rastra. Priredbo so za otroke prilagodili igralec in režiser Damjan M. Trbovc, dirigent Simon Dvoršak in multime-dij ski umetnik Andrej Kamnik. V tem multimedijskem projektu so poleg avtorjev sodelovali tudi operni pevci mlajše slovenske in hrvaške generacije - sopranistki Mojca Bitenc in Štefica Sti- pančević, tenorist Matjaž Stopinšek, baritonist Domen Križaj, basist Janko Volčan-šek ter igralca Damjan M. Tr-bovc in Luka Marcen. Glasbeno podobo je dopolnjevala tudi avtorska animacija. Sobotnice imajo stalno občinstvo Deleja je sicer z letošnjo sezono Glasbenih sobotnic zelo zadovoljen. Dobra obiska-nost predstav je po njegovih besedah pokazatelj, da je pri organizaciji kulturnih prireditev vredno vztrajati. »Projekt se je začel pred tremi leti, danes pa imajo naše predstave stalno občinstvo. Starejši otroci, ki so sprva hodili na Glasbene sobotnice, so danes že obiskovalci koncertov Hiše kulture Celje. Pomembno je vzgajati občinstvo. To se splača na dolgi rok, saj na umetniško področje prinaša kritično in razgledano poslušalstvo,« je dejal Deleja. In napovedal, da naj bi obstoječe vsebine v prihodnji sezoni še razširili z novimi. TINA VENGUST Foto: GrupA Znameniti Teharčani V galeriji Železarskega muzeja Teharje je do 30. junija na ogled razstava Znameniti Teharčani, ki jo je zasnoval profesor zgodovine in geografije Matej Ocvirk. Avtor je na razstavi izpostavil znamenite in pomembne osebnosti s Teharja, ki so v različnih zgodovinskih in časovnih obdobjih pomembno sooblikovale slovensko kulturno, politično, športno ali literarno področje. Kot najbolj prepoznavna Teharčana Matej Ocvirk izpostavlja Pengarjevo Marjetko in Mlinarjevega Janeza, ki sta kot lika upodobljena v številnih glasbenih in literarnih delih. Raziskoval je tudi življenje duhovnika Mihaela Stojana, ki je med prvimi opozarjal na čuteč odnos do živali, predstavil mlinarja in rodoljuba Antona Grabiča ter sadjarja Mihaela Vizjaka, ki je ustanovil prvo drevesnico v celjskem okrožju. Posvetil se je tudi učitelju Gašparju Vrečerju, ki je med drugim ustanovil prva društva na Teharju, in piscu kronike Teharski plemiči ter gospodarstveniku Josipu Pečnaku, odvetniku in narodnemu buditelju dr. Franju Štoru, posestniku Jožetu Rebovu, mizarskemu mojstru in županu Martinu Stojanu, duhovniku Henriku Peternelu, ki je zaslužen za razvoj čebelarstva na Štajerskem, in pevovodji, organistu, skladatelju in glasbenemu pedagogu Franju Luževiču. S Teharja izvira tudi Alma Butia, prva slovenska atletinja, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah in je nosilka več jugoslovanskih rekordov v teku. TV Vsi želijo več inbolje »Po razvoju zagotovo ne sodimo v spodnji del lestvice,« pravi župan Štor Miran Jurkošek Pogovor o utripu občine v zadnjem letu Občinski prazniki so zagotovo priložnost, da se v občinah ozrejo nazaj in v prihodnost. Tako je tudi v Štorah, kjer praznujejo občinski praznik v spomin na leto 1836, ko je Slovenec Ignacij Novak kupil fevdne pravice za rudnik na Pečovju. Ta je služil kot eden »temeljnih kamnov« štorskega železarstva. Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Miranom Jurkoškom. Med drugim smo ga vprašali, v kakšnem položaju je po njegovih opažanjih občina Štore v primerjavi z drugimi občinami: »Zagotovo bi si želeli hitrejši razvoj in več naložb, vendar je na voljo čedalje manj sredstev. Poleg nadaljevanja sanacije dolga je treba upoštevati tudi nižji prispevek, ki bo občinam odškrnjen za uravnoteženje državnega proračuna, ter zastoj pri razpisih za sredstva iz kohezijskih skladov. Primerjava z ostalimi občinami je nehvaležna, saj smo občine zelo raznolike. A po razvoju zagotovo ne sodimo v spodnji del lestvice.« S čim se lahko pohvalite v obdobju od lanskega do letošnjega občinskega praznika? Lahko rečem, da je bilo to leto za občino dokaj uspešno. Dokončali smo gradnjo kanalizacijskega sistema na Lipi, izvedli asfaltiranje ceste v Šentjanžu in zgradili kozolec Pečovje-Laška vas. Poleg teh je še več manjših naložb na področju vzdrževanja komunalne infrastrukture. In kako kaže za naprej? Kaj vse imate v načrtu, da bi pridobili do prihodnjega občinskega praznika? Za naprej ni nič kaj preveč spodbudno. Trenutno razpisov za črpanje evropskih sredstev ni in jih tudi še ne moremo pričakovati, medtem ko zgolj z lastnimi sredstvi kakšno večjo naložbo težko izpeljemo. Na področju komunalne infrastrukture bomo uredili odsek ceste Prožinska vas-Moste, dokončujemo izdelavo občinskega prostorskega načrta, pripravili bomo projektno dokumentacijo za pločnik in kanalizacijo Prožinska vas ter kanalizacijo za spodnje Štore, Kresnike, Laško vas in Pečovje. V pripravi je izdelava projektne dokumentacije državne kolesarske poti Celje-Štore-Šentjur, prav tako projektne dokumentacije za podhod v spodnjih Štorah. Izvedli bomo tudi manjše naložbe na področju vzdrževanja komunalne infrastrukture. Štore so med zadolženimi občinami, večji del dolgov izvira iz nekdanjih poroštev Hu- »Svetina je večkratna prejemnica naslova najlepše hribovske vasi v Sloveniji in je zagotovo priložnost za razvoj turizma. Tega se zavedamo, zato ustvarjamo pogoje zanj. Odkupili smo Dom na Svetini, zagotovili zemljišča in jim določili namen za razvoj športnega turizma, urejenih je več tematskih in pohodniških poti. Poleg vsakoletnih Alminih dni je na Svetini nova množična prireditev, to je srečanje Anzekovih godb,« pravi župan Miran Jurkošek. dourniku in iz izgubljene tožbe Slovenskih železnic za železniške prehode. Koliko starih dolgov ima občina trenutno in kako je z odplačevanjem? DOM INFORMACIJE spremenili v ugodnejša dolgoročna posojila, ki jih redno odplačujemo. Groženj v zvezi z blokado računa že dolgo nimamo več. Po zadolženosti na prebivalca se na lestvici v primerjavi z drugimi občinami pomikamo proti sredini. Problem občine je poplavna ogroženost. Kako je s prizadevanji, da bi bile Štore poplavno varnejše? V sklopu občinskega prostorskega načrta je v izdelavi hidrološka hidravlična analiza za poplavno varnost na območju občine. Prizadevali si bomo, da bomo to področje čim prej uredili, saj se s protipoplavnimi ukrepi v občini Šentjur poslabšuje varnost v Štorah. Treba je povedati, da je oziroma bo industrijsko območje nekdanje železarne s spodnjimi Štorami poplavno varno oziroma varnejše z zagotovitvijo večje pretočnosti Voglajne. Za razliko od tega so kmetijske površine v Prožinski vasi po načrtih Praznovanje občinskega praznika Štor bo jutri, v petek, z začetkom ob 19. uri. Med prireditvijo, ki bo v kulturnem domu, bodo podelili letošnja občinska priznanja. Pripravljajo tudi kulturni program. Občina Štore ima iz naslova starih dolgov za izdana poroštva in izgubljene tožbe Slovenskih železnic še malo manj kot 1,3 milijona evrov dolga. Odplačala je že 2,1 milijona evrov. Nadaljuje se zmanjševanje kratkoročnih obveznosti, vse, kar ste omenili, pa smo že pred časom Arsa razlivno območje. Poleg njih je na tem območju ogroženih tudi nekaj stavb, ki jih je treba reševati ločeno. V Prožinski vasi negodujejo zaradi slabih cest. Od tam so se prav tako pritožili, da nič ne vedo, kako bo z gradnjo malih čistilnih naprav. Kaj jim lahko odgovorite glede cest in čistilnih naprav? Negodovanja so povsod, saj sem že omenil, da vsi želimo več in bolje. Razlog za to ni zapostavljenost posameznega dela občine, temveč so omejena finančna sredstva. Imamo na primer še tri plazove, ki niso sanirani in ogrožajo prevoznost lokalnih cest. V izdelavi je pregled stanja lokalnih cest, prednostne naloge bo, tako kot je večletna praksa,določilodborza okolje in prostor ter komunaloObčine Štore. Izvedba bo v skladu s finančnimi možnostmi. Plan gradnje kanalizacijskega omrežja je bil izdelan že davno, še preden sem pred devetimi leti postal župan. Gre za to, da ta načrt nadgrajujemo, saj želimo čim večjemu številu občanov zagotoviti možnost za priključitev na centralno čistilno napravo. V pripravi je izdelava revizije tega načrta, iz katerega bo ta možnost razvidna za sleherni objekt v občini. BRANE JERANKO upa DOMUPAd.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 3 3220 Štore Vse informacije in pojasnila dobite na telefon: CENTRALA: 082009200 OSKRBOVANA STANOVANJA: 08 2009 214,04164516« e-pošta: info@domlipa.si Občina Štore v številkah Površina km2 28 Število prebivalcev 4.295 Število moških 2.180 Število žensk 2.115 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 1.674 Število zaposlenih oseb 1.633 Število samozaposlenih oseb 159 Število registrirano brezposelnih oseb 207 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.463 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 967 Število podjetij 238 Število osebnih avtomobilov 2.065 Vir: Podatki Statističnega urada RS za leto 2012 ŠTORE PRAZNUJEJO 13 Spominov na rudarje ne manjka Gor in dol po Pečovju - Po lepem hribovitem kraju med Štorami in celjskim Zagradom »Mama mi je pripovedovala, da je bila na tem mestu rudniška separacija, kjer so izkopano čistili. Ilovico so ločili, premog so nato odpeljali v Štore,« se spominja Janez Čanžek s Pečovja nad Štorami. Živi v enem od tako imenovanih železarskih blokov na Pečovju, ki so danes videti kot lepo urejene vrstne hiše. Pečovje nad Štorami je nasploh zanimiva vas, ki se razprostira ob cesti med Štorami in celjskim Zagradom. Zelo lepa vas. Največja zanimivost Pečovja je seveda njegov nekdanji rudnik, ki je bil eden »temeljnih kamnov« štorskega železarstva. Deloval je med leti 1845 in 1926, en rov v sosednji Laški vasi je bil desetletje po drugi svetovni vojni še odprt. Spominov na rudnik ne manjka, saj se občani s pečovskim premogom še vedno srečujejo. Tako se je na primer pojavil, ko so kopali temelje neke hiše in ko so posekali neko drevo. Tudi slabih spominov ne manjka, saj je Čanžek od prednikov izvedel, da so rudarji morali v težkih pogojih menda delati po 12 ur, pri čemer so bili brez službene malice in so poleg vsega tega še slabo živeli. Pokrajina na Pečovju je zelo razgibana in slikovita. V zgornjem delu Pečovja so celo vinogradi in tam živi ter dela občinski svetnik Marjan Doberšek, ki je dolgoletni podpredsednik Pavel Šuhel s soprogo Marijo, ki izdeluje cvetje iz krep papirja in piše pesmi. Nekatere je njen soprog uglasbil. štorskih vinogradnikov in Špor-tno-kulturnega društva Rudar Pečovje. Tudi predsednik Planinskega društva Štore Valter Jelen živi na Pečovju, ki je izhodišče poti na Svetino in Celjsko Prireditveni kozolec na Pečovju. Prejšnji kozolec, ki je bil v državni lasti, je razpadal in je postal nevaren. Občina je zato s pomočjo državnega denarja postavila nadomestnega. V nadstropju je stalna razstava o štorskem železarstvu in rudarstvu. Ko smo obiskali Pečovje pred sedmimi leti, smo poročali o dveh težavah, ki sta pestili krajane; o cesti iz Štor, ki je bila v slabem stanju, in o razpadajočem in nevarnem kozolcu toplarju tik ob njen. In kako je danes? Cesta je obnovljena ter v večjem delu razširjena, ob njej je postavljen nov nadomestni kozolec. Na Pečovju je za tiste, ki radi hodijo, začetek Barbarine poti. Predsednica ŠKD Rudar Pečovje Leonida Cmok Kačičnik s soprogom Alešem Kačičnikom. Janezu Čanžku je o nekdanjem rudniku na Pečovju, ki so ga zaprli leta 1926, precej pripovedovala mama. kočo. Tam je tudi začetek Barbarine poti, čez Pečovje vodi še Pot po Štorah. Vaščani se med drugim radi družijo ob velikonočnem pokanju na Pečovju in med prvomajsko budnico. Dejaven Rudar Ime ŠKD Rudar Pečovje seveda prav tako spominja na nekdanje rudarske čase. Društvo je najbolj znano po decembrskem Barbarinem pohodu, imenovanem po zavetnici rudarjev. Na pohodu s skoraj desetletje in pol tradicije se zbere celo po petsto pohodnikov od blizu in daleč, ki se napotijo čez ozemlje treh občin vse do Trobnega Dola. Pobudnik prvega Barbarinega pohoda je bil sedanji župan Miran Jurkošek, ki je bil prvi predsednik društva. Društvo pripravlja tudi san-kaška tekmovanja po naravni progi. »Za zadnje tekmovanje smo imeli že vse pripravljeno, nato nam je vzelo sneg,« je potožila predsednica društva Rudar Leonida Cmok Kačičnik. Sankaško progo, ki je za stroje nedostopna, pripravijo kar ročno. Pri Kačičnikovih smo se oglasili prav na dan nogometne mrzlice med Celjem in Koprom. Leonidin soprog Aleš Kačičnik je pomočnik trenerja Nogometnega kluba Celje. V Štorah imajo celjski nogometaši toliko navijačev, da so se v Koper odpravili z avtobusom. »Kulturne prireditve pripravljamo v Kulturnem domu Štore,« je še povedala predsednica Rudarja, ki ga vodi že vrsto let. Organizirajo gledališke predstave in nekatera praznovanja, kot je na primer za dan žena, za otroke imajo otroški abonma s petimi predstavami. Pri vodenju Rudarja se zavzema za sodelovanje med različnimi društvi. Rudar tako sodeluje z drugimi še na nekaterih drugih prireditvah. Tudi Leonidin oče Zlatko Cmok, ki je lovec, se vključuje v širši utrip Štor, saj je upravitelj lovskega doma. Glasba in cvetje Na Pečovju ustvarjalnih ljudi ne manjka. Med njimi je glasbena rodbina Šuhel. Obiskali smo družino Pavla Šuhla, ki je pomočnik organista v domači župniji Teharje, vodja kvarteta Grmada, pevec Moškega pevskega društva Pod gradom v Zagradu in še nekaterih skupin. Njegova hči igra v štorskem pihalnem orkestru, eden od sinov je bil harmonikar folklorne skupine v Kompolah, drugi je igral v godbi bariton. Tudi Pavlov brat s Pečovja poje v teharskem župnijskem zboru in Moškem pevskem društvu Pod gradom. In v zagraj-skem pevskem zboru prepevajo kar trije bratovi sinovi. »Glasba je zame življenje!« je pripomnil Pavel Šuhel. »Sprošča me in mi pomlajuje srce in dušo,« je še dodal. Ko je končal šolo, se je takoj pridružil teharskim župnijskim pevcem in se pozneje izobrazil za zborovodjo. Na kulturnem področju je prav tako doma Pavlova soproga Marija Šuhel, ki piše pesmi in izdeluje rože iz krep papirja. Svoje pesmi že vrsto let objavlja v zborniku društva Slap, ki izhaja v Zgornji Savinjski dolini. Nekaj njenih besedil je mož Pavel uglasbil, skladbe so nato zapeli pevci kvarteta Grmada. Treba je povedati, da pri Mariji Šuhel različno cvetje cveti vse leto, saj ga izdeluje iz papirja. Nazadnje ga je razstavljala na veliki razstavi na Vranskem, trenutno se pripravlja na razstavo v domačih Štorah. »Največ sem se naučila od mame v okolici Laškega. Tudi na različnih razstavah opazim marsikaj in se naučim še kaj novega,« je povedala Šuhlova, ko smo jo zmotili med izdelovanjem cvetja. BRANE JERANKO Na poti do čistejšega okolja Zreška občina izstopa po številu delovnih mest Zreče so izrazito turistično-industrijska občina. Od večine občin na Celjskem se razlikujejo po velikem številu delovnih mest. Zanimiv je podatek, da je v občini kar 4.000 delovnih mest, medtem ko je prebivalcev zgolj 2.500 več. Na čelu zreške občine je že tretji mandat Boris Podvršnik. »Ne glede na to, da govorimo o krizi, smo v občini v zadnjih dveh mandatih počrpali rekordne zneske za naložbe. V tem času smo s pomočjo evropskih in državnih sredstev investirali več kot 33 milijonov evrov, kar nam je omogočilo hitrejši razvoj,« pravi župan Boris Podvršnik. Ob tem se zaveda, da se bodo v prihodnje naložbene zmožnosti občin zaradi varčevalnih ukrepov države in nove evropske finančne perspektive precej zmanjšale. Zreška občina praznuje. Katere večje projekte vam je uspelo uresničiti od prejšnjega občinskega praznika? Uspelo nam je uresničiti kar nekaj projektov, tudi večletnih. Pred kratkim se je končalo poskusno obratovanje zreške čistilne naprave. To je zgodovinski mejnik in korak na poti do večjega ohranjanja narave. Po enoletnem poskusnem obratovanju je čistilno napravo v svoje roke prevzela občina. Rezultati so zelo obetavni. Vesel sem tudi, da sta končani energetski obnovi vrtca in šole. Tu bomo prihranili približno eno gigavatno uro energije, s čimer bo precej manj izpustov CO2. Energetsko obnovljena šola je tudi bolj prijazna za uporabnike, naše učence in učenke ter zaposlene. Uresničili smo še nekaj manjših projektov na področju kulture. Takšen projekt je 200-letnica osnovnega šolstva na Zreškem. Gre za 22 prireditev, ki se bodo končale novembra letos. Asfaltirali smo tudi 1,6 kilometra odseka javne poti na Planini in še bi lahko našteval. GRADBENA TRGOVINA j^^SBH^^^i E-pošta: tomaz.gorsek@trgovina-g7.com OPj^^H^k www.trgovina-g7.com - MAVČNE PLOŠČE - IZOLACIJA - PROFILI ZA MAVČNE PLOŠČE KNAUF INSULATION IN URSA IZVAJAMO SUHOMONTAŽNA DELA EEko sklad ^^ Slovenski okoljski javni sklad Pomagali vam bomo pridobiti Eko sklad subvencijo. Hitri kredit do 4000 eur! NUDIMO IZVAJANJE TOPLOTNIH ČRPALK, KOTLOV TER FASAD izvajamo montažerska dela suhomontaže, fasad, in ogrevanja Cene veljajo pri plačilu z gotovino. Fotografije so simbolične. SPODNJE STRANICE 16, 3206 STRANICE Tel.: 03 5762 377 / mbt: 051 612 666 Občinski proračun je letos manjši kot v preteklih letih. Vam to predstavlja težavo ali izziv? Krizni časi so zagotovo izziv. Saj poznate rek, ki pravi, da zna v mirnih vodah vsak jadrati, a težje je ob burji. Mislim, da je to svojevrsten izziv. Res je, da se sredstva že nekaj let zmanjšujejo. Upam, da so dosegla spodnjo mejo in da ne bomo preveč okrnili investicijske sposobnosti, ki je že tako minimalna. Še bolj problematično je to, da bo finančna perspektiva 2014-2020 bolj okrnjena za občine, ker so tematski cilji nekoliko drugače obarvani. Jurga do Pušnika in sanacijo plazov. V načrtu imamo tudi širitev ceste na Gorenju in sanacijo ceste na Skomarju. Z državo odpiramo prodno pregrado Sopočnica v Loški Gori. Veseli smo, da je ministrstvo v sodelovanju z Arsom povečalo poplavno varnost na delu, kjer se stikata Sopočnica in Dravinja. Gradnja čistilne naprave je prinesla tudi precej stroškov. Cene komunalnih storitev se bodo povišale. Takšen ukrep še posebej zdaj, v kriznih časih, med občani verjetno ne bo najbolj priljubljen. Ko gradimo novo infrastrukturo, zlasti na področju gospodarskih javnih služb, je treba te zadeve na eni strani amortizirati, na drugi pa plačevati tudi materialne stroške. S tem, ko razširjamo sisteme odvajanja in čiščenja komunalnih voda in smo prijaznejši do okolja, obremenimo tudi občane. Trudimo se, da bi poslovali čim bolj racionalno. Storitve želimo opravljati s čim manj zaposlenimi. Verjamem, da stroški ne bodo previsoki in da bodo primerljivi oziroma nižji, kot so v drugih občinah. Občina Zreče je precej turistično usmerjena. A vendar ima še kar nekaj neizkoriščenih možnosti. Turizem je velik potencial za celo Slovenijo. V naši občini ustvarimo v turizmu približno 30 milijonov evrov prometa, kar je 8 odstotkov celotnega prometa. Turizem v lokalno okolje prinaša hitrejši razvoj, po drugi strani pa tudi ostale dejavnike sili k neki višji stopnji bivanjske kakovosti, kar je lahko samo pozitivno. Največji nosilec turizma je Unior, program Turizem, ki ustvarja 20 milijonov evrov prihodkov. Seveda »Nudimo veliko delovnih mest. Smo ena od 16 delovno zelo intenzivnih občin v Sloveniji, kar pomeni, da imamo bistveno več delovnih mest, kot imamo delovno aktivnega prebivalstva. Imamo relativno dobro ohranjeno in zeleno naravo, vodotoke, razvit turizem in številne športno-rekreativne površine, od poletnega do zimskega turizma na Rogli, kjer domačinom nudimo možnosti rekreacije, do raznih urejenih pohodniških poti. V vseh krajevnih skupnostih imamo športne površine in urejena igrišča,« naštejeprednosti življenja v občini župan Boris Podvršnik. Čemu dajete prednost v letošnjem proračunu? Prednost dajemo dokončanju čistilne naprave. Izvedli smo tehnični pregled in kvalitativni pregled ter prevzeli upravljanje, tako da bomo delovanje izpilili do potankosti. V tem letu želimo na čistilno napravo priključiti čim več gospodinjstev s t. i. zgornjega platoja Nove Dobrave. S tem bomo dobili večjo obremenitev čistilne naprave. Kar se tiče ostalih projektov, imamo v načrtu še asfaltiranje odseka ceste od so pomembni tudi ostali turistični subjekti, kot so turistične kmetije, manjši hoteli. Tu si želimo narediti še korak naprej, zato smo za namen pospeševanja pred leti ustanovili lokalno turistično organizacijo, ki združuje celotno turistično destinacijo zreške občine in občin Slovenske Konjice, Vitanje in Oplotnica. Želimo si pospešene korake na področju trženja, kapacitet in povečanje stopnje zasedenosti na področju dnevnega turizma. JERICA POTOČNIK Občina Zreče v številkah Površina km2 67 Število prebivalcev 6.407 Število moških 3.281 Število žensk 3.126 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 2.820 Število zaposlenih oseb 3.746 Število samozaposlenih oseb 365 Število registrirano brezposelnih oseb 327 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.318,75 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 887,76 Število podjetij 399 Število osebnih avtomobilov 3.338 Vir: Podatki Statističnega urada RS za leto 2012 ZREČE PRAZNUJEJO 15 »Smo del narave in ne moremo biti ločeni od nje« Zeliščarji so korak bliže naravi Po kuhinji Šolskega centra Slovenske Konjice-Zre-če se je prejšnji torek proti večeru širil vonj po pomarančah, limonah, boru in čebeljem vosku. Ko sva s fotografom vstopila v dišečo kuhinjo, sva zagledala pridna dekleta in žene, ki so vestno pripravljale naravna zaščitna sredstva proti komarjem in klopom ter dišeče brinovo mazilo. Ne, to ni bil čarovniški zbor, temveč delavnica v okviru vseži-vljenskega učenja, ki jo je organiziralo Društvo zeli-ščarjev Smetlika. Prijazne zeliščarke so nama takoj postregle okusen melisin napitek. Delavnice so se udeležile tako članice društva kot tudi druge občanke, ki so pod budnim očesom predsednice društva Nataše Žagar spoznavale skrivnosti priprave doma narejenih repelentov in mazila za masažo. Društvo zeliščarjev Smetlika je mlado. Leta 2013 so ga ustanovili trije lovci, Zrečani in veliki ljubitelji narave. Do takrat na širšem zreškem območju še ni bilo društva, ki bi se ukvarjalo s spoznavanjem zelišč in z njihovo uporabo. »Na prvi sestanek nas je prišlo kar 40 in vsi smo se takoj včlanili,« se spominja Nataša Žagar. Čeprav še ni minilo dve leti od ustanovitve društva, že šteje 90 članov in članic. Zanimanja za takšno združevanje je ogromno. Občani se ponovno učijo o veščinah naših babic, pravi Žagarjeva. Na območju Pohorja je bilo namreč nekoč kar precej ze- liščark. Sčasoma se je znanje o zeliščih pozabilo. »V današnjem času gremo raje v trgovino in lekarno ter kupimo tisto, kar se da, namesto da bi se malo poglobili in poslušali svoje prednike ter tako skušali rešiti svoje težave.« Učijo se vse o zeliščarstvu Člani društva se redno srečujejo. Enkrat do dvakrat »Vračanje k naravi je pomembno zato, ker smo njen del in ne moremo biti ločeni od nje. Če želimo preživeti, je nujno, da prenehamo >svinjati< po zemlji. Že to, da se vračamo k naravnim metodam zdravljenja, da iščemo rešitve v naravi, je velik korak naprej,« poudarja Nataša Žagar. Na vprašanje, kakšen človek je zeliščar, Nataša Žagar odgovarja: »Zeli-ščar je korak bliže naravi. Mogoče se malenkost bolj zaveda problemov, ki jih civilizacija povzroča naravi. Izhaja iz narave in gleda človeka na pristen naraven način. Če je človek del narave, je v naravi vedno rešitev.« Za brinovo mazilo potrebujemo konopljino olje, čebelji vosek in brinovo eterično olje. Postopek, kako ga narediti, zahteva natančnost in potrpežljivost. Udeleženke delavnice so si navodila skrbno zapisovale. na mesec imajo t. i. »odprto pisarno«, kjer s strokovnjaki razrešujejo različna vprašanja glede zelišč. Vsak drugi četrtek v popoldanskem času gredo v naravo in spoznavajo zeliščarstvo - kako in kdaj nabirati zelišča, kako jih sušiti in hraniti ter seveda kako jih uporabiti. »Na teh sprehodih vidimo, kje rastejo zelišča in kakšne so značilnosti rastline. Če je le možno, izvedemo tudi ekskurzije v bolj oddaljene kraje. Še posebej zanimiva so rastišča rastlin, ki jih ni v našem okolju,« pojasnjuje Žagarjeva. Zelo dobro sodelujejo tudi s člani planinskega društva, tako da včasih kakšen izlet organizirajo kar skupaj. Tudi na prireditvah Starostna struktura članov je zelo pisana, od dijakov do najstarejših. Najmlajša članica obiskuje osnovno šolo, najstarejša ima več kot 70 let. Dejavnosti je vedno več, zato vsi člani ne morejo biti prisotni na vseh. Lokalno okolje jih je prepoznalo kot zanimive za sodelovanje na različnih prireditvah. Teh se zelo radi udeležujejo. »Skupaj pravzaprav ne nabiramo zelišč, tu in tam mogoče kakšen čemaž, načeloma jih člani nabirajo sami. Če imamo viške, jih prinesemo v društvo in potem naredimo tudi kakšno čajno mešanico. Iz nje skuhamo čaj, ki ga ponudimo ljudem na prireditvah,« pravi Žagarjeva. Vrt v betonskih koritih V društvu se je lani porodila ideja o lastnem vrtu. Kot se je izkazalo, do njega ni najbolj enostavno priti. »Potem smo ugotovili, da imamo pred stavbo zreške občine 70 betonskih korit, ki zelo neugledno samevajo. In smo zaprosili občino, če jih lahko člani društva zasadimo,« o čudovitem in obenem zelo praktičnem načrtu pove Ža-garjeva. Občina je privolila, člani so zbrali sadike zelišč, tudi tistih, ki rastejo v naravi, in jih posadili v korita. Zelišča so lepo uspevala in tudi nihče jih ni »kradel«. Korita so nasadili tudi letos. Konec aprila so organizirali akcijo zasaditve in še dodatno zbrali nove sadike, krajevna skupnost pa je prispevala zemljo. Zdaj so korita spet polna zdravilnih rastlin. Ohranjanje narave je nujno Zeliščarsko društvo ima poleg osnovne naloge - to je spoznavanje zelišč in njihove uporabe - tudi pomembno dodatno nalogo. Gre za osveščanje ljudi o ohranjanju narave. »Zavedati se moramo, da smo vsi odgovorni za to, kar se dogaja. Narobe je pričakovati, da bodo politiki in gospodarstveniki nekaj spremenili, saj vemo, da ekonomija obilja in pohlepa, katere cilj je zgolj dobiček, tega ne bo naredila. V naravi stvari ne delujejo po tem principu. Zato mislim, da se moramo ustaviti in sprejeti oziroma prepoznani naravne zakone na novo,« poudarja Žagarjeva. Ob tem dodaja, da to ne pomeni, da pridobitev znanosti in tehnike ne smemo uporabljati. Paziti moramo le, da uporabljamo tiste, ki nam in naravi ne škodujejo. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA r| fr Naj vas dom izzareva PERFECJ^WOQP.^E toplino in domačnost pfoizvodnja »n Ugovina louonih iiđelKov. PRIMOŽ ZIDANŠEK S p Gabrov! jo 2 Dobrovljo ■ Zročo 32 !4 GSM: 031 893 717 E-PoS[n. primoz.ildftnsok'.vgmtiil com ZI LES proizvodnja in trgovina lesenih izdelkov. • LESENO STAVBNO POHIŠTVO Okna, vhadna vrala, notranja vrala, balkonska vrata ]n stopnice. ^fe IZDELAVA S POHIŠTVA Spalnice, dnevne soba, jedilnica, kuhinja, . оптаге. K RAZREZ O LESA IN ^^ IZDELAVA Lepljencev namenjenih visok i ni ali nizkim obremenitvam. Le kdo bi si mislil, da je lahko izdelava zaščitnega sredstva proti komarjem in klopom tako enostavna. Potrebujemo zgolj destilirano vodo in nekaj kapljic eteričnega olja. Prejemniki občinskih priznanj Slavnostna prireditev, na kateri bodo podelili občinska priznanja, bo danes (četrtek) ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma pri Termah Zreče. Zlati grb bo prejel Mirko Beškovnik za neprecenljivo vlogo pri razvoju KS Skomarje in prispevek k promociji zreške občine. Srebrni grb si je za dolgoletno aktivno delo v območnem društvu invalidov Dravinjske doline in Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo prislužil Ivan Pavlič. Prejemnik bronastega grba je Slavko Kejžar za dolgoletno organizacijsko delo v Društvu godbenikov Zreče in večletno uspešno delo v KS Zreče. JP 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PRENOVI, 1МНШ1-! NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo in si -privoščite najboljše! m STBOÜEPLHSTIKII Mario Kukovlč, s. p., Cesta Kozjanskega odreda 8,3230 Šentjur Tel.: 03 574 0310 GSM: 041741094 Fax.: 03 574 03II uuuuuu.strGjeplastlka.sl Smo med pionirji, katerih začetki pri razvoju tehnologije prašnega barvanja kovin segajo v leto 1989. Material - kovino - ne samo površinsko zaščitimo, pobarvamo oziroma polakiramo, ampak z njim od začetka do konca »živimo« in mu »damo življenje« ter ga s tem obogatimo, da ga lahko začutite z vsemi čuti: vizualno-oblikovno, materialno bogato, toplo, razpoložljivo, barvno, igrivo, izzivalno. Vse pa je odvisno od vaših zahtev in želja, saj njihova zadovoljitev pridihne neprecenljivo vrednost končnemu izdelku. V >•• Prašno barvanje Odlikujejo nas izkušnje na podlagi 20-letne tradicije iz dejavnosti prašnega barvanja oziroma lakiranja vseh vrst kovinske galanterije. Praškasti laki nudijo zaščito vseh vrst kovinskih izdelkov. V primerjavi s klasičnimi premazi imajo tudi številne ekološke in varnostne prednosti. Praškasti laki so 100-odstotno suha snov, zato ob njihovi uporabi ne prihaja do izpustov v zrak ali vodo. Ker ne vsebujejo toksičnih snovi, so varni za uporabnike. Ne vsebujejo vnetljivih komponent, zato ni nevarnosti za vžig ali eksplozijo. Pri skladiščenju praškastih lakov ni treba zagotavljati varnostnih ukrepov, zato je enostavno. Tudi ekonomske prednosti uporabe praškastih lakov so številne. Njihov izkoristek ie visok, v idealnih razmerah kar 98-odstoten, saj lahko odvečni prah zberemo in ponovno uporabimo. Poraba energije pri pečenju je pri idealnih pogojih lahko do polovice manjša, saj ni treba odpariti topila. Ker so praškasti laki suha snov, lahko pri idealnih pogojih porabimo za enak objekt pri isti debelini manj prahu kot klasičnega laka. Poleg tega klasični lak nanašamo v več slojih, za kar porabimo tudi več časa, medtem ko praškasti laki zagotavljajo odlično zaščito v enem sloju, katerega debelino lahko reguliramo glede na želen končni učinek. Pri uporabi praškastih lakov ne potrebujemo čistilnih naprav, transport, skladiščenje in uporaba pa so občutno cenejši, ker ni treba imeti posebnih varnostnih ukrepov. Za dose- ganje dobrega oprijema, predvsem pa korozijske odpornosti končnih izdelkov je treba pred lakiranjem material še predob-delati. Postopek vključuje več faz in načinov glede na material in želeno zaščito: peskanje, raz-maščevanje, železofosfatiranje, pasiviranje. Načini nanašanja Najbolj običajen način je elektrostatsko nanašanje. Pri tem gre za uporabo visoke napetosti 30-100 kV negativne polaritete, ki povzroči, da se veliko elektronov oprime delcev praškastega laka na poti skozi elektrostatsko pištolo. Med pištolo in predmetom nastane električno polje, ki povzroči, da se delci prahu oprimejo tudi na nasprotni strani predmeta. Drugi način se imenuje Tribo nanašanje. Pri tem gre za naele-ktritev delcev zaradi drgnjenja ob stene pištole. Med pištolo in predmetom ne nastane električno polje, zato dosežemo s tem načinom enakomernejšo debelino nanosa, zmanjša pa se tudi odvisnost od oblike predmeta. Je pa ta način bolj občutljiv na zračno vlago in na tip prahu, ki mora biti posebej prilagojen. Prav tako je treba za enako kapaciteto uporabiti več pištol kot pri elektrostat-skem nanašanju. Ko je prah na objekt nanesen, ga moramo še zapeči. Temperature pečenja se gibljejo od 150 stopinj Celzija (20 min za reaktivnejše lake) do 190 stopinj Celzija (10 min za manj reaktivne lake). Običajni pogoji pečenja so 10 minut pri 180 stopinj Celzija. Čas pečenja je odvisen od mase in temperaturne prevodnosti materiala. Neskončna barvna paleta Praškaste lake razdelimo glede na tip in namen uporabe na več skupin: epoxi, epoxipolie-stri, poliestri, poliestri-qualico-at, poliuretani, akrili. Osnovna razlika med tipi je v kislinski odpornosti, odpornosti proti UV-žarčenju in vremenskim vplivom, odpornosti proti udarcem in praskam, topilom (antigrafiti)... Glede na potrebe so lahko laki antibakterijski, neodbojni (maskirni laki), sa-mosvetleči, temperaturno-od-porni (do 400 stopinj Celzija) ... Osnova za določanje barvih tonov je RAL-lestvica, ki ima za izhodišče več kot 210-barvnih tonov, ki se lahko dopolnjujejo glede na sijaj, strukturni in metalik učinek, posebne Пашнершдшп PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN- gsm: 041741094 ujujuj.stroieDlastika.sL učinke ... v neskončno barvno paleto. Za razliko od klasičnih, mokrih lakov se praškasti laki ne »mešajo«, temveč jih lahko na željo naročnika izdelamo po posebnem postopku z omejenimi minimalnimi količinami. Sodelujemo pri razvoju posameznih specialnih kom- ponent za prašno barvanje, s čimer večkrat letno testiramo rezultate svoje dejavnosti od predobdelave, oprijema do obstojnosti, kar še dodatno potrjuje kakovost izdelave in nas motivira za nadaljnje delo. Promocijsko besedilo ASFALT asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 planina pri sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ARFÄI T kiWflnfaRini NFT vau<. Imeli smo blazno srečo, da je v času druge svetovne vojne bomba zgrešila osrednji del Stare grofije in da je strop ostal ohranjen.« Gabrijela Kovačič je med drugim z razstavo skušala podati dodatno razlago o tem, kaj se na stropu dogaja. Zato so na panojih na Trgu celjskih knezov vključene tudi grafične predloge, po katerih je bilo naslikanih deset slik, ki obkrožajo glavno iluzionistično polje. Te je že leta 1926 odkril France Stele, ustvarili pa so jih tedanji svetovno priznanji mojstri. Avtorica razstave pojasnjuje, da je šlo za izjemno moderne smernice v takratnem slikarstvu, kar posredno nakazuje na izredno izobraženost avtorja stropa. »Širjenje smernic s pomočjo grafik nakazuje na to, da niso zaostajali za modo tistega časa, temveč so bili vpeti v aktualno dogajanje na slikarskem področju. Letni časi so bili na primer zelo aktualni. Vsak pomembnejši plemič, ki je nekaj dal nase in na svoj dvor, je moral imeti serijo štirih letnih časov ali dvanajstih mesecev. Tudi v takratnem Celju Thurni za tem najverjetneje niso želeli zaostajati.« »Med nekaterimi domačini obstaja zavest o tem, da predstavlja Celjski strop nekaj posebnega. Pred dnevi so bili na eni od prireditev v Stari grofiji dijaki in slišala sem jih zašepetati: >Glej, to je naš Celjski strop! <. Kljub temu bi bilo dobro, da postane ta zavest še močnejša in bolj razširjena. Na to delo smo res lahko ponosni, saj je izjemno v evropskem prostoru.« Kdaj z »bicikli« do Nemčije? stran 28 NOVI TEDNIK Zgodbe s Celjskega -Št. 21 of28. 5. 2015 - -REPORTAŽA -\ Razstava, ki pojasnjuje, kako lahko razumemo vsebino tega slikarskega dela, je hkrati napoved restavriranja. Zob časa je namreč že močno najedel Celjski strop, zato bo po besedah Gabrijele Kovačič za njegovo obnovo nujno treba poskrbeti. O skrivnostih, ki jih strop še ni razkril, bodo spregovorili tudi na poletni muzejski noči. Mojstrovina neštetih ugank Skoraj 90 let po odkritju Celjski strop še vedno ni dal vseh odgovorov - Razstava najavlja njegovo restavriranje Celjski strop, ki je nastal v zgodnjem 17. stoletju, je najstarejši iluzionistično poslikan platnen strop v Sloveniji in izjemno kakovosten ter edinstven slikarski spomenik. Ta umetnina še danes vzbuja številna vprašanja - na primer kdo ga je naslikal in kdo naročil, prav tako tudi ni jasno, kdo in zakaj ga je prekril. Nekatere nove drobce te izjemne zgodbe na razstavi na Trgu celjskih knezov odkriva Gabrijela Kovačič, ki se zadnji dve leti stropu poglobljeno posveča kot kustosinja za slikarstvo v Pokrajinskem muzeju Celje. Gabrijela Kovačič je Celjski strop kot enega najpomembnejših slikarskih spomenikov spoznala že kot študentka umetnostne zgodovine. S tokratno razstavo želi delo še približati javnosti, izpostaviti dognanja, ki jih je pokazal nedavni pregled stropa s pomočjo zidarskega odra, in ugotovitve, ki doslej še niso bile omenjene v literaturi. Sliko so odkrili leta 1926, ko je v Stari grofiji delovalo sodišče. Ob obnovi dvorane so se s takratnim vodilnim konservatorjem in enim od očetov umetnostne zgodovine Francetom Steletom odločili, da bodo odstranili preprost platnen strop. »Lahko si samo predstavljamo, kakšno presenečenje je bilo, ko so pod njim odkrili poslikan strop. Po besedah Steleta je bil sicer v zelo klavrnem stanju. Vendar sta tako Stele kot akademski slikar Matej Strnen, ki je delo restavriral, opravila izjemno delo, glede na to da lahko to umetnino zdaj občudujemo že skoraj 90 let.« Je bil naročnik svetovalec cesarja? Ena od posebnosti, ki je France Stele ni vključil v svoje zapiske, je, da so to mojstrovino nekoč v zgodovini že restavrirali oziroma jo obnavljali. Kot kaže, to ob veličastnem odkritju najverjetneje ni bil najbolj pomemben podatek. Je pa po besedah Kovačičeve izjemno tudi to, kako hitro je bil strop restavriran. Leto po odkritju je bil namreč že pritrjen nazaj na svoje mesto. Umetnostni zgodovinarji vse do danes niso razvozlali, kdo je to delo naslikal. Obstaja sicer vrsta teorij, a se nobena ni izkazala za popolnoma pravilno. Vprašanja se vrsto let porajajo tudi o naročniku tega dela. To naj bi bil Janez Ambrož Thurn Valsassina, član družine, ki je bila izjemno pomembna v 16., 17. in 18. stoletju. Na stropu se namreč pojavlja portret, ki je zelo podoben upodobitvi omenjenega plemiča, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica na Dunaju. »Iz ohranjene korespondence izvemo, da je bil omenjeni grof visoki funkcionar na dunajskem dvoru, morda celo svetovalec cesarju. Družina je torej bila zelo visoko v političnih in socialnih krogih, kar je vplivalo tudi na dekorativni strop, ki so ga naročili za dvorano v Stari grofiji,« razkriva avtorica razstave. Ni ga naslikala ena roka Med obiskovalci Pokrajinskega muzeja Celje je vedno več tujih obiskovalcev, ki vedo za Celjski strop in si to mojstrovino z navdušenjem ogledajo. Slika je v Celje privabila tudi sponzorje iz dunajskega umetnostnozgodovinskega muzeja, čeprav imajo v svojem mestu obilico slovitih umetnin. Morda smo prav domačini tisti, ki se premalo zavedamo, da gre za edinstveno delo v srednjeevropskem prostoru. Obiskovalci večkrat zmotno mislijo, da gre za fresko, kar je nepravilno navedeno tudi v marsikateri literaturi, pojasnjuje Gabrijela Kovačič. »Tehnika še dodatno priča o izobraženosti zaenkrat še neznanega slikarskega mojstra, saj je moral zelo dobro poznati lastnosti platna ter barv, ki jih je takrat uporabil. Najverjetneje je šlo za jajčno tempero. Da stropa ni naslikala ena sama roka, mislimo zato, ker se kakovost na posameznih delih zelo razlikuje.« Ga je zastrla protireformacija? Najbolj dovršeno je naslikano osrednje polje, kjer vidimo križ z odprtim oblačnim nebom. Sogovornica opozarja, da je morda prav motivika tega dela pripomogla k temu, da so v določenem trenutku zgodovine strop prekrili. Podatki, ki govorijo o tem, da naj bi se to zgodilo v 70. ali 80. letih 19. stoletju, ko je v Stari grofiji delovala šola, po prepričanju Kovačičeve ne držijo. Zapiski in protokol prenove dajejo popolnoma drugačen vtis. Tudi Janko Orožen je v eni od svojih izdaj o zgodovini Celja zapisal, da se stropov takrat niti dotaknili niso. Druge domneve pričajo o tem, da so strop pred očmi drugih zakrili zaradi vere. Liki na osrednjem polju - plemiške osebe in dvorne dame - namreč nosijo čipkaste oziroma španske ovratnike, ki so bili nekoč zelo priljubljeni med protestantsko skupnostjo. Tudi drugi viri govorijo o tem, da so bili nekateri člani družine Thurn Valsassina protestanti. Tudi podatek, da naj bi eden izmed njih prišel navzkriž s škofom Tomažem Hrenom, je morda eden od razlogov, zakaj so strop zakrili. Vendar bo za preverjanje te ideje potrebnih še ogromno raziskav, poudarja Gabrijela Kovačič. Slika kliče po obnovi Strop je že ob odkritju ogrožala plesen, njegov nedavni pregled pa je pokazal, da je to delo ponovno ogroženo. V Pokrajinskem muzeju Celje bi radi s pomočjo nove tehnologije in s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v okviru katerega deluje tudi restavratorski center v Ljubljani, opravili natančne raziskave. Denar zanje naj bi zagotovilo ministrstvo za kulturo. »V prvem delu obnove bo šlo predvsem za raziskovanje uporabljenih slikarskih materialov, za mikrobiološke raziskave, ki bodo pokazale, za kakšne >okužbe< sploh gre. Vedeti moramo, proti čemu se bomo borili,« pojasnjuje Gabrijela Kovačič. Kot napoveduje, za ponovno restavriranje tokrat ne bo dovolj leto, kot se je zgodilo po odkritju Celjskega stropa. Le temeljito in natančno načrtovan poseg bo namreč jamčil, da si bodo to skrivnostno delo lahko ogledovale tudi generacije za nami. TINA VENGUST Foto: SHERPA »Celjski strop je ogromna skrivnost. Ves čas se pojavljajo nova in nova vprašanja. Ko se nam zdi, da smo na katero od njih odgovorili, se pojavi nova uganka.« 26 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE V eni od številk slovenskega konzularnega časopisa, ki izhaja v Washingtonu, se je pred časom v obliki turističnega vabila pojavila veduta Šentjurja. Z Rifnikom, Ipavci, s Slivniškim jezerom in planinskim gradom v nadaljevanju. Sled nas je vodila do predstavništva planinskega podjetja Tajfun v Ameriki, kjer je utrip svojega življenja čez lužo z nami delila Tamara Zalar. Kot pravi, je njena domača Rakitna precej podobna Planini pri Sevnici, s katero jo je naključje povezalo bolj, kot bi si lahko predstavljala. »Študirala sem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in moja mentorica s fakultete me je predstavila Tajfunovemu direktorju Iztoku Španu ravno v času razpisa za delovno mesto v zDa. Po številnih intervjujih in psiholoških testih so me izbrali, da odprem predstavništvo v obljubljeni deželi,« se spominja Tamara. Pred tem si je nabrala že precej izkušenj v trženju in me-nedžmentu. »Zavedala sem se pomena komunikacijskih veščin, zanesljivosti, prijaznosti in spoštovanja do ljudi. Prepričana sem, da sama izobrazba ne bi bila dovolj. Zato sem zelo hvaležna staršem za vzgojo, za vse, ki so me na moji poti podpirali, in za vse, ki me kdaj niso. Morda sem se od slednjih naučila največ.« Od daleč je dom lepši Tamara ni bila nikoli pretirano avanturistična in kolikor so jo že obletavale misli o kakšni izmenjavi v tujini, jih je strah pred neznanim vedno učinkovito odgnal. »Po pravici povedano, si res nisem predstavljala, da bi se preselila kam daleč. In ta daleč je bil že takoj čez mejo naše države, da ne rečem na drugem koncu Slovenije.« Vseeno je ob vprašanju, če bi jo zanimalo delo v Ameriki, kot iz topa in v sebi globoko prepričana izstrelila usodni da. »Takrat sem še samo sebe presenetila. Ko se zdaj oziram nazaj, zelo jasno vidim, kako pomembno je, da vsaj za nekaj časa zapustiš domače okolje, da vidiš svet. Včasih je ta svet čisto lahko že sosednja vas ali drugo mesto. Ni treba ravno tako daleč, kot sem šla jaz,« pravi Tamara. Je pa res, da včasih potrebuješ resničen prostorski premik, da lahko na svoje življenje pogledaš z druge perspektive. »Jaz sem očitno morala iti tako daleč, da sem postala Slovenka, da sem se zaljubila v Slovenijo in da enostavno obožujem svoj rojstni kraj.« »Rekla bi, da smo Slovenci precej bolj produktivni kot povprečni Američani. Resda so na delovnem mestu cele dneve, ampak močno dvomim v učinkovitost tega početja. K Sloveniji od zaposlenega že na osnovni ravni pričakujejo visoko izobrazbo, znanje vsaj dveh tujih jezikov, funkcionalna znanja in sposobnosti. Za to bi v ZDA zaposlili vsaj tri ljudi. Zaposleni so specializirani za eno področje in če jih vprašaš kaj izven njihovega področja, te bodo preusmerili k drugi osebi. Zato kakšna stvar tudi traja tako dolgo.« »Američani so najbolj prijazni ljudje pod soncem. Kar srkajo vse, kar imam povedati o Sloveniji in Evropi, ter mi pomagajo, kjer le lahko. Prosti čas, ki ga ne preživim na Skypu, preživim z njimi. Z nekaterimi hodim na kavo, z drugimi v hribe, z eno prijateljico odkrivava dobro hrano in hodiva na jogo... Upam, da me bodo vsi obiskali, da jim bom lahko vrnila gostoljubje, pokazala našo prelepo deželo in jih peljala na pravi espresso.« Tamara se bo v Slovenijo vrnila konec julija. Še vedno bo zadolžena za ameriški trg, le da z bazo pod Alpami. »Domače zdaj, ko se približuje moja vrnitev, pogrešam še bolj kot na začetku. Veselim se slovenske potice, našega zraka in miru. Veselim se vseh praznikov in rojstnih dni. In raziskovala bom lepe kraje po Sloveniji.« »Veselim se potice in pravega espressa« Tamara Zalar, predstavnica planinskega podjetja Tajfun v Ameriki, o svojih štirih letih dela, življenja, navdušenja in domotožja čez lužo Na letalo tako kot na avtobus Tamara je Ameriko prvič obiskala spomladi 2011, jeseni isto leto se je tudi dokončno preselila. »Stanovanje, ki sem si ga ob prvem obisku našla, me je sicer čakalo, vendar sem morala prve dni zdržati brez pohištva.« Več časa in energije je morala vložiti v urejanje dokumentov. »Pri tem so res natančni in morala sem predložiti ogromno dokumentov in potrdil iz Tajfuna ter odgovarjati na zelo oseba vprašanja o sebi in vseh družinskih članih.« Po intervjuju na ameriškem predstavništvu so ji odobrili petletno dovoljenje za delo in bivanje. »Lagala bi, če bi rekla, da ni bilo stresno. Slovenci se držimo svojega domačega okolja. Še na delo se ne vozimo radi predaleč. Tudi sama sem bila takšna. Ampak zdaj sedem na letalo skoraj tako, kot bi šla z mestnim avtobusom z enega konca Ljubljane na drugega. Tudi razumevanje tega, kaj je daleč, se temeljito spremeni. Vse je odvisno od perspektive,« se nasmehne. Za nakup si vzamejo leta Tajfun je v Združenih državah Amerike že precej uveljavljena blagovna znamka. »Začeli smo z vitli, ki jim vsi priznavajo najvišjo kakovost, in potem je s prodorom dru- gih izdelkov nekoliko lažje, ker pač vedo, da gre za isto podjetje in nam zaupajo. Je pa ameriški trg, vsaj v gozdarstvu, dolgoročen projekt, ki zahteva veliko potrpežljivosti in stalno prisotnost na trgu. Sama na primer na sejmih srečujem iste ljudi, ki se že četrto leto odločajo o nakupu stroja. Vsako leto pridejo, se pogovorijo z vsemi razstavljavci in potem kupijo. Ali počakajo še kakšno leto. Zato v podjetju vlagamo veliko sredstev in energije v marketing, v stalno prisotnost na trgu, v odzivnost in prijaznost do strank.« Na vzhodni obali imajo distributerja, ameriško podjetje, s katerim dobro sodelujejo že dlje časa, zahodno obalo pa s predstavništvom na skrajnem severozahodu pokrivajo sami. Tekma z znamko Made in America Tamara vstaja zgodaj, da vsaj za rep še ujame delavnik v Sloveniji. »S tajfunovci sem na vezi čisto vsak dan. Ko se prebudijo še Američani, začnejo deževati elektronska sporočila in telefonski klici. Veliko potujem. Ker je večina gozdarstva v bolj odročnih delih Amerike, v glavnem potujem z avtomobilom. Z letalom bi bilo preveč zapleteno, časovno pa ne bi bilo dosti hitreje.« To je sploh ena boljših stvari pri njenem delu. Veliko je v gozdovih in vidi majhne kraje, ki jih sicer nikoli ne bi obiskala. »Tu so seveda še obvezne udeležbe na sejmih, ki so po vsem tem času videti že kot srečanja starih prijateljev.« Poslovno sodelovanje sloni na zaupanju, po drugi strani pa so znamke, ki se ponašajo z znakom Made in America v veliki prednosti pri potrošnikih. »Precej se moramo potruditi, da zasenčimo domačo konkurenco. Ampak v vsakem primeru je to tek na dolge proge.« Domotožje nikoli ne mine Po štirih letih se Tamara v Ameriki počuti povsem domače. Včasih že do te mere, da njeni slovenski prijatelji v govoru zaznajo drugačno melodijo in v pismu opozorijo na za slovenščino malo čuden vrstni red. Medtem ko Američani sploh ne opazijo več, da je pravzaprav tujka. »Presenečena sem bila, kako hitro so me sprejeli medse. Resda na bolj površinski način, a vseeno je lepo živeti v okolju, ki ni obremenjeno s predsodki. Kot pravi Tamara, v Syracuse, v zvezni državi New York, kjer živi, stikov s Slovenci nima veliko. Izjema je starej ši par, ki v ZDA živi že več kot 60 let. »Gospod Metod je lani dopolnil 90 let in je bil direktor knjižnice na tamkajšnji univerzi. Z ženo sta zelo mladostna po srcu in sta me vedno vesela. V bistvu sta me zadnja leta onadva obveščala o dogajanju v Sloveniji. Jaz pa sem njima pripovedovala o svojih potovanjih po Ameriki. Ko sem jeseni 2011 prvič vzpostavila stik, mi je Metod ob mojem domotožju razumevajoče dejal, da je to občutek, ki njega ni zapustil nikoli. In da bodo moja leta v Ameriki še prehitro minila. Seveda je imel prav,« s kančkom nostalgije zaključi Tamara. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv Pogodbeni zastopnik v Ameriki iz zvezne države New Hamshire je nad Tajfunom tako navdušen, da je na to ime celo registriral avto. Kot pravi Tamara, je skupaj s sloganom države - živi svobodno ali umri - kombinacija res udarna. PORTRET 27 Od svetlikanja prekletih do blagoslova ustvarjalnih Skladatelj in glasbenik Gašper Piano na poti skozi evropska mesta in skozi različne glasbene izraze Kot mlad glasbenik in skladatelj se je uveljavil v Sloveniji, a zadnja leta vedno bolj opozarja nase tudi v mednarodnih umetniških krogih. Ujeli smo ga v času kratkega postanka v Celju, in sicer na poti iz Belgije na Slovaško, dan potem ko je na Starem gradu premierno predstavil svojo zvočno inštalacijo, posvečeno grofom Celjskim z naslovom Svetli-kanje prekletih. »Ta studio enostavno moram fotografirati,« mimogrede navrže ob obisku naših prostorov. Kot sin novinarja, nekoč zaposlenega v naši medijski hiši, je otroštvo v veliki meri preživljal tudi za težkimi studijskimi vrati Radia Celje. »Vse sem poznal in bilo mi je v veselje, da sem se smel potikati tu okrog. Tu in tam so me porabili tudi za snemanje kakšne reklame ali aviza. Seveda se mi je zdelo strašno fino,« se nasmeje in človeka s sproščeno dostopnostjo v trenutku osvoji. Čeprav zadnja leta veliko deluje v tujini, njegovo težišče ostaja v Celju. »Dve leti sem živel tudi v Ljubljani. Veliko glasbe sem napisal za scensko umetnost, gledališče, moderni ples in potem je prišel trenutek, ko sem začutil potrebo, da se pomikam naokoli.« Več kot zavrniti te ne morejo Njegov glasbeni izraz je v veliki meri odvisen od sodelovanja z drugimi ustvarjalci, koreografi, režiserji ... »Morda je bil moj pristop nekoliko naiven. Enostavno sem pisal umetnikom, ustvarjalcem, ki jih globoko cenim in s katerimi sem želel delati, ter jim predstavil svoje delo.« Mnogi mu niso odgovorili, za druge se je izkazalo, da niso to, kar si je predstavljal, nekateri pa so ga povabili k sodelovanju. Ko se imaš enkrat priložnost dokazati, pa se počasi odpirajo nova in nova vrata. »Saj najprej te pogledajo izpod čela, češ kdo pa si in kaj bi rad, vendar sem enostavno verjel v svoje delo in si ustvaril tudi precej jasno sliko, kaj od sogovornika lahko pričakujem. Zavestno sem izbral skladanje za druge vrste umetnosti, vizualne, odrske, plesne, ker me ti koncepti vodijo »Ne morem ločiti glasbenika od skladatelja v sebi. Glasbo hkrati igram in ustvarjam. V tem procesu moram svojo idejo preigrati na tisoč in en način. Ob komponiranju je ta obred igranja nujen, ker se dojemam kot medij. Hvaležen sem, če inspiracija izzveni skozi mene.« »Talent je nujen, a sam po sebi še nič ne pomeni. Ko se osredotočiš na bistvo stvari, ne na pomembnost tega, kakšne bi se svetu morale zdeti, običajno dogodki stečejo v pravo smer. In obratno. Včasih se zdi, da bolj kot se trudiš, bolj kot si obremenjen z masko, slabše je. Enostavno se držim tega, da moraš imeti odprte oči in odprto srce.« Gašper Piano se nikoli ne loči od svoje obvezne prtljage. »Ce imam poleg nujne obleke pri sebi še računalnik kitaro in efekte, lahko grem in ustvarjam kjerkoli, tudi na poti.« v nove ustvarjalne razsežnosti, ki jih drugače morda ne bi nikoli odkril.« Kot pravi, so nove ideje in pristopi sicer pomembni, po drugi strani pa se tudi v umetniškem svetu še posebej cenijo resnost, zanesljivost in prilagodljivost. Svet ni črno-bel Status samostojnega kulturnega delavca, ki ga je po končanem študiju dobil na predlog ministrstva, ima nekaj prednosti, a tudi slabosti. Delo ni nikoli dolgočasno, a je tudi vse prej kot predvidljivo, kar na logistiko vsakdanjega življenje ne vpliva ravno pomirjujoče. Ob tem se Gašper vsakega novega projekta loti z enako predanostjo. »Če ne govorimo ravno o reklami za pralni prašek, ne ločujem med komercialnim in umetniškim. Po eni strani sem morda res nagnjen k stvarem, ki bi jih lahko označili za alternativne in nekomercialne, po drugi strani pa sem sodeloval tudi v pop projektih. Ločnica vsekakor ni ostra in svet ni črno--bel. Ne moti me, če ima nek projekt komercialni predznak, če seveda verjamem vanj in me ženeta koncept in ideja.« Ker gre pri njegovem delu običajno za sinergijo različnih umetnosti, se je moral navaditi dela z najrazličnejšimi tipi ljudi. »Brez dvoma je lažje in včasih se v resnici zgodi, da se z ekipo ujameš kot z nekakšno delovno družino. In je zelo težko delati, če ljudje niso profesionalni. Temu pri projektnem delu ne uideš. V takšnih primerih »Doma nas je vedno obkrožala glasba. V dnevni sobi je bilo ogromno gramofonskih plošč in že od malega sem poslušal rokenrol. Ob koncu osnovne šole sem začel igrati s starejšimi fanti v raznih >bendih<. V srednji šoli se je to samo še stopnjevalo. Počasi se mi je odpiral vpogled v vizualno umetnost, poezijo. Tudi med študijem kulturologije in antropologije sem vse te informacije dojemal skozi kanal glasbe.« pač stoodstotno opravim svoje delo, izpolnim svoje obveznosti iz pogodbe in grem dalje. Na dolgi rok si seveda želim ustvariti trdno sodelovanje z desetimi, s petnajstimi ljudmi, na primer koreografi, režiserji ... Načeloma je to povsem dovolj.« Od Bruslja do Pariza in nazaj do Celja Ustvarjalni in izvajalski del glasbenega izraza je za Gašperja nedeljiva celota. »Rad sem zraven pri celotni zgodbi. Še bolj mi je všeč, ko mi uspe ustvariti neko platformo, na kateri se srečujemo, soustvarjamo številni glasbeniki in drugi umetniki. Tudi če sem jaz tisti, ki ves proces vodim, ga ne posedujem. Tisto, kar me žene in polni, so temeljne točke, na katerih skupni ustvarjalni proces raste.« Mednarodno se je začel udejstvovati pred tremi leti. Veliko je v Bruslju, zadnje čase v Španiji, na Češkem, bil je na Slovaškem, pred tem v Parizu, njegovo delo je bilo predstavljeno tudi v Južnoafriški republiki. »Ta umetniški koncept sodelovanja je zanimiv, ker združuje ljudi Gašper Piano je ta mesec v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje postavil prvo zvočno inštalacijo na celjskem Starem gradu. Poimenoval jo je Svetlikanje prekletih. Projekt bodo nadgradili z različnimi interaktivnimi delavnicami in predstavitvami. V sodobnem glasbenem nagovoru želi avtor povezati preteklost in sedanjost ter tematiko grofov Celjskih predstaviti na inovativen način. V stolpu nad Pelikanovo potjo bo zvočna inštalacija vabila v doživetje posebne vrste vsaj leto dni. z vsega sveta, tudi če se dogaja v nekem evropskem mestu.« A kot pravi, ima tudi v Sloveniji z ustvarjalci dobre izkušnje oziroma krog ljudi s katerimi redno sodeluje. Nikjer nič ne pade z neba Slavospevov tujini na prvo žogo ne poje. Resda je domača scena majhna in zato včasih zadušljiva, a tudi v tujini se ne cedita le med in mleko. »Ko sem deloval v Bruslju, sem bil navdušen nad sceno, nad ljudmi, ki tam živijo in ustvarjajo, v ustvarjalnem smislu sem dobil občutek, da me je moja identiteta tam že čakala, da sem lahko svoji ustvarjalnosti dal krila. Po drugi strani pa si v tujini vedno tujec, kar prinese s seboj cel kup izzivov.« Gašper v nekaterih evropskih mestih lahko računa na bivanje v umetniških rezidencah, spet drugje izkoristi ugodno- sti široke socialne mreže, ki se s svetovljanskim pridihom razširi ob vsakem novem projektu. »Po eni strani je fantastično potovati od enega ustvarjalnega projekta do drugega, srečevati nove ljudi, deliti svoje znanje, svoje delo. To bi z veseljem počel vse življenje. Po drugi strani si nekoč želim nekaj več varnosti, dom, kamor bi se vračal, enkrat tudi družino,« o načrtih zaključi Gašper Piano. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA 28 REPORTAŽA Enkrat tudi naši z »bicikli« do Nemčije Pobrateni gasilci iz nemškega Kirschhausna do Lokarij prekolesarili več kot tisoč kilometrov Osem mož in ena ženska se je zapeljalo pod vodnim slavolokom proti gasilskemu domu na Selah. Nad glavami sta zmagoslavno zaplapolali slovenska in nemška zastava. Trenutek zatem so visoko dvignili še kozarce penine. Fantje in dekle so imeli kaj proslavljati. Iz pobratenega gasilskega mesta Kirschhausen so 1.050 kilometrov dolgo pot namreč prekolesarili. V Dravogradu so jih pričakali in zadnjih 70 kilometrov do Šentjurja pospremili štirje lokarski gasilci. Predsednik gostiteljskega društva Jože Županc se je ob vsem skupaj malo muzal: »Ne vem, kako se našim fantom zdi, ko so jim takole speljali projekt. Ideja o kolesarjenju do pobratenega društva v Nemčiji je namreč zrasla na našem zeljniku. A so bili Nemci kar tiho. Lani so le mimogrede omenili, da že trenirajo. Zdaj pa so tu.« Janko Pušnik, navdušen kolesar, ki je bil pred osmimi leti tudi pobudnik gasilskega kolesarskega maratona v Šentjurju, je vse skupaj obrnil na šalo. »No, čisto malo sem pa res žalosten, da so nas prehiteli. Ampak preden grem na oni svet, bom tudi jaz enkrat prišel z >biciklom< do Nemčije.« Združil jih je star avto Prijateljstvo z nemškimi gasilci je staro že skoraj tri desetletja. Leta 1986 so ob pomoči rojaka Franca Ran-čigaja navezali stike z društvom Kirschhausen. Ko je Rančigaj za lokarske gasilce od društva kupil rabljeno gasilsko vozilo, so Nem- ci želeli spoznati gasilce, ki bodo uporabljali njihov avto. Tako je leta 1988 Šentjur obiskalo 70 gasilcev iz Nemčije in odtlej se na enem ali drugem koncu dobivajo skoraj vsako leto. »Oni pridejo nekoliko pogosteje, mi pa glede na finančno stanje kakor nam znese. A je res, da smo jih takrat na začetku, še v jugoslovanskih časih, kar z zavistjo gledali, kako dobro so bili opremljeni. Danes jim glede opreme, znanja in izkušenj lahko brez težav stopimo ob bok,« je povedal Franc Županc ob tabli, ki na Selah spominja, da je 860 kilometrov stran društvo, s katerim gasilci prijateljujejo že skoraj tri desetletja. Na dan državnosti, 25. junija, se bo tudi letos pri Gasilskem domu Lokarje začel 9. tradicionalni gasilski kolesarski maraton. Krajša trasa meri 50, daljša 100 kilometrov, obvozi pa vse gasilske domove GZ Šentjur. Odvisno od vremena se maratona vsako leto udeleži od 150 do 200 kolesarjev. Zmagoslavni zaključek več kot tisoč kilometrov dolgega kolesarjenja so na Selah lokarski gasilci pospremili z vodnim slavolokom. Županc. V preteklih letih nobena pomembnejša obletnica katerega od obeh društev ni minila brez predstavnikov pobratenih kolegov. Tako so bili lokarski gasilci verjetno med prvimi, ki so leta 1991 v paradi nemških gasilcev korakali z novo slovensko zastavo. In občutki so še danes nepozabni. Uradno so listino o pobratenju podpisali leta 1996, in sicer avgusta v Sloveniji in novembra še v Nemčiji. Navdušeni nad Šentjurjem in Slovenijo Pred gasilskima domovoma na Selah in v Kirsch-hausnu stojita kažipota, ki do pobratenega društva kažeta 860 kilometrov dolgo pot. Nemški gasilci so si svojo pot tokrat še nekoliko podaljšali s prehodom čez Grossglockner. »Seveda smo malo utrujeni, vendar adrenalin naredi svoje. Zdaj smo predvsem silno zadovoljni, da nam je uspelo. Tri dni bomo preživeli na Šentjurskem, potem se bomo z avtom vrnili nazaj,« je razložil eden od njih. Dež jih je na poti ujel samo enkrat, pred zadnjim večjim nalivom pa so mu na cilju že ušli. »A se ne bojimo vode,« so bili prešerne volje. V treh dneh so gostitelji za obiskovalce pripravili številna druženja in tudi nekaj ogledov. »Čeprav jim je že težko pokazati kaj novega,« se je nasmehnil Županc. »Vsako leto pridejo smučat v Kranjsko Goro, a tudi celo Slovenijo so si že ogledali. Navdušeni so in lahko rečem, da smo v tem času postali pravi, tudi družinski prijatelji.« StO, foto: GrupA Kolesarska tura nemških gasilcev je zelo verjetno samo prvi del zgodbe. Njihovi na tleh sedeči slovenski kolegi bodo izziv brez dvoma izpolnili takoj, ko bo mogoče. Na koncu je bil čas za zaslužen kozarec penine. FOTOREPORTAŽA 29 Celje gostilo tretje nogometno srečanje reprezentanc ljubljanske in mariborske univerze Na štadionu Arena Petrol v Celju sta se na nogometni tekmi že tretjič zapored pomerili študentski reprezentanci univerze v Ljubljani in Mariboru. S 3:1 so bili v torek zvečer boljši študentje ljubljanske univerze. Mariborčani tako v Celju niso izkoristili prednosti domačega igrišča. Bili so namreč domačini, saj v knežjem mestu pod okriljem mariborske univerze domuje Fakulteta za logistiko. Tekmo sta z nekaj poda- drugih vrhunskih dosežkih.« jami na sredini igrišča slavnostno odprla rektorja obeh univerz. Razumljivo sta vsak navijala za svoje moštvo. Rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik je ob tem dejal: »Imamo ogromno skupnih interesov in prav je, da se srečujemo tudi na športnih prireditvah, ne le na uradnih sestankih.« Njegov mariborski kolega dr. Igor Tičar je napovedal, da nogometno srečanje v Celju zagotovo ni zadnje in da se bodo študentje in profesorji ob športnih dogodkih še družili. »Dobrih univerz brez športa na svetu ni. Lahko bi rekli, da so dobre univerze včasih bolj znane po športu kot kakšnih Ob tem je Tičar, ki je bil v Celju gostitelj, napovedal, da bodo ponovno obudili tudi veslaška tekmovanja in ostala športna srečanja. Častna pokrovitelja tretjega nogometnega srečanja med univerzama sta bila Mestna občina Celje in župan Bojan Šrot, ki meni, da je dobro, da se študentje srečujejo tudi na športnih dogodkih in ne le med knjigami in pri izpitih. »Mogoče je le izbran čas srečanja nekoliko napačen. Želim si, da bi se na takšni prireditvi lahko zbralo več mladih in bi jo končali tudi s kakšnim koncertom.« LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Tekmo sta si ogledala tudi trener slovenskih pokalnih podprvakov Simon Rožman (desno) in ljubljenec celjskih navijačev Benjamin Verbič. Slednji se je z navijači tudi slikal in jim razdelil številne podpisane spominske kartice. Nogometaši obeh reprezentanc (Ljubljančani so igrali v belih in Mariborčani v modrih majicah) so pokazali veliko nogometnega znanja in prave športne borbenosti. Tekmo sta odprla rektorja obeh univerz Igor Tičar in Ivan Svetlik. Izmenjala sta si nekaj podaj in pokazala, da jima okroglo usnje ni povsem tuje. Pri tem se je mariborski rektor, ki je v Celju nastopal kot domačin, pošalil, da tekmo igrajo na pol poti med Ljubljano in Mariborom, ker so se kolegi iz prestolnice že dovolj utrudili, ko so morali priti čez Trojane. Na terenu celjske Arene Petrol so se bolj znašli igralci ljubljanske univerze, ki so slavili zmago z rezultatom 3:1. Slavje ob prejemu pokala je bilo lovoriki primerno. Zmago so Ljubljančani s kolegi iz Maribora kasneje tudi dobro proslavili. Nogometaši Univerze v Ljubljani zdaj v skupnem seštevku vodijo. Prvi univerzitetni derbi, ki so ga odigrali maja lani na štadionu Ljudski vrt v Mariboru, se je končal neodločeno 1:1. Druga tekma je bila odigrana oktobra lani v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani, kjer je zmagala ekipa Univerze v Ljubljani. 30 FOTOREPORTAŽA Privrženci KK Rogaška v modrih majicah so bili zelo veseli v petek, potem pa sta sledili razočaranji »Najraje od vsega na svetu imam košarko, zato sem prišel v Šentjur, kjer je odlično. Finalista državnega prvenstva je treba spoštovati, ne glede na to, kdo sta. Ob dveh podaljških si lepše tekme ne moreš želeti. Pričakujem pet obračunov,« je dejal Peter Vilfan, eden izmed dveh svetovnih prvakov v dvorani Hruševec. Obiskal jo je namreč tudi Ivo Daneu. Dva dni kasneje je bil v Rogaški Slatini Rašo Nesterovič, prvak lige NBA. Drevi bo v Šentjurju še več košarkarske in politične »smetane«. V ABA ligi bi verjetno želela igrati oba kluba (seveda samo prvak), Rogaška morda v Podčetrtku, Tajfun morda v Celju, prej v dvorani Gimnazije Celje - Center kot v Golovcu, ki je zelo zaseden. Vse tri tekme so bile odlično organizirane. V Rogaški Slatini, kjer župan Branko Kidrič ne razume napisov v določenih medijih o »vaškem finalu«, imajo precej večjo kapaciteto dvorane od šentjurske. Preko ozvočenja se močno sliši glas Martina Samca, navijačem je med predstavitvijo prepustil izgovorjavo priimkov igralcev, plešejo Tigrice. KK Rogaška ima več manjših sponzorjev, tekmeci se lahko pohvalijo z večjim. V nedeljo je v Hruševcu hreščalo iz očitno dotrajanih zvočnikov, občinstvo nagovarja Bogdan Rahten. Izjemne plesne sposobnosti imajo dekleta iz Plesnega vala. Prostor za posebne goste so lepo pripravili v šolski jedilnici. Reklame za tekme sploh niso potrebovali. Povsod je veliko strasti, toda napetost ni presegla meja. Finale Rogaška - Tajfun danes in nikoli več? DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Trener Rogaške Damjan Novakovič Boj za vsako žogo je obeležil dosedanje tri tekme in se bo vsekakor nadaljeval. Tadeja Koštomaja obkrožata Aco Tomič (sedi) in Ivan Držič (čepi) ter soigralec Dražen Bubnić (levo). 1:2 - slavje navijačev iz Šentjurja, ki jim »poveljujeta« Ičo in Silvo. Trener Tajfuna Dejan Mihevc Tigrice v Rogaški Slatini Dekleta iz Plesnega vala v Šentjurju FOTOREPORTAŽA 31 Erjavec, desno pa šentjurski župan Marko Diaci. Bivšemu predsedniku KK Rogaška Ivanu Markovinoviču še vedno gori srce za slatinsko košarko. Košarkarski »ples« Đorđa Lelića in Anžeta Pelca. Najboljšega košarkarja Rogaške Sandija Čebularja so »rdeči« dokaj uspešno zaustavljali: »Na tretji tekmi smo bili >mrtvi<. Skušali se bomo prebuditi in z dobro predstavo izsiliti peto tekmo.« Za obstanek v 1. ligi se borita Elektra in Hopsi, za preboj v višji rang tekmovanja pa obenem še Lastovka in Terme Olimia. Vse bo jasno v soboto. Polzelani morajo v svoji dvorani premagati Terme Olimia, sicer bodo izpadli iz lige, kar pa bi bilo glede na lanskoletno uvrstitev v polfinale šokantno. Šoštanjčani bodo gostili Lastovko. Mirni pa so lahko v KK Celje, kjer so si zagotovili obstanek v 2. ligi. Zaslužen je bil predvsem trener Husein Kahvedžič, ki je še pravočasno zamenjal Igorja Pučka. Navijaška skupina Elita Slatna. Mladi fantje vztrajajo v odličnem ritmu. »Ni predaje!« so vzklikali. 1. tekma, Rogaška - Tajfun 81:73; Čebular 21, Bubnić 17, Dimec 12, Primorac 8, Ferme 6, Koštomaj, Matić 5, Pelc 4, Boban 3; Držič 17, Lelić 16, Bratož 12, Drobnjak 11, Zimić 8, Tomič 6, M. Sebič 2, Williams 1. 2. tekma, Tajfun - Rogaška 88:81; Drobnjak 31, Zimić, Lelić 15, Držič 10, Bratož 8, M. Sebič, S. Sebič 3, Clark 2, Williams 1; Čebular 27, Koštomaj 15, Bubnić 14, Dimec 10, Primorac 8, Ferme 4, Matić 3. 3. tekma, Tajfun - Rogaška 57:65; Dimec 19, Čebular 9, Ferme, Koštomaj 8, Matić 5, Bubnić 4, Primorac, Boban 2; Drobnjak 22, Clark 14, Lelić 10, Držič 5, Zimić, Tomić, Bratož, M. Sebič 3, S. Sebič 2. V Šentjurju že hladijo šampanjec Finalna serija državnega košarkarskega prvenstva se je odprla s po eno zmago gostiteljev. Nepričakovani finale med Rogaško in Tajfunom so s slavjem začeli Slatinčani, ki so pred svojimi gledalci zmagali z 81:73, zatem so v svoji dvorani slavili tudi Šentjurčani. Po dveh podaljških je bilo 88:81. Moštvo Tajfuna je v torek prišlo do prve zmage na gostovanju. V Rogaški Slatini je bila zasedba trenerja Dejana Mihevca uspešnejša s 65:57. S tem si je priigrala zaključno žogo na poti do zgodovinskega naslova. Četrta in morda že zadnja tekma bo danes (18) v Šentjurju. Lelićeva trojka! Slatinčani so bili na prvi tekmi pred kar 1.400 gledalci odlični. Nezaustavljiva sta bila Sandi Čebular in Dražen Bubnić, ki praktično sama nista dopustila nasprotniku, da bi se približal. Šentjurčani so bili na drugi tekmi po rednem delu bliže zmagi, a so gostje s trojko Čebularja izsilili podaljšek (67:67). V njem je Čebular dosegel pet točk zapored za 67:74. Domače so nato iz težkega položaja rešili prvi igralec tekme Dragiša Drobnjak, ki je dosegel kar 31 točk, Ceola Clark in Đorđe Lelić. Slednji je 13 sekund pred koncem zadel izjemno trojko od table za 74:74 za drugi podaljšek. V njem je gostom pošla zbranost, gostitelji pa so bili nekoliko srečnejši ter se posledično tudi oni pred svojimi navijači razveselili zmage. Skrivnosti ni »Vsa čast mojim fantom. Trije igrajo poškodovani, a mislim, da se to na igrišču ne vidi. Karakter, ki ga kažemo že celo sezono, je znova v ospredju. Dokončno je jasno, da med ekipama skrivnosti ni,« je po drugi tekmi dejal trener Tajfuna Dejan Mihevc. V tretji tekmi so bili Slatinčani v krču. Zdelo se je, da je poraz na drugi tekmi v Hrušev- cu pustil precejšnje posledice, saj je bilo v igri veliko napak. Košarkarji Tajfuna so bili praktično vseskozi v prednosti in na koncu tudi uspešnejši. Spet je blestel veteran Drobnjak, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami glavno orožje Mihevčeve čete. Dosegel je 22 točk in bil obenem najučinkovitejši igralec tekme. Spektakel za spektaklom Rogaška je bila torej v Šentjurju na pragu druge, morda že ključne zmage, nato pa se ji je dobesedno vse postavilo na glavo. Loviti mora zaostanek v zmagah. Šentjurčani so tisti, ki imajo niti v svojih rokah, a je treba vedeti, da ni še prav nič odločeno. Po tretji tekmi trener Rogaške Damjan Novakovič ni skrival razočaranja. »Očitno je nesrečen poraz na drugi tekmi preveč vplival na >psiho< igralcev. To za mene ni noben izgovor, čeprav je očitno tako. Igrali smo raztrgano, brez glave in repa. Ne preostane nam drugega, kot da pokažemo, da smo pravi športniki in se psihološko dvignemo.« Vsepovsod košarka Tako v Rogaški Slatini kot v Šentjurju v zadnjem slabem tednu živijo za košarko. Vzdušje je nekoliko boljše v Rogaški Slatini, kjer dvorana sprejme precej več gledalcev, v Hruševcu pa je kot vselej vsaki ekipi težko igrati. Tudi danes bo v njem najbrž izjemno soparno. Kakorkoli, spremljamo odličen, predvsem pa zelo izenačen finale. Če smo v prejšnjih sezonah pogrešali izjemna vzdušja po dvoranah, smo zdaj dočakali tudi to. Obenem gre za lokalni obračun. Štajerska bo dobila prvega državnega prvaka v moški košarki. Pridružil se bo celjskim košarkari-cam, ki so slavile že pred tedni. Vse bo torej ostalo pri nas ... Potrditev dobrega dela ali domneva, da pada kakovost slovenske moške košarke? MITJA KNEZ 32 FOTOREPORTAŽA Učenje od zibelke do groba Mavrične barve Parade učenja preplavile knežje mesto Pisana paleta vedoželjnežev vseh starosti se je sredi prejšnjega tedna zbrala v središču knežjega mesta. V sklopu Tedna vseživljenjskega učenja je letos prvič v Celje prišla tudi Parada učenja. Enodnevni festival učenja so organizatorji naslovili Zvezde učenja, saj Celje že od nekdaj spremljajo zvezde, ki so bile tudi rdeča nit celotnega dogajanja. Pisano Parado učenja so v Celju ves čas spremljale zvezde, saj je knežje mesto tesno povezano z njimi. Poleg tega so zvezde učenja vsi tisti, ki so usodo vzeli v svoje roke in se po končani formalni izobrazbi podali na dodatno pot iskanja znanja in veščin. S tem so spremenili in izboljšali življenje sebi in bližnjim, svetu pa pokazali, da se da. Če je le volja. Maja že tradicionalno obeležujemo Teden vseživljenjskega učenja (TVU), v sklopu katerega po več mestih v državi prirejajo Parade učenja. Letos je bilo prvič med izbranimi sedmini mesti tudi Celje. Čeprav organizacijo tega dogodka običajno prevzemajo ljudske univerze, je Andragoški center Slovenije kot krovni organizator vseslovenske promocije učenja in izobraževanja za nosilca priprav v knežjem mestu izbral Šolski center Celje. Za predstavitev na festivalskem dogajanju je bilo med vzgojno-izobraževal-nimi zavodi, društvi in podjetji izjemno veliko zanimanja. V končnem izboru za predstavitev na Krekovem trgu in trgu pred Mestnim kinom Metropol je ostalo 43 izvajalcev z več kot 600 nastopajočimi, ki so skušali znanje in veščine približati ljudem. Učenje je lahko zabavno Organizatorji so generacijsko pisan dogodek, ki pro-movira vseživljenjsko učenje, zasnovali na zabaven način. S tem so želeli pokazati in dokazati, da učenje ni nujno nekaj neprijetnega, temveč je lahko tudi užitek. »Parada je zabaven dogodek. Je prikaz različnih možnosti in načinov učenja. Hkrati je to tudi priložnost, da vsi, ki so že okusili prednosti vseživljenjskega učenja, v ta vrtinec potegnejo vse Kakšne so izobraževalne možnosti za mlajše odrasle, so predstavila tudi dekleta, vključena v program PUM Celje. Z nekaj znanja, s pravim vodenjem in z veliko volje se lahko vsakdo hitro nauči številnih ročnih spretnosti. Promotorji vseživljenjskega učenja pravijo, da nikoli ni prepozno za začetek nečesa novega. Tako se tudi gospodje v jeseni življenja radi spoprimejo z različnimi opravili. Tudi šivanje gobelinov jim ni tuje. In to še zdaleč ni več le žensko delo. dvomljivce in neprepričane,« je dejala vodja projekta TVU Zvonka Pangerc Pahernik. Nato je dodala: »Ko te vrtinec učenja enkrat posrka vase, te zlepa več ne izpusti.« LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Svoje ideje, delo in znanje so predstavili tudi najmlajši. Otroci celjskega Vrtca Tončke Čečeve iz enote Center so mimoidočim predstavili družabno igro, ki so jo ob podpori vzgojiteljic pripravili sami. Izdelali so tako igralno ploskev kot figure. Igra je posebna predvsem zato, ker se z njeno pomočjo otroci učijo o zgodovini svojega mesta. Posebne pozornosti malih in velikih radovednežev je bil deležen robot Nao, s katerim se družijo predvsem dijaki Šolskega centra Celje. Nao je zbrane na celjski Paradi učenja v slovenskem jeziku pozdravil in nagovoril tudi z odra. Obiskovalci, predvsem mlajši, so bili nad njim in njegovimi sposobnostmi navdušeni. Starejši so tovrsten razvoj pozdravili, a jih je kljub vsemu zaskrbelo, da bi nas znali takšni robotizirani možici v kratkem nadomestiti. A simpatični Nao pravi, da je človekov prijatelj, zato je človeku zgolj v pomoč. Predstavnice Društva za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev Gaja iz Rogaške Slatine so prikazale peko krhkih flancatov in štručk. Te so gospodinje nekdaj pekle za otroke, da ^ so lažje počakali, da je bil kruh pečen. Čeprav je ohranjanje običajev še vedno pretežno v domeni starejših, so izjemno vesele, da tudi mladina kaže vse več zanimanja za zgodovino. AKCIJA 33 MATURANTKA Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja Zmagovalca 1. kroga glasovanja sta Patricij Halužan in Gregor Frece Glede na število glasov, ki so jih v mesečnih izborih prejeli finalisti, v uredništvu sklepamo, da so za finalno merjenje moči izbrali posebno taktiko. Zgolj teden pred zaključnim štetjem se namreč število prejetih glasov ni bistveno spremenilo. Še vedno najbolje kaže Tjaši Žerjav (215 glasov) in Žanu Šumigi (119), sledijo pa Anja Pertinač (103), Gregor Frece (4) ter Patricija Halužan in Klemen Peganc, ki sta prejela po en glas podpore. G.....a.......i za zmagovalca letošnje akcije ■llllllllllllli Naj maturantko bo oblekla modna oblikovalka Jolanda Thaler. Milil r<4/\t nh liirm-tui novo je Ус pretl se*liini leli Ulli) mim (sc Ine ijimtort, uslii/iiostno podjetje, trloftiiji ifM* SI I KM Ml voljo. ■s|x>sт milijarde, it / i I i svoj kruh. Zu I м» v novo tovarno morati t Ik mtf oewli' im* j 4- okrcat 4 ti sik' enkrat priselili celotni sturi strojni d op led nem rit s li [ki !м«1о to videvajo JmmIo N do 10 milili) 1«т M uvr- II i! II i k LI in iИ k*e- fH41UKf'V prisilllllliNl rtulurskl £<м|- ,шг »i in komornemu /.lx.ru |mm! tik)- zamenjala in k ii v4*>it K^tonu k am-ju. i nekaj leti ti I LH l! : e I o J ll'.M [jf Celjski tednik je 10. julija 1964 v članku z naslovom Nova tovarna, nov kos kruha poročal o odprtju novih proizvodnih prostorov Gorenja. V Velenju so 3. julija predali namenu prvo večjo tovarno, ki so jo v podjetju zgradili v mestu, potem ko so se leta 1960 preselili iz vasi U i m pre IJil ii a j t* tetik.i p rich nine v zu (Mino. s,!j je med redkimi IV nem /.ojtosl ti je žensko tli*, ilo. /hranim ie *iiili ške doline ter od-loetio ии|г1ам1. du je s m« ii r turnt Ло-vuprudenj le-tuin, kjer ljudje vlo- T - ТГ Jože Kovač je v otvoritvenem govoru inno/.i jo, Nu željo kolektiva je tovarn» ..tvoril m izročil pro iz vaj aire tu tov. 1'rutK leskiršok-!,tika. Nova lowtniu I (A) je po merilih sodobne proizvodnje prve. orisal skokovit razvoj podjetja, ki je že pred šestimi leti bilo manjše uslužno-stno podjetje, letošnji celotni promet pa bo presegal kar štiri milijarde,« je v Celjskem tedniku zapisal avtor članka J. K. Dodal je še, da je na željo kolektiva tovarno odprl in izročil proizvajalcem tovariš Franc Leskovšek Luka. V počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ so pripravili svečano odprtje mestnega središča Novega Velenja, na katerem je bil slavnostni govornik Franc Leskovšek Luka, član izvršnega komiteja CK ZKJ. Velikega zborovanja se je udeležilo več kot 20 tisoč ljudi, poleg njih je bila prisotna tudi številna delegacija s Poljske, ki ji je naš tedanji časopis tudi namenil precej prostora. Celjski tednik je pri poročanju o tem dogodku povzel govor Franca Leskovška Luke, ki je med drugim dejal, »da je družba v gradnjo velenjskega rudnika in mesta Velenje vložila ogromno sredstev, ki so bila uporabljena zelo smotrno, rezultati pa niso bili samo doseženi, temveč tudi močno preseženi.« Lani so se v Velenju z odprtjem prenovljene Promenade spomnili odprtja središča Velenja pred 55 leti. I K. Novi tednik je v članku z naslovom Veličasten simbol 30. junija 1977 objavil prispevek ob odprtju spomenika predsedniku Titu v Velenju. »Titov trg je sobotno praznično jutro dajal mogočno in praznično podobo. Več kot 1.300 nastopajočih v kulturnem programu, nekaj čez 4 tisoč v paradi, pa še prava množica vseh tistih, ki so si vse to prišli ogledat. Na hišah, ki obkrožujejo Titov trg, so bili napolnjeni šopki balonov, ki so kasneje simbolično poleteli v zrak, proti nebu miru, kateremu je največjo osnovo dal prav tovariš Tito,« je v članku zapisal novinar Tone Vrabl, ki je spremljal dogodek, fotografijo mogočnega Titovega spomenika pa je posnel Drago Medved. Šestmetrski kip iz brona sta izdelala kiparja Antun Avgustinčič in Vladimir Herljević, na osrednjem velenjskem trgu, ki se imenuje po Titu, pa so ga postavili ob 75-letnici rojstva nekdanjega jugoslovanskega predsednika in 40-obletnici ustanovnega kongresa kPs. Tito se zaradi državniškega obiska v tujini dogodka v Velenju ni mogel udeležiti, je pa Velenje obiskal štirikrat, prvič leta 1958. St. 21,28. maj 2015 SLEDI CASA 35 govnik Velenje, Teš in Gorenje prevzelo tudi primat upravnega središča Šaleške doline, kljub temu da se tudi Šoštanj ob novih blokih termoelektrarn hitreje razvija. Razvoj Premogovnika Velenje (PV) in Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je obe mesti fizično združil v enovito energetsko središče, saj komajda opazimo, kdaj na cesti prečkamo »mejo« med Velenjem in Šoštanjem. Tudi danes, ko so globalne razmere na energetskem trgu precej spremenjene in so ekološka vprašanja vedno pomembnejša, tako PV kot Teš z novim blokom 6, ki razdvaja politično in drugo javnost v Sloveniji, kljub poslovnimi težavam ostajata pomembna dejavnika energetske oskrbe ne le Šaleške doline, marveč Slovenije nasploh. Teš, ki se oskrbuje samo s premogom iz velenjskega premogovnika, še vedno prispeva tretjino proizvedene električne energije v Sloveniji. Tretji motor razvoja Velenja in Šaleške doline, podjetje Gorenje, je danes postal prava mednarodna korporacija v proizvodnji izdelkov za dom in malih gospodinjskih aparatov, saj 95 odstotkov svoje proizvodnje izvozi, ima proizvodne zmogljivosti tudi v tujini in več kot deset tisoč zaposlenih. Leta 1995 je iz nekdanje velenjske občine nastala občina Šmartno ob Paki. Gre za leto, ko je tudi nastalo največ novih slovenskih občin. ROBERT GORJANC Novi tednik je ob lokalnih volitvah leta 1994 pred drugim krogom objavil prispevke o »dvobojih županov«. Za prvega župana novoustanovljene Občine Šmartno ob Paki sta se pomerila Ivan Rakun kot nestrankarski kandidat, ki je bil takrat zaposlen kot obratovodja v Kmetijski zadrugi Šmartno ob Paki, in Jože Robida, ki je bil na listi LDS in je bil otroški kirurg v Splošni bolnišnici Celje. Oba sta predstavila ambiciozne načrte, a sta se obenem zavedala, da bo največja težava nove občine njeno financiranje. Na volitvah je zmagal Ivan Rakun, ki je tako postal prvi župan novoustanovljene Občine Šmartno ob Paki. Ivan Rakun je danes že pokojni, prav tako tudi njegov naslednik Alojz Podgoršek. Kredit za blok 6 Termoelektrarna Šoštanj je z Evropsko investicijsko banko podpisala 3S0 milijonov evrov vredno pogodbo o finančnem posojilu za blok 6. S podpisom pogodbe je šoštanjska termoelektrarna kot investitor naredila pomemben korak k posodobitvi proizvod nje, ki bo pomenila veliko pridobitev ne le za družbo, temveč za celoten slovenski energetski sistem. Brez dvoma je k uspešno zaključenim pogajanjem z banko pomembno vplivalo to, da je termoelektrarna članica Holdinga Slovenske elektrarne, kar je pripomoglo k boljšim pogojem pri najemu posojila. S tem pa finančna konstrukcija zahtevne investicije Že ni ko končana, saj bo preostali del termoelektrarna zagotovila iz lastnih sredstev in kreditov komercialnih bank. US Pomembno vlogo pri razvoju Šaleške doline je imela tudi Termoelektrarna Šoštanj. Zaradi velikih potreb po električnih energiji ob hitrem industrijskem in siceršnjem razvoju po drugi svetovni vojni je odločitev o njeni gradnji padla na zadnji dan leta 1946. Leta 1956 sta bila zgrajena prva dva bloka z močjo 30 MW, potem so v naslednjih letih sledili novi bloki z večjo močjo. Tako je Termoelektrarna Šoštanj 25. septembra 1977 z električnim omrežjem sinhronizirala peti blok z močjo 335 MW. Približno 30 let kasneje so se začeli postopki za gradnjo šestega bloka z močjo 600 MW, kljub temu da so v javnosti že od začetka deljena mnenja o smiselnosti te naložbe, ki je nekajkrat prerasla ocenjeno vrednost in danes znaša že več kot 1,3 milijarde evrov. V Novem tedniku je 2. oktobra 2007 novinarka Urška Selišnik objavila novico o podpisu 350 milijonov evrov vredne pogodbe Teša z Evropsko investicijsko banko za gradnjo šestega bloka. S tem finančna konstrukcija zahtevne investicije še ni bila končana. Preostali del denarja bo treba zagotoviti iz lastnih sredstev in s krediti komercialnih bank. novi tednik Povabilobralcem Nekateri bralci ste se že odzvali na naše povabilo in prinesli izrezke iz časopisov, ki ste jih shranili iz različnih razlogov. Ostale še čakamo, da se opogumite in prinesete karkoli, kar vas povezuje z našim časopisom. Pred rojstnim dnevom Novega tednika, 2. junija, bomo tri bralce, ki so že sodelovali ali še bodo, povabili v uredništvo, kjer bodo lahko pobliže spoznali delo novinarjev. Za vse, ki ste že ali še boste nastopili s svojo zgodbo, povezano z našim časopisom, smo pripravili hišna darila. Vabljeni! V dobri družbi že 59 let Kot; vaš naročnik sem se končno opogumil, da vam pišem. Opogumil me je pravzaprav zapis vašega naročnika, ki v prejšnji številki časopisa navaja, da bo z vami in nami praznoval 70 let. Napisati vam moram, da sem tudi sam vaš naročnik že od leta 1956. Ker sem se vmes selil, sem vedno prenesel časopis na novi naslov. Moji naslovi so iako bili - prvi: Kari Jakop, Sitrmec nad Dobrno; drugi. Karl Jakop, V. P. 4738 Sinj, tretji: V. Is. 7393 Benkovac. Ker sem bil v vojski od 24. februarja 1958 do 22. februarja 1960 me je časopis, potem ko sem bil pred tem že dve leti naročnik na domačem naslovu v Strmcu, spremljal tudi v Dalmacijo. Zdaj redno prejemam Novi tednik na naslov Karl Jakop, Pristova 2, Dobrna. Vem, da vam je arhiv zgorel, da zato nimate podatkov o naročnikih. Pa se mi je zdelo prav, da vas vseeno spomnim, ker vem, da je takšnih naročnikov, tako starih zelo malo. Hvala za dosedanje druženje in le še tako naprej, hkrati pa še veliko čestitk za NT&RC. KARL JAKOP 36 INTERVJU Gorenje je korporacija, bor najuglednejšimi svetovnim Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, pravi, da so po stavki leta 2009 v podjetju zelo izboljšali socialni dialog Gorenje kot globalno podjetje in eden največjih slovenskih izvoznikov seveda še kako občuti nihanja in spremenjene razmere na mednarodnih trgih. Zato je seveda logično, da so se ga dotaknile tudi negotove razmere v Ukrajini in Rusiji. S tem je bilo povezano tudi naše prvo vprašanje, ki smo ga zastavili Fra-nju Bobincu, predsedniku uprave Gorenja. V prvem četrtletju so namreč v Gorenju ustvarili za 8 odstotkov manj prihodkov kot v enakem lanskem obdobju in izgubo. So ti podatki lahko razlog za zaskrbljenost ali je Gorenje še vedno v dobri finančni kondiciji? »Leto smo začeli v bistveno boljši finančni kon-diciji kot v preteklih letih. Tudi zato, ker smo v zadnjem obdobju izvedli zelo obsežno poslovno prestrukturiranje, in sicer s selitvijo proizvodnih lokacij s Švedske v Slovenijo, s Finske na Češko in s postavitvijo novih zmogljivosti v Srbiji. Ob tem, ko smo lani močno, za petino povečali dobiček iz poslovanja, smo se tudi pomembno raz-dolžili, za skoraj 30 milijonov evrov. Zahtevno leto 2014, ko je nastopila ukrajinska kriza, potem pa so se zaostrile še gospodarske razmere v Rusiji, smo glede na vse uspešno zaključili. Rubelj je glede na evro devalviral za skoraj 40 odstotkov, najbolj v zadnjih tednih leta, zato je prišlo do potrošniške evforije. Ruski kupci so namreč hoteli porabiti domačo valuto, ki je postajala iz dneva v dan manj vredna. Decembrska prodaja v Rusiji je bila dvakrat višja kot običajno. To se je poznalo v začetku leta, ko je kriza v Rusiji šele pokazala pravi obraz. Ob težkih razmerah še na nekaterih drugih trgih je to glavni razlog za padec naših prihodkov in dobičkonosnosti. Prizadevamo si, da bi bila prodaja že v drugem četrtletju višja in da bi v tretjem in zadnjem četrtletju velik del izpadlih prihodkov iz prvega uspeli nadoknaditi.« Kako se zdaj kažejo krizne razmere v Rusiji? Potrošniki so zelo zadržani pri nakupih, še posebej pri trajno potrošnih dobrinah, kot so avtomobili in gospodinjski aparati. Nasploh se je trg gospodinjskih aparatov skrčil za polovico, kar je ogromno. Predvsem klasični veletrgovci in manjše trgovine so pravzaprav brez prodaje, delujejo samo še velike verige, ki zelo pritiskajo na cene. Morda se bo izboljšanje povpraševanja Franjo Bobinac je julija 2013 nastopil že svoj tretji mandat predsednika uprave Gorenja, v obdobju od leta 1997 do 2003 je bil član uprave za prodajo in marketing. Razvoj poslovanja aktivno sooblikuje že 29 let in je bil med drugim tudi generalni direktor v Gorenjevem prodajnem podjetju v Parizu. Je član Skup- skoraj fiksna kategorija. Veseli smo, da smo v Gorenju ohranili vsa delovna mesta, a smo se s sindikatom in svetom delavcev dogovorili za začasen ukrep čakanja na domu za 132 zaposlenih. Prejemajo nekoliko nižjo plačo, s čimer smo nekaj prihranili, predvsem pa je število zaposlenih prilagojeno obsegu proizvodnje. Upamo, da se bodo razmere izboljšale in da se bodo tudi tisti, ki so danes doma, lahko kmalu vrnili na delo. Nekaj smo jih že poklicali nazaj. Koliko politične odločitve države vplivajo na položaj Gorenja na ruskem trgu? Kako ste spremljali preigravanja domačega političnega vrha, na kakšni ravni naj bo udeležba države na slovesnosti ob dnevu zmage v Moskvi? Slovenija je kot del EU dolžna do neke mere spoštovati smernice povezave. A si včasih želim, da bi bila kljub vsemu politika Slovenije bolj ja- ščine evropskega združenja proizvajalcev gospodinjskih aparatov CECED, predsedstva GZS, upravnega odbora Mednarodne poslovne šole IEDC Bled in Univerze v Ljubljani, Sveta Ekonomske fakultete v Ljubljani. Je tudi podpredsednik Združenja Manager in član Upravnega odbora Združenja managerjev JV Evrope. Že drugi mandat je na čelu Rokometne zveze Slovenije. Športu je zapisan že od mladih let in kolikor dopušča čas, igra košarko, tenis in smuča. Svoje prve honorarje je zaslužil s petjem na zabavni sceni v otroških letih in nato še v Komornem zboru RTV Ljubljana v študentskih letih. »Veliko vrhunskih kadrov iz Slovenije in iz tujine ima interes, da bi delali v Gorenju. Prav v zadnjem obdobju smo v korporacijo pridobili kar tri top menedžerje iz globalnega okolja. Italijan Matteo Camasasca, je prišel iz avtomobilske industrije, delal je v Masseratiju in BMW, v Gorenju vodi globalno divizijo Asko, ki je naša premijska blagovna znamka, ki jo danes zelo dobro prodajamo v Avstraliji, ZDA, Skandinaviji in nekaterih drugih državah v Evropi. Tudi marketinški direktor v okviru divizije Asko Jeroen van Rappard prihaja iz tujega okolja, je Nizozemec, prej je delal v korporaciji Samsung. Tretji vrhunski menedžer, zelo ugleden strokovnjak, ki je od 1. maja zadolžen za korporativni marketing in je podrejen neposredno meni, Mario Vogl, je bil prej podpredsednik v grupaciji Bosch Siemens.« »Na splošno sem razmeroma kritičen, kar zadeva odnos EU do Rusije. Zdi se mi, da zunanja politika EU ni nikoli do konca razumela multietničnih in multikulturnih skupnosti v Evropi. Če sežem nazaj v zgodovino na področje bivše Jugoslavije, tudi tam EU ni nikoli razumela mednacionalnega konflikta, saj je vlekla poteze, za katere je vprašljivo, če so bile prave. Vsekakor so občasno poteze EU zelo črno-bele. Po mojem mnenju tudi ne dovolj uravnotežene in ne izhajajo iz gospodarskih interesov članic EU.« in prodaje pokazalo že v juniju in juliju, vendar je težko reči, ali je to luč na koncu predora. Tečaj rublja je trenutno nekoliko močnejši, kot je bil lani ob koncu leta, in morda tudi to kaže, da bi se lahko razmere spremenile na bolje. Ampak prezgodaj je še za tovrstne ocene. Kako dolgo Gorenje še lahko obvladuje takšne negotove razmere in kakšni bi lahko bili vaši nadaljnji koraki na tem trgu, če se razmere ne bodo izboljšale? Do določene mere lahko obvladujemo stroške, delamo, kar je mogoče pri stroških materiala, ki predstavljajo največji delež v strukturi stroškov. Prav tako zmanjšujemo stroške storitev, pazimo na stroške logistike, na administrativne stroške. Kolikor je mogoče, prilagajamo stroške dela, ki so kljub vsemu glede na rigidno delovno zakonodajo v Sloveniji že sno izražena in da ne bi podlegala vedno toku, ki ga določajo večje države. Da bi bila še bolj spretna pri izražanju svojih interesov. Zunanji minister Karl Erjavec je bil 9. maja v Moskvi, kar je dobro, morda bi lahko bil še kdo. Kolikor poznam Karla Erjavca in njegovo razmišljanje, ocenjujem, da se kar dobro bori za slovenske interese v različnih državah, ne samo v Rusiji. Za gospodarsko diplomacijo, ki jo zunanje ministrstvo zastopa, bi lahko dal pozitivno oceno. V četrtletnem poslovnem poročilu govorite o spremenjeni cenovni politiki v Evropi. Želite prodreti z izdelki visokega cenovnega razreda? Kje v Evropi so trgi za takšno poslovno politiko? Pravzaprav morajo biti povsod. Tam, kjer blagovna znamka uživa večjo prepoznavnost, kjer imaš večji tržni delež, je to nekoliko lažje doseči. V zahodnem delu Evrope, kjer je zasi-čenost panoge največja in si konkurira največ uglednih blagovnih znamk, je bitka najhujša. Naš največji trg v Evropi je še vedno Nemčija, kjer imamo več kot štiri odstotke trga, smo največja nenemška blagovna znamka in kjer smo tudi prva blagovna znamka z barvnimi aparati. Ampak tudi tam nismo v celoti zadovoljni s cenami, ki jih dosegamo s svojimi vrhunskimi izdelki. Nemški trg je tisti, ki je rasel v prvem četrtletju, zato smo se odločili za še bolj agresivno tržno strategijo. V Nemčiji želimo prodreti z novimi linijami izdelkov višjega cenovnega razreda in doseči še večjo prepoznavnost svoje blagovne znamke. Ali lahko razmere v Nemčiji razumemo tudi kot znamenje, da je konec krize v Evropi? Mislim, da gre za prehitre napovedi. Krize še niti slučajno ni konec. Ocene makroekono-mistov na začetku leta ponavadi kažejo lepšo sliko, ki se ob koncu leta za določeno regijo ali državo lahko spremeni. Poslovno okolje je še vedno zelo nepredvidljivo. Res je, da je bila Nemčija vedno lokomotiva evropske ekonomije in trenutno ji gre dobro, ampak ne bi bil preveč evforičen. Tudi na Kitajskem ni več velike rasti, pritisk na lokalno valuto in strošek dela je velik. Če upoštevamo še politične nemire na Bližnjem in srednjem vzhodu, ugotovimo, da so razmere v svetu še vedno zelo nepredvidljive in problematične. Stvari je treba obravnavati v malo daljšem časovnem obdobju. Tudi v Sloveniji, ko včasih že mnogi govorijo o tem, kako je konec krize, pozabljamo, da sta k rasti BDP prispevala izvoz in črpanje evropskih sredstev. Kje prodajo najbolj povečujete? Zelo smo zadovoljni v Avstraliji, kjer močno narašča promet izdelkov s premijsko blagovno znamko Asko, ta se dobro prodaja tudi v ZDA in Skandinaviji. Tudi blagovno znamko Gorenje uvajamo na avstralski trg. Mislim, da bomo v Avstraliji že letos imeli skoraj 40 milijonov evrov prometa, ki ga želimo v nekaj letih podvojiti. Ste zadovoljni z deležem premijskih izdelkov v strukturi prodaje vrhunskih gospodinjskih aparatov blagovnih znamk, kot so Asko in drugi? Ta je zdaj 16-odstoten? Prodaja je v skladu z našimi načrti. Naš cilj je do leta 2018 s premijskimi znamkami ustvariti 25 odstotkov prodaje. Gorenje je že v preteklosti presenečalo s sodelovanjem z znanimi imeni iz sveta oblikovanja, kot so Pininfarina, Swa-rowski, Ora-Ito, Karim Rashid. To strategijo nadaljujemo. To jesen v Berlinu načrtujemo predstavitev vrhunske linije gospodinj skih aparatov, ki jih je oblikoval eden vodilnih oblikovalcev na svetu, čigar ime naj zaenkrat ostane še skrivnost. Povečali ste tudi prodajo t. i. inovativnih izdelkov. Kje je še prostor za inovacije pri izdelkih za dom in malih gospodinjskih aparatih? Kaj potrošniki najbolj cenijo? Uporabnik gospodinjskih aparatov je danes vrhunsko obveščen, z nekaj kliki na računalniku točno izve, kaj lahko dobi za kakšno ceno, v kateri trgovini in od katere blagovne znamke. INTERVJU 37 imo se z ii proizvajalci »V Gorenju zelo negujemo naše vrednote, našo kulturo. To je pri nas tisto tkivo, ki lahko povezuje takšno multinacionalno korporacijo. V Skupini Gorenje imamo sodelavce iz 32 držav, kar je ogromna številka. Seveda je največ zaposlenih v Sloveniji, približno 60 odstotkov, in še vedno se največ pogovarjamo v slovenskem jeziku. Ko imamo pomembnejše sestanke na področju razvoja, marketinga, prodaje, ko se sestane nadzorni svet in tudi na naših druženjih, se pogovarjamo v angleščini.« Zelo pomembna so socialna omrežja. Spletna prodaja se povečuje in v Evropi predstavlja že skoraj 20 odstotkov, česar si pred leti niti slučajno še ne bi mogli predstavljati. Vse to nas navaja k temu, da pri snovanju izdelkov upoštevamo vse vidike digitalizacije. Potrošnik išče preprostost uporabe, aparate, ki so povezljivi, pametni, čudovito oblikovani, pričakuje tudi vrhunsko predstavitev izdelka in njegovih funkcij. V Skupini Gorenje ne razvijamo samo izdelkov, ampak predvsem poskušamo poskrbeti za kupca, da bo zadovoljen tako na prodajnem mestu kot s poprodajnimi aktivnostmi. Gradimo ugled blagovne znamke v smislu kakovosti, zanesljivosti, manjše porabe vode, energije ... Kako ocenjujete ukrepe vlade in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ko gre za izboljšanje poslovnega okolja v državi in dvig konkurenčnosti, kar naj bi bil eden od ciljev Cerarjeve vlade? Za konkretno oceno je še prezgodaj, ta vlada deluje šele nekaj mesecev. Nek napor, korake, ki gredo v pravo smer, sicer vidimo, ampak z dokončnimi ocenami bi raje počakal. V gospodarstvu si običajno želimo samo stabilnost gospodarskega okolja, davčno zakonodajo, ki bo čim bolj razvojno naravnana, večjo fleksibilnost na trgu dela, manj administrativnih ovir. Hkrati se v podjetjih zavedamo, da se moramo zanašati predvsem nase. Glavni problem še vedno ostaja - da je strošek dela pri nas absolutno preveč obdavčen. To ne velja samo za zaposlene v proizvodnji, ampak govorim predvsem o inženirjih, prodajnikih, nabavnikih, tehnologih, ki so zelo pomembni za vsako družbo. Glede na bruto strošek delodajalca v Sloveniji bi lahko bili bistveno več plačani, če država ne bi toliko vzela zase. Se sicer s premierjem in z gospodarskim ministrom kdaj slišite tudi neformalno? Ste pomembno podjetje v državi. Ne, neformalnih stikov nimamo. Niti ni potrebe po njih. Ob določenih priložnostih smo se na formalni ravni v okviru gospodarske zbornice, Združenja manager in podobnih iniciativ že srečali in pogovorili. Vlada je pripravljena poslušati, kar je dobro, a potem je, kot rečemo v podjetjih, treba iti v akcijo. Enako velja za vlado. Napovedujete, da bo Gorenje v drugem četrtletju v Sloveniji v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravili ukrepe, s katerimi boste prilagodili število zaposlenih v proizvodnji glede na dejanske potrebe. Lahko to pomeni tudi odpuščanja? Več kot deset tisoč nas je v Skupini Gorenje, 132 jih je začasno doma, vendar imajo vsi de- Ko gre za klubski rokomet, Franjo Bobinac ponudi gentlemenski odgovor, kot veleva funkcija predsednika RZS: za Celje Pivovarno Laško in Gorenje navija v mednarodnih tekmovanjih, v domačem prvenstvu pa ... naj zmaga boljši na igrišču. lovna mesta. Okoliščine so takšne, da je izredno težko napovedovati, kaj se bo dogajalo. Jasno lahko povem, da trdih odpuščanj zaenkrat ne predvidevamo. Ko omenjate socialni dialog, bi rad izpostavil, da je v skupini zadnja leta na vrhunski ravni in tega sem zelo, zelo vesel. Veliko se pogovarjamo na ravni slovenskega sveta delavcev, sindikata, imamo redne zbore delavcev v proizvodnji, v skupnih službah, od lani imamo tudi evropski svet delavcev. Je k temu pripomogla tudi poučna izkušnja iz leta 2009, ko je v Gorenju prišlo do velike stavke, upora zaradi slabih plač? Morda tudi. Takrat smo ugotovili, da je prišlo do komunikacijskega šuma med posameznimi ravnmi poslovodstva in da določene informacije do vsakega zaposlenega niso prišle na pravi način. Po tistih dogodkih sem na zborih delavcev nagovoril šest tisoč ljudi in to mi je dalo dodatno energijo, ker sem videl, da so bili zadovoljni. Kritika ni bila usmerjena proti najvišjemu vodstvu, ampak proti anomalijam, ki so se dogajale na drugih ravneh. Zato smo se po tisti stavki zelo posvetili komunikacijskemu šolanju mojstrov, vodij proizvodnje in obratov. Nekatere smo tudi zamenjali, predvsem pa smo jih naučili, da komunicirajo z zaposlenimi. Ko gre za pomembne teme, se osredotočamo na neposredno komuniciranje z zaposlenimi in poskušamo nagovoriti vsakega od njih. Kakšne so plače v Gorenju, kakšna je sicer plačna filozofija v vašem podjetju? Se lahko držite tega, da je dobro plačan in motiviran delavec veliko bolj učinkovit kot slabo plačan in tisti, ki ga je nenehno strah pred izgubo službe? Plača je seveda pomemben element motivacije. Razprava o minimalni plači, ki je zdaj v Sloveniji, ni razprava za Gorenje. Pri nas nimamo zaposlenih, ki bi imeli minimalno plačo, ki velja v državi. Naša bruto najnižja plača je za približno 12 odstotkov višja od tiste, ki jo predpisuje zakon, povprečna bruto plača pa je za 7 odstotkov višja od povprečne bruto plače v panogi, malenkostno je celo višja kot v državi. Trudimo se, da vsakih nekaj let kdo od zaposlenih napreduje, da se mu plača poviša, in to nam v glavnem tudi uspeva. Tudi lani smo izplačali nagrado ob koncu leta, eno najvišjih v regiji. Znašala je 550 evrov bruto ali 330 evrov neto. Zaposleni znajo ceniti, da smo nagrado izplačali, čeprav v celoti zaradi Rusije in Ukrajine nismo dosegli vseh ciljev. A smo pomembno izboljšali finančno kondicijo Gorenja. Zato se nam je v vodstvu zdelo primerno, da tudi zaposlenim izplačamo nagrado. Ste tudi predsednik Rokometne zveze Slovenije. Očitno v zadnjem času niste najbolj zadovoljni z rezultati, zaradi česar ste zamenjali selektorja Borisa Deniča? Vprašanje bi bilo morda lahko zastavljeno tudi drugače. Z rezultati smo v vodstvu RZS še vedno lahko zadovoljni. V zadnjih petih letih smo s selektorjem Deničem, ki je izmed vseh dosedanjih najdlje ostal na tem mestu, dosegli četrto mesto na SP v Španiji, šesto na EP v Srbiji in osmo na svetu v Katarju. V katerem drugem kolektivnem športu smo še tako uspešni? Do razhoda je prišlo zato, da bi preprečili, da rezultati ne bi bili več tako dobri oziroma da bi bili slabši. V reprezentanci je prišlo do zasičenosti med igralci in strokovnim vodstvom, energija je pojenjala, ampak vse to se še ni preveč poznalo pri rezultatih. Iz teh razlogov ne želimo ničesar prepustiti naključju, zato smo se sporazumno razšli. Naš glavni cilj je uvrstitev na OI v Brazilijo in tudi zaradi tega smo se odločili za spremembo. Tudi domačemu Gorenju ne gre vse po načrtih, tudi v Velenju ste zamenjali trenerja, izgubljate prevlado s Celjem. Ste razočarani zaradi tega? Niti slučajno! Sem namreč hkrati Celjan in predsednik uprave Gorenja (smeh). Srce mi najbolj zaigra, kadar igra reprezentanca, moška ali ženska, in ko igrajo naši klubi, Celje, Gorenje, Maribor, prej še Koper in drugi v mednarodnih pokalih. Posebnega tekmovalnega naboja med Celjem in Gorenjem ne doživljam, glede tega poskušam biti uravnotežen kot Celjan in kot predsednik uprave Gorenja. To, kdo izgublja prevlado, naj se pokaže in dokaže na igrišču. (smeh). Omenjali so vas tudi kot kandidata za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Zakaj niste kandidirali? Boste še kdaj imeli to ambicijo? Tega ne izključujem. Ves čas sem ocenjeval, da moja funkcija predsednika uprave Gorenja v tem aktivnem obdobju niti slučajno ne opravičuje takšnega dvojnega poslanstva. Čeprav gre pri OKS za neprofesionalno funkcijo, sem ocenil, da bi mi še posebej na začetku vzela relativno veliko časa. Je pa res, da imam šport rad, da me zelo zanima, zato te kandidature ne izključujem za kdaj kasneje. Če se ob koncu vrneva h Gorenju. Kako dolgo boste še na čelu podjetja? Ta uprava ima mandat do leta 2018. Ampak saj veste, podobno kot v športu je v poslu, zato so vedno vse možnosti odprte in zato namenoma ne govorim, do kdaj bom še v Gorenju - ali bom tudi še po koncu tega mandata ali so kakšne druge možnosti. Tisto, kar je najbolj trdno v tem trenutku, so cilji, za katere se s sodelavci trudimo, da bi jih uresničili v okviru svojih strateških načrtov. Vaš ključni cilj do konca mandata? S sodelavci želim postaviti trdne temelje poslovnih procesov in organizacije multikultur-nega, mednarodnega poslovnega sistema Gorenje, ki se bo s svojimi premijskimi blagovnimi znamkami in vrhunskimi izdelki še močneje zasidral na mednarodnih trgih. Prizadevamo si za dolgoročni razvoj korporacije Gorenje, ki bo še naprej ustvarjala vrednost za lastnike in kupce ter hkrati skrbela za zaposlene, v okviru možnega tudi za okolje, naj si bodo to vlaganje v šport, kulturo in druga področja, društva ... ROBERT GORJANC, foto: GrupA Razmere v Ukrajini in Rusiji so še vedno zahtevne, v Gorenju pa računajo, da bodo izpad prihodkov na tem trgu nadoknadili do konca leta. Izkušnja iz leta 2009, ko je prišlo do velike stavke, je bila poučna. Od takrat so v Gorenju zelo okrepili socialni dialog. Kot pravi Franjo Bobinac, polemike o minimalni plači ne veljajo za Gorenje, saj je v njihovem podjetju najnižja bruto plača za 12 odstotkov višja od minimalne v državi. V 70. letih je nastopal v radijskih oddajah in na dogodkih NT&RC. Njegove znane pesmi so Moja babica, Moja zlata mama in Bisere imaš v očeh. 38 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE amra www.kamra.si 55. obletnica Godbe na pihala Slovenske Konjice pred kulturnim domom Razvoj Godbe na pihala Slovenske Konjice (3. del) Najprej je bilo treba urediti dokumente za vse godbenike - skupni potni list in prošnje za odsotnost z dela oziroma od pouka. Potem je bilo treba pridobiti dodatna sredstva, saj društvo samo ni imelo dovolj denarja in je bilo v takšnih primerih odvisno od stalnih ali občasnih pokroviteljev in donatorjev. Nekajkrat se je celo zgodilo, da godbeniki s sprejemom na gostovanju niso bili zadovoljni, kot priča pismo takratnega predsednika društva predsedniku gostiteljskega društva v Izoli. Leta 1981 so ponovno organizirali republiško področno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v Slovenskih Konjicah. Poleg tekmovalnih godb so gostovale še pobratene in prijateljske, s katerimi so si izmenjavali gostovanja. Konjiški godbeniki so na tem tekmovanju dosegli drugo mesto v drugi težavnostni stopnji oziroma so med 64 orkestri, ki so tekmovali, zasedli 16. mesto. Dirigent je bil Alojz Kranjčan, profesor, ki je vodstvo godbe prevzel leta 1979. Leta 1982 so godbeniki ponovno gostovali v Aranđe-lovcu, Zaboku in Špičkovini. V letu 1983 je bilo v Slovenskih Konjicah organizirano drugo tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v korakanju, figuracijah in bobnanju, na katerem je sodelovala tudi konjiška godba. S to prireditvijo so pri Konjičanih vzbudili pozornost in zanimanje za to zvrst glasbe. Ponovno so člani konjiške godbe gostovali v Obrenovcu, Aranđelovcu, Metliki, Črnomlju, Cerknici in drugod po takratni državi. Ves ta čas je godba na pihala sodelovala tudi na skoraj vseh proslavah in prireditvah v kraju. Igrala je tudi na številnih komemo-racijah in pogrebih, katerih plačilo je bilo tudi del sredstev, iz katerih so črpali za obnovo glasbil, gostovanja in pogostitve. Velik uspeh je dosegel orkester leta 1985 na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Mariboru. V drugi težavnostni stopnji je orkester zasedel prvo mesto in dobil zlato plaketo. ANA MILIČEVIČ, Splošna knjižnica Slovenske Konjice Foto: Godba na pihala Slov. Konjice Nastopi po letu 1972 Boljši pogoji dela, požrtvovalni člani in vodstvo so prispevali h kakovostnejšemu delu godbe. To se je kazalo na številnih nastopih, tekmovanjih in gostovanjih. Vrstili so se nastopi v občini, republiki, državi in tujini. Godbeniki so organizirali godbene manifestacije in gostovanja. Leta 1972 so se pobratili z Gradsko limeno glasbo Ilirci iz Krapine, leta 1975 pa s pihal- nim orkestrom DPD Svoboda iz Izole. Leta 1976 so srečanje godb, ki so ga organizirali vsako leto, povezali s področnim republiškim tekmovanjem pihalnih orkestrov Slovenije. V tretji težavnostni stopnji so dosegli prvo mesto. Na tem tekmovanju so godbeniki oblekli tudi nove paradne uniforme. Leta 1977 so bili godbeniki gostje na osrednji proslavi Združenja živilskih delavcev Jugoslavije v Novem Sadu. V tem letu so nastopili tudi pri zamejskih Slovencih v Avstriji. Leta 1978 so gostovali v Italiji, Avstriji in na Madžarskem in si tam pridobili simpatije za gostovanje v drugih, predvsem vzhodnih socialističnih državah. To leto so prejeli tudi plaketo mesta Sombor. Nastopili so v Virovitici, Krapini, Izoli, Žireh in Aranđelovcu v Srbiji. Ponovno so gostovali v Avstriji, in sicer na Tirolskem. Vsa ta gostovanja niso minila brez težav in razočaranj. Parada konjiških godb v času Kraljevine Jugoslavije 79 novi tednik WERNEI prejemnik zlatega celjskega grba 2015 VJ^NJ A ^ 2 AG AR JKr6PACK ČUKUR ^mrnmrtmn carpe diem ob 70-lBtnlcl Novega tednika nnn nrninu In 60-lntnlcl Radia CeUe P||r DESIGN Celje, Krekov trg, 6. junij od 18. QX'N'BAND VSTOPNINE NI! V- J > «to prejemnik srebrnega celjskega grba 2004 „ PIUUC ^ % radiocelje ZAVOD CELElA CELJE £ N** Od 10. do U. uro V SREDIŠČU MESTA: PESTRO DOGAJANJE ZA DRUŽINE Z OTROKI: plesne in gledališke predstave, ustvarjalne delavnice, animacijski poligoni ... ter Podeželje v mestu (folklorni nastopi, nastopi pevskih zborov) i Tudi letos vas vabimo, da nam pošljete zanimivo potopisno reportažo s katerega od vaših potepanj po domovini ali svetu in se tako potegujete za eno od privlačnih nagrad. Letos bodo kovček prejeli prvi trije avtorji, ki bodo zbrali največ glasov bralcev. Nagrada čaka tudi enega od bralcev, ki bo glasoval v akciji. Navdušite nas s potopisom! ttaše pnifspa/te pničakuj&ncr na efeMnonhten notJouu fedni/uiftiT-M do uhljučnct 30. junija 2015 KOVČKI - DODATKI - TORBE • DENARNICE www. optimist, si AKCIJA / PISMA BRALCEV 39 Žrebanje v studiu Radia Celje. Z leve prim. Janez Tasič, Mitja Tatarevič in Mateja Podjed. Gremo mi na lepše Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Oddaja Zeleni val je na sporedu Radiu Celje že 18. leto. Polnoletnost bo kronala s 15. izletom v zeleno, ki se ga veselimo skupaj s 40 izžrebanimi potnicami in potniki (imena smo objavili v prejšnji številki). Vsako leto nas pot najprej vodi v vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu, kjer nas bo med cvetjem in zdravilnimi zelišči tudi letos Pred skoraj 30 leti (16. junija 1985), v letu, ko je bila prva povojna uprizoritev pasijon-skih iger v atriju laškega žu-pnišča, sta bila Andreja (roj. Koblič) in Primož Cepuš pri prvem svetem obhajilu. S skupino prvoobhajan-cev je takratni laški dekan sprejela Nataša Ferant. Polni zelenih modrosti in z darilom iz Mlekarne Celeia se bomo nato z Izletnikovim avtobusom popeljali na Celjsko kočo, kjer smo bili lani prvič. Navdušeni udeleženci izleta kar niso mogli prehvaliti gostoljubnosti in urejenosti te priljubljene izletniške točke nad Celjem, kjer nas bo letos sprejel vodja hotela Gregor Bezlaj, po zelenih poteh pa in nadžupnik Jože Horvat (1942-2009). »Fotografija, ki je nastala na >pasijonskem odru< navedenega atrija, je za naju zelo drag spomin, saj sva bila takrat prvič fotografirana skupaj,« sta zapisala. Poročila sta se leta 2002 na Šmihelu nad nas bo vodila zeliščarka Fa-nika Burjan. Dobre volje ob postrežbi, ki je bomo deležni, zagotovo ne bo zmanjkalo vse tja do 17. ure, ko se bomo odpravili v dolino. Dan bomo izpopolnili tudi z javljanjem »v živo« v program Radia Celje, za kar bo poskrbel tehnik Mitja Tatarevič. Če se bo izkazalo, da je med udeleženci tudi kaj pohodniških navdušencev, Laškim in imata štiri otroke: Matijo, Blažko, Jerneja in Lucijo. Med letošnjimi pr-voobhajanci je tudi njun sin Jernej. Vsi družinski člani so tudi sodelovali pri letošnji uprizoritvi Laškega pasijona. Prispevala: Andreja in Primož Cepuš (Laško) bomo po zgledu lanske izkušnje krenili še na krajši izlet po okolici v spremstvu planink Ivanke in Brede. Morda ne bodo odveč tudi pohodne palice, če se boste odločili tudi za hojo. Vidimo se 6. junija ob 8. uri na glavni avtobusni postaji v Celju. V vsakem vremenu! MATEJA PODJED Foto: BA Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03/42617-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. stoletja Prejeli smo Protestiramo! Slovenska vojska naj bi skupaj s članicami Nato pakta od 1. do 6. junija izvedla na območju Zgornje Savinjske doline večjo vojaško vajo, v kateri bodo sodelovala vojaška letala in helikopterske enote. Z nizkimi preleti na tem območju bodo grobo posegli v naravno okolje, kar je še posebej problematično v spomladanskem času, ko na tem območju gnezdijo ali pole-gajo mladiče številne redke in ogrožene živalske vrste. Naj med njimi izpostavimo zelo prizadete koconoge (gozdne) kure, ki spadajo v slovenskem prostoru med najbolj ogroženo skupino živali. Gozdne kure (zlasti divji petelin in ruševec) imajo na širšem območju Zgornje Savinjske doline ene najbolj ohranjenih in najbolj stabilnih populacij v slovenskem prostoru, zato lahko že najmanjše ogrožanje populacij teh vrst na območju Zgornje Savinjske doline pomeni izjemno veliko tveganje za ugodno stanje vrst v celotnem slovenskem prostoru. Prav tako bodo v tem času mladiče polegale in vodile samice ostale divjadi (npr. srnjad, jelenjad, gams) in drugih prostoživečih živali, ki naseljujejo to območje. Z vznemirjanjem, ki ga bodo letala in helikopterji z nizkimi preleti povzročali, ne bodo vplivali samo na prebivalce Zgornje Savinjske doline, temveč bodo izjemno velikemu stresu izpostavljene tudi vse vrste prostoživečih živali, predvsem pa njihovi mladiči. Zato v imenu lovskih družin iz Zgornje Savinjske doline, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo naravo in živalskim svetom v njej, protestiramo in se ne strinjamo z načrtovano vojaško vajo. Menimo, da imamo v Sloveniji za tovrstne vaje ustrezen poligon, na katerem se že dolga leta izvajajo vojaške vaje (Poček) in katerega razvoj je tudi v interesu Slovenske vojske. Ob tem poudarjamo, da razumemo pomen razvoja slovenske vojske in skrbi za usposobljenost vojakov, vendar menimo, da mora le-ta potekati zgolj in izključno na območjih, ki so temu namenjena. Vemo, da je naš protest zgolj simboličen, saj smo proti organizaciji, kot je Nato, zgolj zrno peska, ki je zanj nepomemben. Vendar menimo, da je na mestu opozorilo o našem nestrinja-nju glede vaje in opomnik, da na tem območju ne živijo samo ljudje, ki lahko protestirajo tako kot mi, temveč še številna druga živa bitja, ki se ne morejo braniti in opozarjati, da imajo tudi oni pravico do miru, še zlasti v času, ko se v naravi rojeva novo življenje. Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje Zahvala Pomoč Metuljem hrabrega srca V soboto, 9. maja 2015, je bila v sklopu Festivala vina in čokolade v Podčetrtku dobrodelna prireditev Prehodi kilometer v mojih čevljih, na kateri smo zbirali sredstva za lepši vsakdan bolnikov z bulozno epider-molizo, tako imenovanih Metuljev hrabrega srca. Gostitelju, LTO Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, se iskreno zahvaljujemo, da nas je sprejel pod svojo streho. K uspešni izvedbi prireditve so velikodušno pripomogli naslednji sponzorji: Avtotehnika Celje, Butik Bazarr Mozirje, Cvetličarna Štravs, Helena Štravs, s. p., Čokoladnica Lucifer, Domača pekarna Resnik, Droga Kolinska, Gorenje, Gostišče Bajsova domačija, Jelenov greben, Kmetija Zdolšek Ponikva, Kmetijska zadruga Šmarje, Kozjanski park, Kozmetika Afrodita, Leo klub Rogaška Slatina, Lidl Slovenija, Medex, Mladinska knjiga Založba, Newton running Slovenija, občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek in Rogatec, Oko print shop in časopis Oko, Petrol BS Kozje, Plastika Skaza, Polje, d. o. o., PE Kozje, Rajmax, Simps's, Telekom Slovenije, Terme Olimia, Terme Paradiso, Marjan Cvetkovič, s. p., Dobova, Wellness Aspa-ra, Zavarovalnica Triglav in ŽPZ Kombinat. Hvala Jerneju Dirnbeku iz Mi2, vsem prijateljem za nesebično pomoč in seveda velika hvala srčnim udeležencem teka oziroma pohoda. V imenu Društva Debra Slovenija POLONA ZAKOŠEK Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Laški prvoobhajanci pred 30 leti ALBUM S CELJSKEGA Prvič skupaj na fotografiji 40 BRALCI POROČEVALCI Veliko dela in plesa ... je nasvet Monike Malgaj za doseganje visoke starosti Redki so ljudje, ki dočakajo sto let in več. In če so ta leta še krepostna in dokaj zdrava tako duševno kot telesno, to predstavlja poseben privilegij in srečo. Prav takšna je najstarejša prebivalka krajevne skupnost Slivnica pri Celju Monika Malgaj, ki je 1. maja dopolnila sto let. Ob tej priložnosti so ji mnogi čestitali, obiskali so jo tudi predstavniki Društva upokojencev Gorica pri Slivnici. Dobrovoljno in čilo stoletnico so na njenem domu v Gorici pri Slivnici obiskali predsednica tamkajšnjega DU Zdenka Bevc Škof, Slavko Škof in Zlatka Potrata. Kot je povedala Škofova, je stoletnica ob kozarčku županovega vina z neverjetno dobrim spominom in zdravo pametjo odstirala svojo življenjsko pot, ki so jo zaznamovali skromnost in delavnost ter hudi udarci, ki jih je z močno voljo po življenju blažila ob smrti svojih najbližjih. Preizkušnje in optimizem Izhaja iz družine šestih otrok. Zgodaj je morala za lastno preživetje na služenje v Savinjsko dolino in Celje. Ves čas je opravljala vsa kmečka dela, tudi najtežja, pri čemer je, kot pravi, krepila svoje telo. Tudi sama je z možem ustvarila družino, kjer so se rodili dva sinova in hči. Z možem sta 1993 praznovala zlato poroko. Ob tej pripovedi se pogled ustavni na priznanju in zahvali na steni, ki ju je prejela ob tej priložnosti od takratnega mariborskega škofa Kramber-gerja. Pred 15 leti je ovdovela, izgubila je tudi oba sinova. Sicer so tudi mnogi drugi krvni sorodniki pomrli dokaj mladi. Monika je to sprejela s posebnim pogledom na te preizkušnje, zato ni klonila. V njej je kljub letom in težki preteklosti še vedno veliko optimizma in tudi humorja. Monika, ki s snaho živi pod eno streho - živita vsaka v svojem stanovanju - še vedno obdeluje vrt, gospodinji in kuha. Pogosto jo obiskujejo vnuki, a še posebno skrb ji posveča vnuk Jožek, ki lepo skrbi zanjo in živi v Šentjurju. Tudi hči Zalika, ki živi v Ljubljani, jo redno obiskuje in postori, kar je treba. Sicer ima Monika posebno vrednoto. Kot je povedala Škofova, se razveseli vsakega obiska, vendar se ob petkih, če je le mogoče, temu izogne. Vsak petek se loti generalnega čiščenja hiše. To njeno skrb za čistočo lahko opazi sleherni obiskovalec. Tudi iznajdljivost je njena vrlina, saj si je še pred približno desetimi leti skrbno in lepo zašila obleko. Praznovanje pri vnuku Ob častitljivem jubileju ji je vnuk Jožek na svojem domu v Šentjurju pripravil praznovanje in med drugim povabil tudi slivniškega župnika Marka Šramla ter šentjurskega župana mag. Marka Diacija. »Zraven mene je sedel in tako lep je ta župan,« navdušeno po besedah Škofove pripoveduje slavljenka, katere miselnost je izredna zdrava. Tudi kakšna šaljiva se prikrade vmes. Ko jo vprašajo po receptu za dolgo življenje, odgovori, da je treba veliko delati, a če komu ni toliko do dela, naj veliko pleše. Tudi spomin je še ni pustil na cedilu, zato zagotovo tudi svojega slavja še ne bo kmalu pozabila, kajti njena energija je naravnana na lepe in prijazne stvari v življenju, predvsem pa na skromnost. MAJDA REZEC Slavljenka Monika Malgaj je z veseljem nazdravila z obiskovalci. Ko je Miško najstarejši Kot že v Celju in na Polzeli v domu ostarelih smo tokrat z mucem Miškom, ki velja za ambasadorja našega Društva proti mučenju živali Celje, obiskali tudi oskrbovalce Špesovega doma v Vojniku. Prav tako so tudi tam z zanimanjem pogledali, kdo je tisti gost, ki naj bi jih prišel obiskat in je še starejši od njih ... In so začudeno zagledali našega mucka Miška. Bilo je smeha in vprašanj, ko so izvedeli, da šteje približno 125 človeških let. Prepletalo se je veliko zgodbic o njihovih muckah in živalih, ki so jih imeli doma. Ob koncu obiska so Mišku zaželeli, naj ostane še naprej čil in zdrav. Dobre želje sva jim z Miškom seveda vrnili. VERICA ŠTANTE, HELENA ŠTOR Še po 60 letih priljubljena učiteljica Učitelji se le redko zavedajo, kako daleč seže njihov vpliv in kako dolgo se jih njihovi učenci spominjajo. Jelka Kronovšek iz Pariželj je pred časom obiskala podružnično šolo na Kalobju, kjer je učila v prvih letih svoje učiteljske kariere. Čeprav je že krepko prekoračila 90. leto, je še vedno čila in vedrega duha. Zato je bilo srečanje z nekdanjimi učenci - ki so danes že dedki in babice - še kako prisrčno. Za spomin so ji podarili fotografijo otroške dramske sku- pine, ki jo je vodila. Kronov-škova se je truda in napora za pripravo dramskega nastopa dobro spominjala, zato je ob koncu srečanja na Kalobju otrokom, ki danes obiskujejo podružnično šolo, in njihovim učiteljicam za nastop še posebej čestitala. StO, foto: URŠKA KUKOVIČ Obisk predsednika Pahorja Preden se je predsednik države Borut Pahor udeležil prireditve Šen-tjurjevo, se je pomudil tudi na obisku v Domu starejših Šentjur. Sprejeli sta ga direktorica Vesna Vodišek Razboršek in članica sveta stanovalcev Marija Žohar. Predsednik se je rokoval s stanovalci in zaposlenimi ter se ustavil na prijetnem klepetu pri stanovalcih v gospodinjski skupini. Vsi po vrsti so mu izrekali dobrodošlico in izražali navdušenje, da je prišel mednje. Direktorica mu je ob tej priložnosti izročila sliko, izdelek stanovalcev, ki je predsednika navdušila in je dejal, da bo zagotovo našla mesto v prostorih predsedniške palače. Tudi predsednik Borut Pahor je poskrbel za svojevrstno presenečenje, saj je stanovalce povabil na sprejem v predsedniško palačo. Stanovalci so bili enotni, da se bodo na tako imenitno vabilo nedvomno odzvali. Marija Žohar je povedala, da je predsednik zelo pohvalil, kako je lepo v domu, kako je prijetna okolica. Najbolj so bili stanovalci počaščeni, ker se je rokoval z vsakim in je z njimi prijazno pokramljal, pri čemer ga je zanimalo, kako se počutijo v domu ter kakšno je osebje. Za nekatere si je vzel še kakšen trenutek več, zaradi česar je bilo srečanje še toliko bolj prisrčno. BARBARA JAZBEC Setveni koledar Čas za presajanje je do 3. junija. 28. ČE korenina do 13. ure,------- 29. PE korenina 30. SO korenina 31. NE cvet 1. PO cvet do 16. ure, od 17. ure list 2. TO ist; polna Luna ob 19. uri 3. SR ist; konec presajanja Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. BRALCI POROČEVALCI 41 Skupaj rešujemo, skupaj praznujemo Žalski gasilci so še posebej ponosni na svojo avtolestev. Gasilska zveza Žalec letos praznuje 60-letnico. Zveza, ki povezuje 32 prostovoljnih gasilskih društev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo iz občin Žalec, Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko, pripravlja pestro praznovanje tega jubileja. Na območju sedanje GZ Žalec so leta 1878 ustanovili Prostovoljno požarno bram-bo Sv. Peter v Savinjski dolini, nato leta 1881 še Prostovoljno požarno brambo Žalec. Na pobudo narodnjakov so leta 1897 ustanovili Zvezo slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko s sedežem v Žalcu. Prvi načelnik zveze je bil Josip Širca, ki je bil tudi načelnik požarne brambe v Žalcu. Načelnik je dobil nalogo, naj po predpisih deželne gasilske zveze v Gradcu napiše slovenski vežbovnik. Rokopis je skrbno shranjen v muzeju GZ Žalec. Velik pre- obrat v gasilstvu in pri ohranjanju slovenskega jezika ter narodnega obstoja je za tisti čas pomenilo poveljevanje v domačem jeziku, ki ga je leta 1888 pri požarni brambi uveljavil Janez Hausenbichler, ki je bil takrat tudi žalski župan. Ustanovitev zveze Občinska GZ Žalec je bila ustanovljena v času, ko so se ukinjali okraji in formirale občine. Ustanovni občni zbor takratne zveze je bil 29. maja 1955, navzočih je bilo 64 delegatov. V novoustanovljeni občinski zvezi je delovalo 40 gasilskih društev, v njih je bilo 2.660 članov. Za prvega predsednika OGZ Žalec je bil soglasno izvoljen Vinko Jordan, ki je zastavil trdne temelje za delo in naloge nove gasilske zveze. Danes lahko trdimo, da je bilo delo GZ Žalec v celotnem obdobju 60 let aktivno in uspešno. Dobra je bila organiziranost gasilstva za razvoj in dvig strokovnosti požarno-reševalne varno- sti v slovenskem prostoru. Danes so v zvezi združena prostovoljna gasilska društva iz petih občin, kar pomeni skupaj več kot 4.500 članic in članov. Praznovanje jubileja Tako kot z ramo ob rami pripadniki sil civilne zaščite rešujemo, bomo gasilci skupaj s Slovensko vojsko, z reševalci, s policisti in z drugimi tudi praznovali. Program praznovanja se bo začel v petek, 29. maja, ko bo vodstvo GZ Žalec in gasilskega poveljstva vsake občine obiskalo župane občin, iz katerih so prostovoljna gasilska društva, povezana v GZ Žalec. Isti dan bo ob 19. uri v dvorani doma kulture v Braslovčah strokovni forum GZ Žalec v sistemu zaščite in reševanja - z ramo ob rami rešujemo. Na forumu bodo sodelovali tudi predstavniki GZ Slovenije, župani spodnjesavinjskih občin, predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje, nujne medicinske pomoči, policije in Slovenske vojske. V soboto, 13. junija, bo ob 17. uri na Vranskem nogometna tekma med gasilci iz GZ Žalec in pripadniki Slovenske vojske. Pokrovitelj tekme je Občina Vransko. Vrhunec praznovanja bo v petek, 26. junija, ko bodo v središču Žalca različne prireditve. Od 17. ure se bodo predstavile sile za zaščito in reševanje (gasilci, gorska reševalna služba, jamarji, nujna medicinska pomoč, vojska), ob 17.30 pa bo začetek prikaznih vaj (sprejem sumljive pošiljke, prometna nesreča, AED ukrepanje - defibrilator). Ob 21.00 bo na Šlandrovem trgu slavnostna akademija na prostem, sledil ji bo koncert. Prireditev bo najavil prihod praporov in častnega voda (60 gasilcev) iz gasilskih društev GZ Žalec, skozi mesto se bodo nato peljala vsa gasilska vozila PGD, združenih v GZ Žalec, potem bo nastop gardistov Slovenske vojske. Na slavnostni akademiji kot gosta pričakujemo predsednika države Boruta Pahorja. Po pozdravnih nagovorih bo sledil kulturni program skupine Coda Express. In še sporočilo vodstva Gasilske zveze Žalec: Hvala vsem, ki ste s svojim trudom in humanim delom prispevali, da je Gasilska zveza Žalec danes takšna, kot je. Vsi skupaj se bomo trudili, da bo še boljša. Pridružite se nam na praznovanju. Z gasilskim pozdravom - Na pomoč! RAFAEL HRUSTEL, Skupina za promocijo GZ Žalec Pozdrav svobodi Z leve: Olga Kovač, Andreja Stopar in dr. Matjaž Kmecl (Foto: arhiv OŠ Vojnik) Letošnje leto je prineslo pomembno obletnico; obletnico konca ene največjih tragedij človeštva; obletnico, ki na edinstven način združuje ne le Slovence, temveč tudi ljudi po Evropi in svetu; 70. obletnico zmage nad fašizmom. Mnogim prireditvam, s katerimi se obeležuje t. i. obletnico miru, smo se pridružili tudi v Vojniku. V ponedeljek, 4. maja, je bila v dvorani podružnične šole v Novi Cerkvi prireditev Pozdrav svobodi. Njen namen ni bil le obujanje spomina, da je med vojno čas združil ljudi različnih pogledov, želeli smo tudi pokazati, da smo tega sposobni še danes; da so tega sposobne kasnejše generacije. Da tudi v našem okolju »iz roda v rod duh išče pot«. Skupno zavest o pomenu polpretekle zgodovine in soodvisnosti vsakega od nas smo želeli poudariti tako z vsebino kot tudi z nastopajočimi; na odru smo skupaj stali učitelji in učenci, različne generacije, veliki in majhni. Prvi je nastopil otroški pevski zbor POŠ Nova Cerkev pod vodstvom Sabine Penič, nato sta po inštrumentalnih vložkih trobentača Andreja Beleja in flavtistov Matica in Gašperja Marčiča glasbeno nit razvijala ženski in mladinski pevski zbor OŠ Vojnik, oba pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan. Vsebinsko je prireditev slonela na noveli Edvarda Kocbeka Črna orhideja. Preplet štirih izbranih ključnih odlomkov in vsebinsko povezanih pesmi je občinstvu v dvorani predstavil dilemo mnogih Slovencev in vseh drugih, ki so bili postavljeni v situacijo, ko je zgodovina zahtevala od njih dejanja, ki so bila v nasprotju z njihovim ideološkim, verskim ali drugim prepričanjem. Priznanje mladim Poetično misel je povzel in nadgradil dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije. S svojim bogatim znanjem je filozofsko obarvane literarne misli nadgradil z osebnimi izkušnjami vojne. Zlasti je poudaril medvojno povezanost in solidarnost vseh Slovencev, ki so se v kritični situaciji uresničevali na različne načine - kakor so pač najbolje znali - a vsi z istim ciljem. Slavnostni govornik je reflektiral današnje stanje v družbi in želel pokazati, da je treba preseči nesoglasja, ki razdvajajo Slovence, in da je bolje čas presojati širše. Zagotovo pa je bila vrhunec večera podelitev zlate plakete OŠ Vojnik zaradi ohranjanja zgodovinske resnice o NOB, spoštovanja njegovih vrednot in uspešnega sodelovanja pri uresničevanju programskih nalog zveze. Šola, učenci ter učitelji namreč redno sodelujemo na spominskih prireditvah v občini in pri urejanju okolja spomenikov ... Prireditev je minila v prijetnem vzdušju, ki so ga s svojo prisotnostjo nadgradili praporščaki, in bo kljub prenekateremu praznemu stolu v dvorani po besedah obiskovalcev še dolgo ostala v prijetnem spominu. GREGOR PALČNIK Abonma Gustav uspešno končan Abonenti so si 10. maja ogledali še zadnjo od petih predstav gledališko--glasbenega abonmaja Gustav, ki ga šentjurska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti prireja že 15 let zapovrstjo. V goste so prišli vrhunski glasbeni ustvarjalci, ki so uprizorili glasbeno predstavo Link. Art. Glasbeniki, med njimi je najbolj znana Simona Vodopivc, prihajajo iz Linhartovega mesta - Radovljice - kar so vzeli za izhodišče svojega ustvarjanja. V imenu Link. Art sta skrita Linhartovo mesto kulture in ustvarjalnost očeta slovenske posvetne dramatike A. T. Linharta, ki je zložil tudi dva samospeva. Skupina je poslušalce popeljala na glasbeno popotovanje od srednjeveškega in baročnega zvena (na odru je namesto klavirja stal čembalo, znano srednjeveško glasbilo) do sodobnih po- pevk in filmske glasbe. Abonenti, ki so letos povsem napolnili Ipavčev kulturni center, so se strinjali, da je bil koncert pika na i že tako odličnega izbora predstav. V sezoni 2014/15 so si ogledali še predstave Mame (SiTi Teater), Lizistra-ta (MGL), Da, g. premier (Šentjakobsko gledališče) in Policaji (SLG Celje). V območni izpostavi se že ozirajo za novimi, svežimi predstavami, ki jih bodo jeseni ponudili gledalcem v prihajajoči sezoni abonmaja Gustav. Da bodo abonenti in tudi drugi gledališki navdušenci do oktobra lažje počakali, jih vabimo še na dodatno predstavo Revizor v izvedbi Gledališča Pod kozolcem. Predstava, ki bo izvedena v okviru regijskega srečanja odraslih gledaliških skupin, bo v sredo, 3. junija, ob 19. uri v Ipavčevem kulturnem centru. Vstop bo prost. NASTIJA MOČNIK 42 BRALCI POROČEVALCI Junaki prihodnosti iz Celja Kajuhovi junaki bi okoli šole postavili kompostnike in visoke grede Ekipo Kajuhovih junakov sestavljajo dijaki Sara Črepinšek, Neža Ivec, Ana Milovanović, Tea Stiplošek, Aljaž Pirc in mentorica Mojca Plevnik Žnidarec. Na fotografiji so z ravnateljem dr. Antonom Šepetavcem in Michaelom Namom. Znani so zmagovalci znanstvenega tekmovanja Junaki prihodnosti, ki ga je pripravila izobraževalna spletna stran chemgenera-tion.com. To so Kajuhovi junaki s I. gimnazije v Celju. Drugo mesto so osvojili Junaki prve s Prve gimnazije Maribor, tretje mesto je zasedla ekipa Bulb iz Novega mesta. Celjski dijaki so iskali rešitve za zavrženo hrano v šoli, mariborski učenci pa želijo zmanjšati obremenjenost okolja s polietilenskimi vrečkami. Ekipe srednješolcev so morale opraviti znanstveno raziskavo in ustvariti inova-tivno trajnostno rešitev za težave v svoji lokalni skupnosti. Zmagovalna ekipa Kajuhovi junaki se je soočila s težavo zavržene hrane v šoli, ki je predvsem posledica nepravočasno odjavljenih obrokov. Kot rešitev so dijaki ponudili kompostnike, ki bi jih postavili v okolico šole. S kompostom bi gnojili zemljo v toplotnih gredah, ki bi jih prav tako postavili v bližini. V ta namen so oblikovali ma- keti visokih gred in kompo-stnikov, ki sta bili zastavljeni tako, da ne omejujeta šolskega okoliša. Grede so v obliki celjskih zvezd, v njihovih kra- kih bodo posajene nezahtevne rastline, zelišča, v središču pa zelenjava. Pridelke bodo uporabljali pri malici in izdelavi različnih izdelkov, kot so ravnan dogodek je bil letos zelo sproščen. Eva Kovač je dijake presenetila s svojo zgovornostjo, odkritosrčnostjo in iskrenostjo. Brez zavor je odgovorila na vsako zastavljeno vprašanje o časih svoje heroinske odvisnosti. V najbrž najtežjem obdobju življenja je pisala dnevnik, na podlagi katerega je nastal zelo uspešen roman Sonce zahaja v Celju. Poleg odlomka iz knjige nam je Kovačeva prebrala tudi eno svojih novejših pesmi. Prireditev so glasbeno obogatili dijaki prvih letnikov. Sašo Rak, Kristina Hriberšek in Tilen Gradič so ob kitarski spremljavi Tita Melanška ubrano zapeli tri pesmi. Ravnateljica Katja Pogelšek Žila-vec je zaključila prireditev z zahvalo gostoma ter s povabilom, da naj dijaki knjigo preberejo, saj nam lahko v težkih življenjskih preizkušnjah prav knjige pomagajo, da lažje razumemo svet, v katerem živimo. SUZANA KASTELIC Foto: MATEJ KOREN na primer mila. Zdaj bodo zainteresiranim dijakom ponudili nov krožek za trajnostni razvoj. »Člani krožka bodo sprva skrbeli za vzgojo rastlin Aktivni z V šolskem letu 2014/15 smo bili člani AŠ - šolskega športnega društva 4. julij aktivni na več področjih. in pobiranje pridelka, v nadaljevanju pa bodo raziskovali, ali bi bilo možno vzgojiti še kaj, kar bi na daljši rok lahko prispevalo k samooskrbi,« je nami Del našega dela je v letih delovanja postal tradicionalen. Že petič zapored smo bili člani društva organizatorji mednarodnega strokovnega posveta Civilna družba in šolski sistem, ki so se ga udeležili priznani domači in tuji predavatelji, tokrat s Hrvaške, z Madžarske in iz Nemčije. Na področju športa so bili celo šolsko leto številni naši dijaki in dijakinje vključeni v projekt Šport po pouku, pri čemer so svoj prosti čas preživljali v telovadnici in na igrišču. Projekt se je končal 21. maja 2015, ko so se ponovno srečali, tokrat pod odbojkarsko mrežo, profesorji in profesorice ŠC Celje, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko z ekipama dejala mentorica zmagovalne ekipe Mojca Plevnik Žnida-rec. Znanost za vsak dan »Naš glavni namen je bil približati naravoslovne znanosti srednješolcem in pri njih vzbuditi zanimanje zanje. Izjemno nas veseli, da smo prejeli tako inova-tivne in strokovne rešitve različnih trajnostnih težav. Ponosni smo, da lahko pomagamo dvigovati zavedanje o pomembni vlogi znanosti v našem vsakdanjem življenju,« je dejal direktor družbe BASF Slovenija Michael Nam. Znanstveno tekmovanje Junaki prihodnosti so podprli naslednji partnerji: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za kemijske industrije, Slovenska znanstvena fundacija, Slovenski kemijski portal kemija.org, Društvo planet Zemlja in Slovensko kemijsko društvo. ALEKSANDRA PAPEŽ dijakinj in dijakov zaključnih letnikov. Rekreacija članov je bila organizirana v štirih skupinah: nogomet za veterane, odbojka za profesorice, nogomet za profesorje, rekreacija za dijake in študente. Tudi za pohodništvo je bil celo leto ustaljen urnik. Projekte sta finančno podprla ŠC Celje in Mestna občina Celje. Jadralci društva so pripravili jadralsko izkušnjo za najboljše dijake v šoli - vikend jadranja Izola 2015. Sicer je bila jadralska sekcija na valovih že od marca. Vse aktivnosti v tem šolskem letu se še niso končale. Med poletnimi počitnicami bomo pripravili športne in ustvarjalne aktivnosti za osnovnošolce v okviru projekta Za zdravo zabavo - poletne počitnice (http:// www2.arnes.si/~cesport). SONJA ČENDAK PAVLIČ Nasmejana Eva Kovač z Zoranom Pevcem Po bralni sezoni z Evo Kovač V sredo, 6. maja, se je s tradicionalnim literarnim srečanjem končala letošnja bralna sezona dijakov Srednje zdravstvene šole Celje. Dogodek je že 15. leto zapored iskrivo moderiral mag. Zoran Pevec. Tokrat smo spoznali pisateljico in pesnico Evo Kovač. Občinstvo je bilo nad »od- no. Tradicionalno kulturno štekano« umetnico navduše- umirjen in filozofsko na- www.vb-sentj ur.si V veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk ' rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali ' diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! Maja je bila na vrsti odbojka. MLADI ZA MLADE 43 Zeleni Jurij odgnal zimo Če ste v petek, 24. aprila 2015, med sprehajanjem po ulicah Laškega srečali razigrane pastirje in pastirice, ki veselo in glasno trobijo ter prepevajo pesmi, ste vsekakor srečali Zelenega Jurija in njegove spremljevalce. Obhajanje Zelenega Jurija je star običaj, ki ga v OŠ Primoža Trubarja Laško obhajamo že dolgih 26 let in bo kmalu praznoval 30. obletnico. Na ta dan se fantje oblečejo kot pastirji in z očeti, s strici in z dedki naredijo palice, rogove in piščali, s katerimi potem ponosno trobijo. Svoje rogove na koncu pokažejo tudi sodnikom in ti ocenijo, kateri trije rogovi so najdaljši. Zmagovalci dobijo nagrado. Deklice ta dan preživijo nekoliko drugače. One nadenejo krilo in sple-tejo kite. S pomočjo mamic, babic in tet spletejo venčke, ki si jih potem nadenejo na glavo, in na travnikih izdelajo prekrasne šopke rož, ki jih z radostjo in iskricami v očeh delijo mimoidočim, da bi tudi v njihovih domovih pregnale zimo in pritegnile pomlad. Za Jurjevanje v Laškem vsako leto poskrbijo osnovnošolci - takole so se pred obhodom trških ulic v razredu zbrali četrtošolci. Za začetek zajtrk Ko zjutraj učenci pridejo v šolo, se okrepčajo s pravim domačim zajtrkom, ki ga sestavljajo pečena jajca in domač kruh. Zatem se odpravijo na šolsko dvorišče, kjer pričakajo Zelenega Jurija. Z njegovim prihodom se začne povorka, ki jo spremljajo glasovi harmonik in troblje-nje rogov. Parada od osnovne šole krene proti Pivovarni Laško, kjer je prvi postanek, zaslišijo se prve pesmi in tem sledi tudi prva košara dobrot. Sprevod se po mestnih ulicah nadaljuje do trgovine Tuš, kjer Zelenega Jurija in njegovo spremstvo sprejmejo na- smejane trgovke. Zatem se sodelujoči odpravijo mimo slaščičarne Refik in se ustavijo pri cerkvi. Na koncu Zeleni Jurij le še popelje povorko na dvorišče pod Občino Laško, kjer jo pričakajo župan Franc Zdolšek in njegovi sodelavci. Pri tem je vedno zelo pestro, saj vsi učenci od prvega do četrtega razreda OŠ Primoža Trubarja Laško, PŠ Debro, PŠ Rečica in učenci nižjega izobrazbenega standarda odple-šejo ljudske plese. Mimoidoči si lahko ogledajo dve stojnici, na katerih prikazujejo izdelavo piščali, rogov, »prdcev« in venčkov. Na tekmovanju za najdaljši rog lahko navijajo in svojim favoritom vlijejo še dodatno moč. Ohranjanje tradicije Laško z Jurjevanjem privablja tudi turiste iz bolj ali manj oddaljenih mest. Med njimi je tudi Mery Zupan -Wildman, ki vsako leto pride iz Ljubljane, da si ogleda ta običaj. Tudi gledalci in gledalke, ki smo jih malo povprašali o Jurjevanju, so nam odgovorili, da si zelo želijo, da bi se ta običaj ohranjal in da bi tudi njihovi otroci, vnuki in prav-nuki še tako naprej ohranjali zgodovino, ker jih veliko od njih ni imelo možnosti, da bi sodelovali na Jurjevanju. Rajanje smo uspešno zaključili in odgnali zimo, saj je takoj zatem posijalo pravo spomladansko sonce in mi smo z nasmehom na obrazu, s polnimi košarami dobrot ter s torbami, obteženimi s sladkarijami, odšli domov. Obljubili smo, da bomo dogodek še ponovili in tako izpolnili želje gledalk in gledalcev. KATJA PAJK, 7.b Foto: JAKOB PIRŠ, 7.c Noč branja v šoli V petek, 24. aprila, je bila v OŠ Prebold pod mentorstvom učiteljice Vesne Kumer prva noč branja, ko je 15 mladih bralcev predmetne stopnje prebiralo knjige na temo zvezd. Osrednje večerno dogajanje je popestrila učiteljica fizike Maja Zagoričnik, ki je spregovorila o vesolju, učenci Tjaša, Katja in Aljaž pa smo pripravili različne delavnice: pekli smo piškote, izdelovali majhne knjižne zvezdice, imeli kviz ter iskali izgubljeni zaklad po vseh osmih planetih osončja. Po bolj ali manj prespani noči v šoli smo zjutraj prejeli še diplome ter se vsi prešerne volje odpravili uživat preostanek počitnic. ALJAŽ PRIMOŽIČ, 8.r novi tednik Prejemniki diplom prve noči branja Najbolj evropski teden v letu Med 4. in 9. majem so v Celjskem mladinskem centru pripravili številne aktivnosti v okviru Tedna Evrope. Aktivnosti je organizirala informacijska točka EU Europe Direct Savinjska. Obiskovalci MCC kavarne so se lahko ves teden preizkušali v poznavanju Evropske unije, v kavarni pa so se obiskovalci družili ob prepletu okusov evropskih sirov, vina in poezije. 8. maja se je na Krekovem trgu ponovna predstavila Evropska vas, ki so jo »zgradili« osnovnošolci in srednješolci s Celjskega. Tam je bila tudi stojnica informacijske točke EU Europe Direct Savinjska, ki je obiskovalcem ponujala brezplačne publikacije in informacije na temo mobilnosti. Evropsko obarvan teden je zaključil koncert ob dnevu Evrope. V soboto, 9. maja, je obiskovalce na odru Celjskega mladinskega centra zabavala odlična skupina Hamo & Tribute 2 Love, ki igra bluz, soul in klasični rok. MAJA PODJED Obiskovalce Evropske vasi je pritegnilo tudi kolo sreče, s pomočjo katerega so lahko preverjali svoje poznavanje Evropske unije. 44 ZA ZDRAVJE Duševnih stisk vedno več, kliničnih psihologov premalo Klinična psihologija bi morala biti nepogrešljiva tudi pri preventivi in lajšanju telesnih bolezni Zaradi naraščanja števila duševnih stisk v družbi vedno več ljudi išče strokovno pomoč tudi pri kliničnih psihologih, ki jih je na žalost v naši regiji premalo. Ambulanta s kliničnim psihologom sicer deluje v okviru Psihiatrične bolnišnice Voj-nik in je trenutno edina kli-ničnopsihološka ambulanta za odrasle iz celotne celjske regije. Potrebe po pomoči so v zadnjem času tako narasle, da se je čakalna doba izjemno povečala in še narašča. »Ta presega čakalno dobo, ki je še sprejemljiva za paciente in njihove potrebe,« združeno opozarjajo specialisti klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Zavedajo se, kako pomembna je čim hitrejša pomoč ljudem v stiski, in vsakomur poskušajo pomagati karseda hitro, a dodajajo, da se tega problema ne sme več potiskati na stran in da bodo morali bolnišnice, zdravstveni domovi in tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) začeti kar najresneje reševati situacijo. Predvsem pa čim prej. Presegajo obseg dela V Psihiatrični bolnišnici Vojnik so zaposleni štirje specialisti klinične psihologije in ena specializantka te stroke, zdaj je objavljen tudi razpis za novo delovno mesto kliničnega psihologa. Za potrebe bolnikov vojniške bolnišnice takšna delovna ekipa zadostuje, a težava nastane, ker morajo taisti zdravniki opravljati ambulantno delo za vse zunanje bolnike, ki jih v Vojnik napotijo zdravniki splošne medicine, psihiatri iz svojih ambulant in tudi zdravniki specialističnih ambulant celjske regije. »Na velike potrebe po našem delu se odzivamo tako, da že drugo leto zapored presegamo program storitev, ki jih obsega pogodba z ZZZS, seveda na škodo obsega in kakovosti dela na oddelkih naše bolnišnice,« pravi mag. Drago Tacol, specialist klinične psihologije in vodja Službe za klinično psihologijo v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Z drugimi besedami njegova izjava pomeni, da obseg dela v ambulanti za zunanje bolnike psihologi presežejo tudi do 50 odstotkov. Nesprejemljivo in neetično Ker so čakalne dobe dolge, se marsikateri bolnik odloči, da bo pomoč poiskal tudi pri zasebnih psihoterapevtih. »Toda njihova strokovnost ni vedno znana, ustrezna in preverljiva, saj delujejo izven sistema javnega zdravstva,« opozarjajo v Vojniku. S tem ne želijo kritizirati vseh psihotera-pevtov, saj jih je na trgu kar nekaj tudi zelo dobrih, a je res, da nekateri psihoterapevtsko pomoč ponujajo, čeprav še zdaleč nimajo ustrezne izobrazbe in njihova strokovnost ne dosega ustrezne ravni. V današnjem času je kup človekovih odločitev nažalost povezanih s stroški, zato se mnogi ljudje odločijo za poceni »psihološko« pomoč, ki je kdaj skrita tudi za ezoteričnim znanjem na področju duhovnosti, kar še zdaleč ni dovolj, ko je treba ranjeno človekovo dušo strokovno pozdraviti. Ampak tudi v stroki očitno ne sprejemajo pravih odločitev. Nekateri javni zdravstveni zavodi naj bi celo »V sodobnem času je več prilagoditvenih težav ljudi, več duševnih stisk zaradi naglih in težko obvladljivih sprememb v življenju, tako na osebni kot družbeni ravni. Potrebe po psihološki pomoči so se v družbi resnično povečale, večja je tudi ozaveščenost ljudi. Ti vedno bolj prepoznavajo svoje stiske in hitreje poiščejo pomoč, a tudi zdravniki vedno bolj ugotavljajo, da vse zdravstvene težave bolnikov nimajo vedno samo telesnega ozadja, ampak tudi duševno,« navaja mag. Drago Tacol. Ravno zato je tudi pomoč kliničnega psihologa vedno bolj nepogrešljiva. od zaposlenih univerzitetnih diplomiranih psihologov pričakovali, če ne že zahtevali, da opravljajo takšne psihodiagno-stične in psihoterapevtske storitve, ki jih lahko izvajajo samo specialisti klinične psihologije. »To je s strokovnega in z etičnega vidika popolnoma nesprejemljivo. Takšna pričakovanja nadrejenih izpostavljajo psihologe, da kršijo strokovna in etična načela, ne izpolnjujejo zahtev plačnika storitev - torej ZZZS ali bolnika, če je samoplačnik - zlasti pa povzročajo veliko škodo bolnikom, saj niso ustrezno obravnavani,« trdijo v Vojniku. Za delo kliničnega psihologa je namreč nujna večletna specializacija iz klinične psihologije, torej tudi tista pomoč, ki jo sicer psihologi ponekod ponudijo človeku, ni zadostna. Če je bolnik samoplačnik, bi se moral prehodno pozanimati, ali bo dobil pomoč od človeka, ki je za to usposobljen tako, kot mora biti. Dopolnjevanje zdravljenja V Vojniku so nezadovoljni tudi, ker odgovorni zavodi in posamezniki vrsto let v naši regiji niso posvečali zadostne pozornosti in skrbi zaposlovanju kliničnih psihologov na področju zdravstva. Lani se je sicer na Celjskem upokojil zasebni klinični psiholog za odrasle, ki je vrnil koncesijo za opravljanje dejavnosti, vendar ga po do zdaj znanih podatkih ni nadomestil nihče. Če so že klinični psihologi v zdravstvenih domovih ali bolnišnici, je njihovo primarno delo namenjeno otrokom, kar je pozitivno, a negativno je, da znotraj primarnega in sekundarnega zdravstva ni dovolj poskrbljeno za področje kliničnopsihološke oskrbe odraslih. »Razumemo, da so kadrovske potrebe vedno pereče v vseh medicinskih strokah in da imajo prednost medicinski strokovnjaki, torej zdravniki, pred psihologom. Psihološka pomoč ponavadi pride vedno nazadnje. Toda novejša spoznanja gredo v smer, da so telesne težave tesno povezane z duševnimi dejavniki. Pri nastajanju bolezni ne smemo prezreti psiholoških vzrokov, prav tako ne pri preventivi in lajšanju bolezni in njenih posledic, kjer je prav tako vloga strokovnjakov za duševno zdravje - tudi kliničnih psihologov - bistvena. Pri telesnih boleznih lahko klinični psiholog uspešno dopolnjuje medicinsko zdravljenje oziroma pomaga pri okrevanju bolnikov. Klinična psihologija ima zatorej svoje mesto tudi tu,« navaja Tacol. Ob tem dodaja, da je nesmiselno pričakovati, da bi imeli vsi oddelki v bolnišnicah zaposlenega svojega kliničnega psihologa: »A lahko pričakujemo, da bi bil v celjski bolnišnici zaposlen vsaj en klinični psiholog za nudenje pomoči odraslim. Tako ne bi zamujali razvoja na področju povezovanja medicinskih in psiholoških znanj. To je tudi drugi razlog, zakaj želijo v Vojniku opozoriti na nujne spremembe na tem področju in na potrebe po okrepitvi kliničnopsihološke dejavnosti v regiji. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Klinična psihologija je veja psihologije, ki uporablja spoznanja in metode psihološke znanosti pri proučevanju, ocenjevanju in zdravljenju oseb z duševnimi in osebnostnimi motnjami. Klinični psiholog je po izobrazbi univerzitetni diplomirani psiholog, ki opravi specializacijo iz klinične psihologije. Ni zdravnik in ni medicinski strokovnjak. Je pa zdravstveni delavec, ki samostojno opravlja naloge na področju psihodiagnostike ter psihoterapije oseb z duševnimi in osebnostnimi težavami. Pogosto je delo specialista klinične psihologije skupinsko, kar pomeni, da pri zdravljenju psihičnih težav sodeluje z zdravniki specialisti psihiatrije, nevrologije, pediatrije, splošne medicine, fiziatrije, šolske medicine in z drugimi zdravniki ter s strokovnjaki z drugih področij, kot so na primer specialni in socialni pedagogi, delovni terapevti in fizioterapevti, logopedi in socialni delavci. Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Bi morala ZZZS priznati več programov? V ZD Celje imajo priznan en program s področja klinične psihologije, ki ga izvaja ustrezno usposobljena klinična psihologinja. Namenjen je tako otroški kot odrasli populaciji, a je res, pravi strokovni direktor Milan Rajtmajer, da je glavni del storitev namenjen otrokom. OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1ČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAHJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDREJ@GMAlLCOM »V preteklosti, ko smo imeli v Celju kliničnega psihologa - koncesionarja - je bilo ravno obratno, saj smo ves čas opozarjali oziroma se spraševali, zakaj se ne ukvarja tudi z otroki. Če bi nam ZZZS priznala še dodaten program, bi ga z veseljem sprejeli, saj bi s tem omogočili kakovostnejšo, dostopnejšo in hitrejšo obravnavo na tem področju,« še dodaja. V kotu tudi bolnišnica Da je delo kliničnega psihologa zelo pomembno, se zavedajo tudi v celjski bolnišnici, a več kot očitno tudi njih v kot stiska ZZZS. »Že nekaj časa je v naši bolnišnici zaposlen zdravnik, ki ima poleg specializacije svoje stroke opravljeno tudi specializacijo iz klinične psihologije, vendar v bolnišnici tega dela ne opravlja, saj je zaposlen na kadrovsko deficitarnem bolnišničnem oddelku. Kljub temu da standardi ne predvidevajo vključevanja psihologa v procese zdravljenja v splošni bolnišnici, kot je naša, smo pred štirimi leti zaposlili psihologinjo, ki se je vključila v delo otroškega oddelka. Ta poleg dela z otroki in mladostniki po potrebi opravi razgovore tudi na drugih bolnišničnih oddelkih, a tudi z zaposlenimi, če poiščejo njeno pomoč,« so nam odgovorili iz Splošne bolnišnice Celje. Trenutno je njeno delo v bolnišnici okrnjeno, saj opravlja specializacijo iz klinične psihologije. Zaskrbljujoče stanje Stanje je zelo zaskrbljujoče, opozarja tudi predsednica Zbornice kliničnih prisholo-gov Slovenije mag. Sana Čo-derl Dobnik, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije. Po številu kliničnih psihologov na število prebivalcev je Slovenija na repu Evropske unije, ljudi z duševnimi težavami pa je vedno več. »Ministrstvo za zdravje že več let pozivamo k ureditvi tega področja. Ključna težava je, ker v Sloveniji nimamo dolgoročnega načrtovanja mreže klinič-nopsiholoških ambulant in centrov za duševno zdravje v zdravstvenih domovih. Število novih specializacij ni odvisno od epidemioloških podatkov, čakalnih dob in strokovnih smernic, ampak je prepuščeno delnemu reševanju glede na razumevanje tega področja in možnosti v posameznih zdravstvenih zavodih. Specializacije iz klinične psihologije namreč v celoti financirajo posamezni zdravstveni zavodi, v danih razmerah v zdravstvu in pri nujnem krčenju stroškov pa je to seveda pomembna ovira pri širjenju mreže,« pojasnjuje. SŠol REKREACIJA 45 Po temnih ulicah Najbolj zagrizenih tekačev ni ustavil niti dež Mesec športa je v knežje mesto pripeljal še en tradicionalni dogodek, nočni tek. Kot že ime pove, so se tekači na pot po celjskih ulicah podali, ko je že padel mrak. Pomerili so se na 5- ali 10-kilometrskih preizkušnjah. Štart in cilj sta bila pred Mestnim kinom Metropol. Nočni tek ni le tek za rekreacijo, temveč tudi tek za zabavo. Je tek, ki se ga udeležijo ljudje od blizu in daleč, z malo ali veliko kon- dicije. Na progo se je kljub dežju podalo več kot sto tekmovalcev, ki so dokazali, da se dežja ne bojijo. Čeprav rezultat ni bil v ospredju, so najhitrejši dosegli zavidljive uspehe. Na daljši, 10-kilome-trski progi je zmagal Boštjan Hočevar, med damami je bila najhitrejša Bernarda Zvir. Na pol krajši razdalji je prvi v cilj pritekel Žan Korimšek. Med dekleti je bila na petkilome-trski progi najhitrejša Urška Zupanc. LK, foto: GrupA •m SA "% i У 9ММ "W ' Ђ m s >J ^ ć 4 % *n \J i t v f * & Hwff/i Ml, * Љ II* L Ш v! t ^ ф Шж -Ј^* №M ж it Takole veselo razpoloženi in nasmejani so bili udeleženci letošnjega nočnega teka v Celju. Kljub dežju se je po celjskih ulicah podilo več kot sto tekačev. Pravih tekačev ne ustavi niti slabo vreme. ■ Г. -str .. • ^t .--s-*. Mladi Spodnjesavinjčani so plezali Planinsko društvo K2 iz Šempetra v Savinjski dolini je v nedeljo pripravilo prvo tekmo za osnovnošolce v športnem plezanju v Spodnji Savinjski dolini. Preizkušnja je bila na umetni plezalni steni v OŠ Griže, na njej pa se je v šestih kategorijah pomerilo 30 tekmovalcev. V kategoriji deklic prvega triletja osnovne šole se je najbolje odrezala Lana Go-rič iz OŠ Prebold, medtem ko je med dečki največ spre- Planinsko društvo K2 iz Šempetra je v nedeljo organiziralo prvo tekmo za osnovnošolce v športnem plezanju, ki se je je udeležilo 30 mladih plezalcev. Vsi na kolo za zdravo telo Največja družinska kolesarska prireditev letos beleži deset let Zadnja majska nedelja bo ponovno združila kolesarske rekreativce na Celjskem in jih že desetič popeljala na največjo slovensko družinsko kolesarsko prireditev. Ob 10. uri bodo tako kolesarji na pot krenili iz šestih občin, in sicer iz Celja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Štor, Vojnika in Žalca. Vse poti bodo spet vodile do celjskega nakupovalnega središča, kjer se bodo aktivne družine družile in zabavale. »Pred desetimi leti smo obudili nekoč zelo priljubljeno rekreativno gibanje na Celjskem Vsi na kolo za zdravo telo. Vsa leta smo negovali izvirno poslanstvo te rekreativne akcije, ki temelji na množičnosti, družinski rekreaciji in preživljanju prostega časa v naravi. Vsa ta načela so še danes naše osnovno vodilo pri organiziranju tega največjega družinskega kolesarskega dogodka,« je ob predstavitvi letošnjega kolesarskega praznika dejala vodja organizacijskega odbora Snežana Delakorda. Šest štartov in sedem prog Kolesarji bodo na pot krenili s šestih štartnih mest. S V Celju izpred Citycentra, v Slovenskih Konjicah se bodo dobili pred trgovino Spar, v Šentjurju na parkirišču Športnega parka, v Štorah pred Športnim parkom Lipa, medtem ko se bodo v Vojniku in Žalcu zbrali pred občino. Različna štartna mesta pomenijo tudi različne dolžine prog, od 20 do 36 km, kolikor bodo morali prekolesariti tisti, ki bodo pot začeli v Slovenskih Konjicah. Za vse je skupni cilj v Celju na parkirišču celjskega nakupovalnega središča. Za najmlajše bo na voljo tudi posebna »junior« proga, dolga 15 kilometrov. Golte zahtevajo veliko V nedeljo, 31. maja, bo kolesarski Vzpon na Golte. Tekma velja za pokal Slovenije, vendar se lahko dogodka udeležijo tudi ljubiteljski kolesarji. Kolesarji se bodo z iz- Alpskega vrta premagali hodišča v Mozirju odpra- skoraj tisoč metrov višin-vili ob 10. uri in do cilja ske razlike. Najzahtevnej- ši je zadnji del proge, kjer znaša naklon več kot 20 odstotkov. Vzpon na Golte po težavnosti presega celo vzpone na Roglo, Krvavec in Vršič. Zmagovalca lan- mwm » 1П* i T "L ; ; .. ...: Tek po mokrih in temnih ulicah knežjega mesta je prav posebno doživetje. tnosti pokazal Aljaž Krebs iz OŠ Griže. V kategoriji drugega triletja je med deklicami zmagala Ema Rom Zupanc, med dečki pa je bil najboljši Tim Lipnik iz OŠ Šempeter. Maja Mraz iz OŠ Griže je bila prva med deklicami tretjega triletja, med fanti pa se je najbolje odrezal Aljaž Goršek prav tako iz griške osnovne šole. Medalje in priznanja sta najuspešnejšim podelili ravnateljica Marija Pavčnik in predsednica Planinskega društva K2 Lilijana Štor Krebs. ŠO Foto: arhiv društva Vsako leto več družin »Vsa leta se s svojo družino udeležujem tega največjega družinskega kolesarskega dogodka. Izbor prog in varovanje sta na zares visoki ravni, zato lahko vedno resnično uživamo v kolesarjenju, hkrati pa svoja sinova učimo osnovnih pravil obnašanja v prometu,« je povedal eden najbolj zvestih udeležencev te prireditve Miran Gaberšek, sicer podpredsednik Športno-rekrea-tivnega kluba Celje. Ob tem je vse udeležence pozval k previdni vožnji in upoštevanju cestnoprometnih predpisov, saj bo promet v času prireditve potekal normalo. LK ■"M skega Vzpona na Golte sta bila Marjan Jauk in Ajda Opeka. Zadnji majski konec tedna bo planota gostila tudi gorski tek Trail Golte. BJ Vedno na pravi poti Konec tedna je bilo na Rakitni in Krimu slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje, ki je letos sovpadalo s 60. obletnico planinskih orientacijskih tekmovanj v Sloveniji. Prvo tovrstno tekmovanje je bilo maja 1955 v Zgornji Savinjski dolini. Dvodnevne preizkušnje, ki jo je v okviru I. zbora študentov planincev Jugoslavije organiziralo PD Univerze, se je udeležilo 17 ekip. Na letošnjem tekmovanju, ki so ga pod okriljem Odbora za orientacijo Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije organizirala planinska društva Gorenjsko-dolenjske lige, se je pomerilo 76 ekip iz vse Slovenije. Zelo dobro so se odrezale tudi skupine iz naše regije, ki so slavile kar v štirih kategorijah od enajstih in tako domov odnesle največ prvih mest. Med osnovnošolci od 7. do 9. razreda so državni prvaki postali člani Planinskega društva Nazarje, med družinami Sadnikovi iz Žalca, sicer člani PD Polzela, in v manj zahtevni odprti kategoriji še člani PD Zabukovica ter v zahtevni odprti kategoriji člani PD Slivnica pri Celju. V dveh dneh je orientacijsko znanje pokazalo približno 350 orientacistov iz sedmih področnih planinskih orientacijskih lig. Sobotne dnevne in nočne tekme so se udeležili le tekmovalci v petih najzahtevnejših kategorijah, na nedeljskem orientacijskem vrhuncu pa so se na Rakitni zbrali tudi tekmovalci vseh ostalih kategorij. Planinci so morali poleg odličnega znanja orientacije, splošnega planinskega znanja in dobre telesne pripravljenosti pokazati še praktično poznavanje snovi planinske šole in dodatnega gradiva o slovenskih mitih in legendah iz gorskega sveta, na progi pa so jih čakale še praktične naloge iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči, varstva narave in poznavanja gorstev, kar je bilo vse prilagojeno zahtevnostni stopnji posamezne kategorije. ŠO Foto: MANCA ČUJEŽ V družini Sadnik iz Žalca je gonilna sila mama Tanja Sadnik, sicer tudi mentorica mladih planincev v OŠ Polzela. Sadnikovi so redni udeleženci orientacijskih tekmovanj, na katerih vedno znova dosegajo odlične uspehe. Naziva državnih prvakov letos tako niso osvojili prvič. 46 RAZVEDRILO Pomembno podjetje na G Simona Šolinič, ki skrbno spremlja kroniko, nas je na seji obvestila, da bo spremljala obravnavo na sodišču. »Je nekaj zanimivega, vpleteno je celjsko podjetje na G.« Specialistka za gospodarstvo Janja Intihar je našpičila ušesa in Simono vprašala, s čim se podjetje ukvarja. »Nekaj pomembnega je,« je dejala naša dežurna kro-ničarka. Ko je Janja na vse pretege razmišljala, katero celjsko podjetje na G dela nekaj pomembnega, je Simona le preverila, za kaj gre, in izstrelila: »To je Gozdno gospodarstvo Nazarje.« Na muzejski vlak? Na petkovi seji je novinarka Jerica Potočnik napovedala, da se bo od redakcije prišla poslovit naslednji teden in da bo najverjetneje s seboj prinesla kakšno dobroto. »Ker sem pred dnevi ostala brez avtomobila, se bom morala prilagoditi prevozu,« je dejala. Seveda se v uredništvu ne branimo druženja, hrane in pijače, zato je Tina Vengust razmišljala, kako bi Jerica vendarle prispela do Celja. »Lahko greš z muzejskim vlakom,« ji je svetovala. A sta obe ugotovili, da bi morali novinarji v tem primeru v službo priti v soboto. Vlak namreč ob drugih dneh ne vozi. Počitek je nujen »Moram domov,« je povedala Ivana Stamejčič in s tem pojasnila, da je njena zbranost na sumljivo nizki ravni. To je ugotovila, ko je na vabilu prebrala, da jo vabijo na razstavo erotičnih živali, in se spraševala, kaj za vraga je to. V resnici pa so jo vabili na ogled kač, kuščarjev, legvanov - torej eksotičnih živali. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Če svoje ekipe ne moreš nahraniti z dvema picama, pomeni, da je prevelika. (Jeff Bezos) Spraševali smo vas, kateri izvajalci bodo nastopili na koncertu v celjskem mestnem središču za 70-letnico Novega tednika. Pravilen odgovor se glasi: Werner, Tanja Žagar, Carpe Diem, 6Pack Čukur, Pop design, Rok n band in Nude. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Danice Jeretin iz Celja, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Čemu je posvečena priloga, ki je priložena temu Novemu tedniku? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 2. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 6 1 8 2 4 8 7 4 5 3 8 3 6 5 9 1 4 9 5 9 6 1 5 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Muke računalniškega opismenjevanja Za spomin Vratar v hotelu: »Gospod, upam, da se boste tudi doma kdaj spomnili na dni, ki ste jih preživeli v našem hotelu.« Počitniški gost: »Prav gotovo. Vsakokrat, ko bomo uporabljali vaš jedilni pribor!« Kobila Suzi Žena je moža s skledo vsekala po glavi. »Kaj pa naj to pomeni?« je zavpil mož. »V tvojem žepu sem našla listek z napisom Suzi.« »Ah, to je kobila na katero sem stavil, ko sem bil na konjskih dirkah.« Nekaj dni kasneje, ko se mož vrne iz službe, mu reče žena: »Tvoja kobila Suzi te je danes že trikrat klicala po telefonu!« Ne bo hudega »Doktor, sin je požrl dva evra. A bo umrl?« »Ah, kje pa, politiki požrejo milijone, pa so še vsi živi!« Malo zažgano Mlada ženska vstopi v slaščičarno in vpraša: »Imate kako torto, ki se vam je zažgala na eni strani?« »Ja zakaj pa vas to zanima?« »Rada bi, da mož misli, da sem jo sama spekla.« Očitni znaki Kako prepoznate strupeno gobo? Po bolečinah v želodcu. Tele druge vrste Nekje na Balkanu. Pred fakulteto stoji možakar s teletom. Policist pride mimo in ga opomni: »Sredi mesta smo, tu ne smete stati s teletom!« »Pa to ni tele,« pravi možakar. »Kako da ne? Saj nisem slep!« se razjezi policist. »Tole je podkupnina, tele pa je na fakulteti na izpitu,« pojasni možakar. Tri pozabljive Tri sestre, stare 92, 94 in 96 let, živijo skupaj. Zvečer se najstarejša odloči, da se bo okopala. Ko stopi v kad, se ustavi in zakliče sestrama: »Ali sem se že okopala ali šele nameravam?« Srednja zakliče: »Nimam pojma, pridem pogledat.« Ko pride sredi stopnic, se ustavi in reče: »Ali sem namenjena gor ali dol?« Najmlajša sestra sedi v kuhinji, pije čaj in posluša. Zmaje z glavo in zamrmlja: »Upam, da ne bom nikoli tako pozabljiva.« Nato trikrat potrka po leseni mizi in zakliče sestrama: »Bom jaz prišla pomagat, samo da prej pogledam, kdo trka na vrata!« Ah, digitalno opismenjevanje ... Za starejše občane je to tako, kot da bi znova vstopili v prvi razred osnovne šole. Seveda so izjeme, ki še pri devetdesetih letih uporabljajo Facebook, ampak za večino starejših digitalno nepismenih je takšno opismenjevanje kar hud zalogaj. Saj vem, kako je to, ko sem se moral na računalniku tako opismenje-vati šele v svojih poznih letih. »Konec je s pisalnimi stroji,« so nam rekli v službi. Prišli so novi časi. Starejšim nam to večinoma ni bilo najbolj všeč, a tudi mlajši niso bili najbolj razgledani. Z redkimi izjemami seveda. In so nas poslali v začetni tečaj, kjer so nas učili predvsem iskati informacije na svetovnem spletu. Prva izkušnja je bila huda. Med iskalniki informacij na svetovnem spletu danes kraljuje Google, a takrat so kot iskalnik pogosto uporabljali še Matkurjo. »Veste, Matkur-ja je zato, ker ima Slovenija na zemljevidu obliko kokoši,« nam je večinoma računalniškim pionirčkom pojasnjeval predavatelj. Seveda nam je pokazal nekaj praktičnih primerov in nato velel, naj se potrudimo in kaj poiščemo še sami. In smo se potrudili. Za vajo sem poiskal nekaj iz računalniške zgodovine. V vrstici sem opazil stran z naslovom Siro-tica. »Aha, to bo pravo,« sem si rekel. »Če se stran imenuje Matkurja, ker je Slovenija v obliki kokoši, je Sirotica verjetno spletna stran kakšnega Rdečega križa ali Karitas.« Tako sem potiho razmišljal in si lahkoverno razlagal po svoji kmečki logiki kot popoln računalniški novinec med sodelavkami in sodelavci, ki so v učilnici prav tako vadili in iskali spletne strani. In sem kliknil na stran Sirotice, seveda v dobri veri, da se bodo tam pojavili človekoljubni programi Rdečega križa in Karitas. »Jezus, Marija!« nisem mogel ostati tiho, ko se je odprla stran, za katero prej še nisem slišal. Pojavili so se namreč trdoerotični prizori, ženska telesa, ki so bila napolnjena tu in tam. V ekstazi seveda. In o človekoljubnih programih ni bilo seveda ne duha ne sluha. »Poglej, prosim, kaj sem zdaj narobe naredil,« sem zgrože- REŠITEV SUDOKU 153 i 5 4 6 9 7 8 2 3 9 2 3 5 4 8 6 1 7 7 8 6 3 2 1 4 9 5 2 6 9 8 5 4 3 7 1 8 1 5 2 7 3 9 6 4 4 3 7 9 1 6 2 5 8 5 4 2 7 8 9 1 3 6 6 7 1 4 3 2 5 8 9 3 9 8 1 6 5 7 4 2 no prosil vprašal sodelavko, ki je sedela ob meni. Njo, ki je bila za spoznanje bolj računalniško pismena, saj jo je računalništvo bolj zanimalo kot mene. Sodelavka je ob pogledu na moj zaslon bruhnila v glasen smeh in čez nekaj trenutkov se je - ob pogledu na zaslon - smejala vsa učilnica. Seveda sem vedel, da obstajajo trdoerotične strani, vendar nisem pričakoval, da se mi bo to nehote zgodilo na začetnem računalniškem tečaju, in to pred množico sodelavcev. Pred menoj je na istem računalniku nekdo očitno brskal po trdo-erotičnih straneh. Zagotovo ne v okviru tečaja in zagotovo šele takrat, ko so tečajniki že odšli domov. Moja začetna računalniška pot je bila nasploh trnova in danes obvladam le toliko, kot moram za potrebe svojega delovnega mesta. Več me sploh ne zanima, to področje se mi pač ne zdi zanimivo. Danes, pri šestih križih, občasno kaj povprašam katerega od mlajših sodelavcev. Računalniško opismenjevanje za starejše bi bilo veliko lažje, če ne bi bilo v računalniškem jeziku toliko zapletenih strokovnih izrazov. Tudi meni je bilo najlažje, ko mi je kdo od računalniških »učiteljev« preprosto povedal, kje moram klikniti. »Zdaj pa klikni na prilepi,« mi je pred dolgimi leti rekla predpostavljena, ki me je hotela naučiti še tega. »In kje je to?« sem jo lepo vprašal. »Ti me boš spravil ob živce,« je pobesnela. In sem bil glasen še jaz, zato sem ji povedal, kar ji je šlo. Mene so namreč pred njo učili, da moram za kopiranje besedil klikniti na oznako »paste«, saj je bilo na mojem računalniku vse napisano v angleškem jeziku. Le kako bi takrat vedel, da je to eno in isto in da se razlikujeta le jezika. »Ne zavedata se, kako je vse skupaj enostavno,« sem pred leti drugega za drugim prijazno tolažil svoja vrstnika, popolna računalniška analfabeta, ki jima v službi ni bilo treba uporabljati (ne)znanja računalništva. Zanimalo ju je le iskanje informacij po svetovnem spletu. Pravijo, da je znanje treba deliti, in tako sem dobil celo - verjeli ali ne - svoja prva računalniška učenca. »Zdaj pa klikni tukaj in nato tam,« sem jima razlagal čisto po domače, brez vseh strokovnih izrazov, kako se uporablja svetovni splet. In sta se hitro znašla, saj sta danes računalniško bolj razgledana od mene. No, zadnjič sem izvedel še za tretjega svojega učenca. »Ali veš, da je tvoj kolega, ki si ga naučil uporabe svetovnega spleta, nato naučil še mene?« me je presenetilo. PRESENEČENI RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka STANJE ČLOVEKA, KI ŽIVI SPOKORNO rižah e HITERR a NEIZRAZIT UBAM E GIB KRATKO ŽENSKO OBLAČILO PREDSTAVNIK ILUZIONIZMA KUŠČAR TOPLIH DEŽEL LJUDEVIT GAJ ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA ANGLEŠKA HUMORIS- TIČNA NANIZANKA AMERIŠKA TV-NADA-LJEVANKA 14 BEG Povsod MOHAMEDA z vami IZ MEKE V MEDINO KRAJŠA RAZPRAVA 10. DIATONIČNA STOPNJA ŽELJKO BEBEK URAVNOTEŽENJE PRORAČUNA GORSKE REŠEVALNE SANI 20 D= SrnSKA tristBn,°va DELOVANJE KNJIEMCA uUBICA KINEMATOGRAF OZNAKA ROMUNIJE FRANCOSKA REKA KRAJ PRI ROG. SLATINI SLOVENSKI VESLAČ PROIZVOD ZALOŽBE PODOBA GOLEGA TELESA SUBJEKT 10 23 KOST V GOLENI ŽABJA NOGA GR.-RIM. OBDOBJE RIM. BOG LJUBEZNI SLOVENSKI PADALEC (BRANKO) 365 DNI NIZOZ. KRALJ. PRESTOLNICA SL. PSIH. (VINKO) PREŠERNOVA PESEM 13 FINSKO JEZERO PREBIVALKA IRSKE KRČEVITA JEZA NOTRANJOST VINORODNA RASTLINA GLAVNO MESTO BE-LORUSIJE 22 16 NAJMANJŠI DELEC SNOVI POJAV NA VODI POBIRALEC (REDKO) ISTRSKO LETOVIŠČE SLOVENSKI TEOLOG (ANTON) GL. MESTO AZERBAJD-ŽANA KDOR IMA KUGO GRAFIK JUSTIN BOŽJE-POTNIK ŠKODA (STAR.) KRAJ PRI OPLOTNICI MORSKA ZAJEDA SLOVENSKI REŽISER (BORIS) SPREHAJALIŠČE PISEC KER-MAUNER LES ZA KURJAVO DEL OB NJIVI DLAKA NAD OČESOM AM. IGRALKA (PATRICIA) AMERIŠKI REVOLVER 17 JAZZ PEVKA FITZGERALD VLADE DIVAC NICK NOLTE PISATELJICA PEROCI OSEBNI ZAIMEK VODJA GOSPODARSKEGA OBRATA KANADSKI GLASBENIK YOUNG VRSTNO ŠTEVILO KISIKA PRITR-DILNICA KALCIJ NEKD. NEM. TENISAČICA (ANKE) MIHA MATE IZLOČEK IZ OČESA 19 SKLADOVNICA (REDKO) PODROBNA PRESOJA O ČEM PAPEŽEVA KRONA SRBSKA SOLATA 12 NASILEN VSTOP 18 NOGA (SLABŠ.) 15 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za pedikuro v Salonu pedikure AN. NIKA v Celju 2. nagrada: darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju 3. nagrada: darilni bon za Studio Lotus v Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 2. junija 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 20 Vodoravno: GEOMETER, KMETAVZ, ANTIDEMOKRA-TIZEM, JC, ŠAH, KROS, MIJA, CITA, EGO, MICELIJ, AJA, KROP, AVE, CA, NATURALIST, NASER, INERTNOST, TAR, EMBALAŽA, KAR, SKOK, LICITANT, ESAD, TE, NT, IGLAR, JEN, EU, MARIBOR, AK, ČARDA, IZOLATER, DENG, MG, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 PRVA SLOVENSKA REVIJA s kombinacijskimi KRIŽANKAMI Ona: Poslovni parter vam bo omogočil ponovno potrditev tam, kjer ste jo zaradi nespretnih potez izgubili. Pazite se prehitro izgovorjenih besed, ki vas lahko znova pripeljejo tja, kjer vam ni bilo prav nič všeč. On: Kamorkoli se boste obrnili, boste srečali prijetno znanko, ki očitno hoče še kaj več kot samo bežno prijateljstvo. Nikar se preveč ne upirajte, saj dobro veste, da vas pošteno mika. MAKEDONSKI, KEBER, EJ, NAUK, RAJA, URE, NETO, LAGODA, HRIB, IDRSKO, ATENČANKE, KANTON, JAMES DEAN. Geslo: Štajerska prestolnica Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za pedikuro v Salonu pedikure AN. NIKA v Celju, prejme: Bernarda Baumgartner, Udarniška 5, 3220 Štore. 2. nagrado, darilni bon za antistresno masažo v salonu Lai Thai, masaža za zdravje, v Celju, prejme: Liljana Cukjati, Glavni trg 60, 3313 Polzela. 3. nagrado, darilni bon za Studio Lotus v Vojniku, prejme: Joži Krajnc, Cesta v Šmartno 15a, 3212 Vojnik. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Finančna situacija vam nikakor na dovoljuje prevelikih nakupov, zato bi bilo za vaš proračun zelo zdravo, če bi rahlo zmanjšali svoje želje. To vam lahko koristi tudi tam, kjer najmanj pričakujete. On: Le sreči se boste lahko zahvalili, da boste pravi čas opazili nastavljeno zanko in se izognili posledicam. V prihodnje bodite bolj previdni, saj nekdo vztrajno išče priložnost, da vam povzroča težave. DVOJČKA ^ Ona: Zapeljiv nasmeh prijatelja bo povedal več kot tisoč besed, hkrati pa vam bo dal odločilen pogum, ki ga potrebujete. Sprva boste sicer malo nerodni, a se bo to na koncu izkazalo celo kot prednost. On: Prijatelji vas bodo podpirali pri odločitvi glede odnosa s partnerko, kar vam bo vlilo dodaten pogum, ki vam bo v tej situaciji gotovo koristil. Prvi korak bo sicer malo težji, a se bo hitro vse uredilo. Ona: Že dolgo vas mučijo razne stvari, ki jih boste s pomočjo telefonskega pogovora kmalu razrešili. Novice, ki jih pričakujete, bodo veliko boljše, kot so vaša najbolj optimistična pričakovanja. On: Sprejmite ponujeno možnost za napredovanje, saj si to vsekakor zaslužite. Ne ozirajte se na govorice zavistne okolice. Prišel je čas, da poskrbite tudi zase in ne da se razdajate le za okolico. илишЈ.Дјш! Ona: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kot ste v resnici, se vam ni obrestovalo. Nasprotno - več ste izgubili kot pridobili. Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli tako veliko večje možnosti. On: Zgodila se vam bo velika krivica, ki je ne boste kar tako pozabili, saj vas nekdo sistematično napada in vam uničuje poslovni ugled. Čas je, da vrnete milo za drago, kajti kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. шшш Ona: Zaljubili se boste na prvi pogled, vendar ne bo vse tako enostavno, kot pričakujete. A saj bodo še druge priložnosti, morda celo veliko boljše, kot je trenutna. Poskrbite raje za svoje posle. On: Morali se boste odločiti med dvema alternativama: boste nadaljevali sedanji način življenja ali pa boste korenito spremenili svoje navade. Oboje je mamljivo, vendar hkrati popolnoma nemogoče. STRELEC 'j Ona: Še vedno imate izjemno možnost za uresničitev tveganega posla, zato se nikar ne obirajte. Za pomoč poprosite prijatelje, ki vam tega ne bodo odrekli. Skupaj bo laže in še praznovanje uspeha bo zabavnejše. On: Je že res, da boste napredoval počasi, vendar bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki ste jo do zdaj pogrešali. V ljubezni se vam ne obeta prav nič dobrega, zato bodite pozorni na partnerkine poteze. KOZOROG Ona: Ubogati boste morali, čeprav vam to ne bo všeč. Včasih je pač treba uporabiti malo več taktnosti, da se uspemo izogniti nevšečnostim. Tokrat je tako, da boste morali za mirne sanje tudi nekaj žrtvovati. On: Zaradi ljubosumja boste naredili precej nepremišljeno potezo, za katero vam bo kasneje še zelo žal. Krivi boste sami, zato bodo tudi posledice padle predvsem na vaša ramena. Pazite se norih idej prijateljev. Ona: Ne bodite preveč samozavestni, saj se vam lahko to zelo maščuje. Predvsem ne dajajte v nič partnerja - pošteno vam bo zameril. Naredite kompromis na ljubezenskem področju in ne bo vam žal. On: Znašli ste se v dokaj neobičajni situaciji, ko ste začeli zamenjevati med ljubeznijo in poslovnimi rečmi. Lahko vam sicer uspe, a le v primeru neverjetnih naključij, a na to nikar preveč ne računajte. DEVICA Ona: Srečali boste osebo, ki vam je pred časom nesebično pomagala iz težav. Izkažite ji dolžno spoštovanje. Kmalu boste ugotovili, da je med vama še nekaj več kot samo prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. On: Ne smete preveč hiteti, saj se boste nekega dne še ke-sali, če boste sprejeli hitro odločitev, ki lahko spremeni vaše življenje. Tudi z majhnimi koraki se boste lahko dokopali do končnega cilja. VODNAR Ona: Ne dovolite se prepričati tistim, ki niti sami ne vedo, kako se lotiti problemov, ki so pred vami. Dejstvo je, da ste na tem področju izjemno sposobni, manjka vam le malo poguma, a tega tudi ni tako težko spremeniti. On: Prijatelju boste postavili nenavadne zahteve, zaradi katerih bo postal bolj pozoren na vaše neizvirne izgovore. Treba bo kar precej prepričevanja, če boste hoteli ohraniti dosedanje razmerje. Potrudite se - ne boste razočarani. Ona: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusite na področju, ki vas že dolgo mika. Zajela vas bo prava delovna mrzlica. Ne pozabite na prijatelje, saj vam lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč, izdatno pomaga pri uresničevanju načrtov. On: Ne smete biti tako optimistični. Če ste pripravljeni deliti srečo z drugimi, še ne pomeni, da so jo tudi drugi pripravljeni deliti z vami. Raje poskrbite zase, kajti vsak je sam svoje sreče kovač. 2 3 ŽAR 21 8 4 5 6 9 7 SILICIJ NIKELJ 11 5 - 4 = ? BIZMUT 48 RUMENA STRAN Častni obiski Dan mladosti v sodobni izdaji Potem ko je Iztok Gartner najprej posnel skladbo Udari me na temo filma 50 odtenkov sive in nato še videospot za pesem, je slednjega na nekdanji dan mladosti predstavil v celjskem kinocentru. Zbrali so se člani ekipe, prijatelji, znanci, oboževalke. Gartner je nekatere od njih našeškal, da so se lažje vživele v spot. »Dekleta že stojijo v vrsti pred mojimi vrati in upajo, da jim bom pokazal, kako se šeška,« je povedal Gartner. Kaj hočemo, dan mladosti se danes pač drugače praznuje kot nekoč. NC, foto: GrupA Čigava najbolj odreže? V Loki pri Žusmu so se nemški in francoski kosci - nekateri sploh prvič - preizkusili v košnji trave s čisto navadno kmečko koso. V delovni opravi smo ujeli tudi župana nemškega mesta Neu Anspacha Klausa Hofmana (levo) in župana francoskega mesta Saint Floren sur Cher Rogerja Jacqueta. Barve gostiteljskega pobratenega mesta je na sredini zastopal direktor občinske uprave Šentjur Jože Palčnik. Po prešernemu smehu sodeč, je kosa kar vsem po vrsti izvrstno rezala. StO, foto: BM Iztok Gartner v družbi s Saro Savnik, Miss Universe 2013, eno izmed glavnih igralk v spotu. Desno je na sliki tudi Monika Oset, Gartnerjeva soigralka iz filma Vloga za Emo. Nostalgično v Kumrovcu Rojstna hiša maršala Tita v Kumrovcu ostaja svojevrstna romarska točka, ki ob spominu na dan mladosti, 25. maj, združi še več obiskovalcev kot sicer. Takole prešerno sta se v družbi nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića (levo) pred objektiv postavila šentjurska ljubiteljska likovnika in nostalgična jugozbiratelja Martin Čater (v sredini) in Dragan Podovac. StO Uro zabavnega in glasbenega programa je seveda vodil sam Gartner, ki je skladbo izvedel tudi v živo. Druga dva glasbena gosta sta bila Maria Masle in Rhyme God. Na predstavitev pa sta prišla tudi najbolj znani slovenski frizer Rado Mulej (desno) in erotični plesalec Ricky, ki ima v spotu tudi manjšo vlogo. Po nove zamisli? Na Paradi učenja, ki je bila vrhunec tedna vseživljenjskega učenja v Celju, smo srečali tudi direktorico Doma ob Savinji Bojano Mazil Šolinc. Učenje od zibelke do groba je moto prireditve, zato ne čudi, da se je sprehodila med stojnicami in morda dobila navdih za kakšno novost v celjskem domu upokojencev. NC, foto: SHERPA Celjski župan Bojan Šrot je zadnje čase gostil kar nekaj visokih gostov iz Slovenije in tujine. Po napornem sestankovanju z ministrom za gospodarski razvoj Zdravkom Počivalškom se je srečal še s častnim konzulom Republike Slovenije v Čenaju (Indija) Amitom Goelom. Menda je iskal možnosti poslovnih povezav. Glede na to, da ima Katarina Karlovšek že stkane tesne povezave z indijskim Bollywoodom, bi se lahko pogovarjali tudi o kakšni novi slovensko-indijski filmski produkciji. Le kdo bo dobil glavno vlogo? LK, foto: Grupa