telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 309 Ana Šuštaršič, Mateja Videmšek, Lea Železnik Življenjski slog študentov Fakultete za šport pred karanteno in med njo „ Uvod Konec leta 2019 se je po svetu začel pojavljati neznani virus. Ver- jetno si nismo predstavljali, da bo nekaj, česar ne moremo videti z lastnim očesom in česar se ne moremo dotakniti, tako spremenilo naš vsakdanjik. Šole so se zaprle, odprte so bile trgovine z najnuj- nejšimi izdelki, omejeno je bilo prehajanje med državami, regijami in občinami … Ukrepi so in se še zmeraj spreminjajo in posledično se je spremenilo tudi življenje ljudi in njihov življenjski slog. Življenjski slog je način posameznikovega življenja, ki se začne oblikovati v ranem otroštvu. V zgodnjih letih otroštva nanj najbolj vplivajo starši in ožji družinski člani, kasneje pa to vlogo prevzame- jo vrstniki (Zaman, Hankir in Jemni, 2019). Poleg tega na oblikova- nje življenjskega sloga vplivajo tudi socialni, družbeni in okoljski dejavniki ter izobraževalni in zdravstveni sistem (Li idr., 2018). Sve- tovna zdravstvena organizacija (WHO, 2016) kot zdrav življenjski slog opredeljuje način življenja, ki zmanjšuje tveganje za težko bolezen ali prezgodnjo smrt. Vseh bolezni ni mogoče preprečiti, vendar se je mogoče izogniti velikemu deležu smrtnih primerov, ki so posledica kardiovaskularnih bolezni. Pri tem navajajo, da beseda »zdravje« ne pomeni zgolj izogibanje boleznim, temveč predvsem postavitev ravnovesja med vsemi komponentami, ki opredeljujejo Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti spremembo življenjskega sloga pri študentih Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pred karanteno in med njo. Razglasitev karantene je bila namreč eden od preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2. V raziskavo je bilo vključenih 391 študentov vseh letnikov dodiplomskega in podiplomskega študija in vseh treh štu- dijskih smeri (Športna vzgoja, Kineziologija in Športno treni- ranje). Vzorec je predstavljal 45,8 % študentov, vpisanih na fakulteto v študijskem letu 2020/21. Anketiranci so prihajali iz vseh 11 slovenskih regij. Raziskava je bila izvedena z vpra- šalnikom, narejenim v spletnem programu 1ka. Ugotovili smo, da se je med karanteno pri več kot 80 % štu- dentov podaljšal čas, preživet pred računalnikom in drugimi zasloni, pri treh četrtinah študentov pa podaljšal skupni čas sedenja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se je med karante- no pri 46,5 % študentov zmanjšala količina telesne dejavno- sti, hkrati pa so študenti menili, da imajo manjšo motivacijo za študijske obveznosti. Pri 55,3 % študentov je kljub zmanj- šanju telesne dejavnosti telesna masa ostala enaka, medtem ko se je pri 20 % študentov povečala. Ugotovimo lahko, da obdobje karantene negativno vpli- va na stopnjo telesne dejavnosti pri študentih Fakultete za šport in da še spodbuja sedentarni način življenja. Ključne besede: študenti, COVID-19, karantena, življenjski slog Lifestyle among students of the Faculty of Sports before and during quarantine Abstract Purpose of the research was to study lifestyle change among students of Faculty of Sport (University of Ljubljana) before and during the home confinement, which was one of safety measures for limiting Covid-19. There were 391 students from all five years of study and from three different study courses – Physical Education, Kinesiol- ogy and Sports Training – included in the sample. They came from 11 Slovenian regions. The research was conducted us- ing online program called 1ka. One of the findings we reached was that more than 80 % of students prolonged their screen time and three fourths of them extended sitting time. Home confinement and social isolation also caused decrease of physical activity by 46,5 % of included students. Student`s motivation for study obliga- tions also decreased during lockdown safety measures. 55,3 % of students maintained their body mass, although they weren´t as physically active as before, on the other hand 20 % of students recognized increase in body mass. The home confinement had negative impact on body mass and physical activity among students of Faculty of Sport. Furthermore, were the lockdown safety measures identified to promote a sedentary lifestyle. Key words: students, Covid-19, home confinement, lifestyle 310 življenjski slog, in sicer telesno, intelektualno, čustveno, socialno, duhovno, zaposlitveno in komponento okolja (Pori, Pori in Majerič, 2015). Nasprotje zdravega življenjskega sloga je nezdrav življenjski slog, ki vključuje zdravju škodljive navade, kot so neuravnotežena pre- hrana, nezadostna telesna dejavnost, kajenje, prekomerno uživa- nje alkohola … Omenjeni dejavniki niso le med glavnimi razlogi za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (Said, Verweii in van der Harst, 2018), temveč poslabšujejo tudi psihološko zdravje (Rao, Shah, Jawed, Inam in Shafique, 2015). Sprejetih je bilo mnogo preventivnih ukrepov z namenom zajezi- tve širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki pa so se spreminjali v odvisnosti od števila in deleža okuženih (Lorfi, Hamblin in Rezaei, 2020; Crisafulli in Pagliaro, 2020). Med glavnimi in prvimi ukrepi je bila karantena, ki pa se je razlikovala med državami. Prav med ka- ranteno so se začele še bolj poudarjati smernice zdravega življenj- skega sloga, med katerimi sta najpomembnejši uravnotežena pre- hrana in telesna dejavnost (Zhao, Xuhui, Atipatsa in Hulian, 2020). V številnih državah je bilo med razglašeno epidemijo in karanteno gibanje prebivalcev omejeno, med drugim so bile prepovedane športne dejavnosti na prostem. Zato je bilo mnogo ljudi manj te- lesno dejavnih, hkrati pa so povečali vnos hrane, predvsem sladkih in slanih prigrizkov (Sidor in Rzymski, 2020). Veliko ljudi je službe- ne obveznosti opravljalo od doma, ob tem pa so strokovnjaki še bolj opozarjali na negativne vplive sedečega življenjskega sloga (Achraf idr., 2020). Strokovnjaki so izdali priporočila za zmanjšanje učinkov sedečega življenjskega sloga, ki so vključevala aktivne odmore med opravljanjem službenih obveznosti, vstajanje s sto- la, sprehajanje po stanovanju, raztezne vaje za zakrčene mišice in izvajanje spletnih vadb (Ricci idr., 2020). Kombinacija nezadostne telesne dejavnosti in neuravnotežene prehrane je pri številnih pripeljala tudi do zvišanja telesne mase. Prehranske navade so se med karanteno spremenile, nekateri lju- dje niso imeli jasno določenih obrokov, ampak več vmesnih manj- ših obrokov, pogosteje so posegali po sladkih in slanih prigrizkih po zadnjem glavnem obroku ter uživali sladke pijače. Hkrati so bili zaradi preventivnih ukrepov zaprti gostinski lokali in restavracije, zato je veliko ljudi, ki so se prej prehranjevali v restavracijah, bilo prisiljenih kuhati. Veliko ljudi je zato nadomestilo obroke z že pri- pravljenimi jedmi, ki jih je treba samo pogreti (Di Renzo idr., 2020; Bhutani in Cooper, 2020). Med vzroki za povečanje telesne mase sta bila tudi stres in kronična nespečnost, ki so ju začeli ljudje doži- vljati med epidemijo (Zeigler idr., 2020). Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World health organi- zation; WHO) je novembra 2020 izdala nova priporočila v zvezi s telesno dejavnostjo – za odrasle med 18. in 64. letom priporoča- jo vsaj od 150 do 300 minut aerobne telesne dejavnosti zmerne intenzivnosti na teden ali od 75 do 150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ter vsaj dvakrat na teden iz- vajanje krepilnih vaj, ki vključujejo vse večje mišične skupine. Hkrati priporočila navajajo prekinitev dolgotrajnega sedenja s katerokoli obliko telesne dejavnosti, tudi če gre za telesno dejavnost nizke intenzivnosti (WHO, 2020a). WHO je izdala tudi smernice za ljudi, ki so v karanteni in imajo posledično omejeno gibanje, vendar so brez simptomov bolezni COVID-19 ali brez diagnoze akutne bo- lezni dihal. Priporočila vsebujejo praktične nasvete, kako ostati telesno dejaven in zmanjšati skupni čas sedenja. WHO poudarja, da lahko že znana priporočila (150 minut zmerno intenzivne ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden ali kombinaci- jo obeh) tudi doma, brez posebne športne opreme in z omejenim prostorom (WHO, 2020b). V času karantene se življenjski slog ni spremenil samo zaposlenim, temveč tudi otrokom in mladostnikom v osnovnih in srednjih šo- lah ter študentom. Predavanja in vaje so potekali prek različnih spletnih platform (Zoom, Microsoft Teams, Google Meet …), kar je sicer omogočalo nadaljevanje šolanja, vendar pa je hkrati po- večalo skupni čas sedenja. Veliko športnih in fitnes centrov se je prilagodilo razmeram in začelo izvajanje vadb prek spleta, vendar je bilo potrebnih nekaj prilagoditev in improvizacije. Tudi Center za obštudijsko dejavnost, kjer so imeli študenti pred karanteno na vo- ljo različne brezplačne vadbe in športne dejavnosti, se je prilagodil in izvajal brezplačne spletne vadbe za študente. Namen prispevka je ugotoviti, kako je eden izmed glavnih preven- tivnih ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 vplival na študente Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Hkrati je bil namen član- ka ugotoviti, kako se je študentom, ki imajo v osnovi razmeroma zdrav življenjski slog, ta med karanteno spremenil in kako se je spremenila njihova telesna masa. „ Metode Preizkušanci Vzorec je predstavljal 391 študentov vseh letnikov dodiplomskega in podiplomskega študija Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vzorec je predstavljal 45,8 % študentov, vpisanih na fakulteto v štu- dijskem letu 2020/21. Študenti so bili v povprečju stari 21,2 ± 3,12 leta in so prihajali iz vseh enajstih slovenskih regij. Merjenci so izpolnili spletni vprašalnik, ki smo ga za raziskavo se- stavili sami. V anketnem vprašalniku so bila vprašanja o osebnih podatkih (spol, starost, regija bivanja), smeri in letniku študija, kra- ju bivanja v času karantene, življenjskem slogu pred karanteno in med njo ter o spremembi telesne mase med karanteno. Vprašanja so bila zaprtega in odprtega tipa ter v obliki merske lestvice. Vpra- šalnik je bil sestavljen in izpolnjen v spletnem programu 1ka. Postopek Anketiranci so bili pred začetkom reševanja spletnega vprašalnika seznanjeni z namenom in cilji raziskave. Vprašalnik so izpolnjevali od 14. 12. 2020 do 18. 1. 2021. Podatke smo prenesli iz spletnega programa 1ka v program Microsoft Excel 2017 (Microsoft Corpo- ration, Redmond, ZDA), kjer smo jih slogovno uredili. Opisnim spremenljivkam smo izračunali frekvenčno porazdelitev, števil- skim spremenljivkam srednje vrednosti (povprečje) in razpršenost (standardni odklon). „ Rezultati S spletno anketo smo pridobili rezultate, ki bodo prikazani v na- daljevanju. Osnovni podatki Tabela 1 Število in delež anketiranih po spolu SPOL f f (%) Moški 192 49,1 Ženski 199 50,9 SKUPAJ 391 100 telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 311 Tabela 1 prikazuje število in delež anketiranih glede na spol. Iz Ta- bele 1 je mogoče razbrati, da je bila zelo enakomerna porazdelitev, saj je 50,9 % anketiranih predstavljalo ženske (199) in 49,1 % moške (192). Tabela 2 Število in delež anketiranih glede na študijski program ŠTUDIJSKI PROGRAM f f (%) ŠT 55 14,2 ŠV 183 47, 3 KIN 149 38,5 Slika 2 prikazuje število in delež anketiranih študentov glede na študijski program, ne glede na stopnjo študija. Največ študentov je bilo iz študijskega programa Športna vzgoja, in sicer 183 študentov (47,3 %), 149 jih je bilo iz smeri Kineziologija (38,5 %) in 55 študen- tov je bilo iz študijske smeri Športno treniranje (14,2 %). Najmanj študentov je bilo iz smeri Športno treniranje, saj se v nasprotju s študijskima programoma Športna vzgoja in Kineziologija izvaja samo prvostopenjski oziroma dodiplomski program. Tabela 3 Število in delež anketiranih študentov glede na letnik in stopnjo študija LETNIK f f (%) 1. letnik, 1. st. 184 47,4 2. letnik, 1. st 61 15,7 3. letnik, 1. st 73 18,8 1. letnik, 2. st. 45 11, 6 2. letnik, 2. st. 25 6,4 Tabela 3 prikazuje število in delež anketiranih študentov glede na letnik in stopnjo študija. Iz tabele je mogoče razbrati, da je 184 študentov vpisanih v 1. letnik dodiplomskega študija (47,4 %), 61 študentov v 2. letnik prve stopnje (15,7 %) in 73 študentov v 3. le- tnik dodiplomskega študija (18,8 %). Iz podiplomskega programa je bilo 45 študentov iz 1. letnika (1 1,6 %) in 25 študentov iz 2. letnika (6,4 %). Tabela 4 Delež anketiranih glede na vpisane v študijskem letu 2020/21 in prvič vpisane v letnik v študijskem letu 2020/21 LETNIK Delež anketiranih glede na vpisane 2020/21 (%) Delež anketiranih glede na prvič vpisane 2020/21 (%) 1. letnik, 1. st. 80,7 92,5 2. letnik, 1. st 28,5 36,5 3. letnik, 1. st 39,0 43,7 1. letnik, 2. st. 40,5 41,7 2. letnik, 2. st. 23,1 26,9 SKUPAJ 45,8 52,9 Tabela 4 prikazuje delež študentov Fakultete za šport, ki so bili vključeni v spletni vprašalnik, glede na študente, ki so bili vpisani na fakulteto v študijskem letu 2020/21, in delež študentov, ki so bili prvič vpisani v letnik v študijskem letu 2020/21. Iz Tabele 2 je mogoče razbrati, da je v vsakem primeru bila vključena v vzorec približno polovica študentov. Tabela 5 Število in delež anektiranih glede na regijo bivanja REGIJA BIVANJA f f (%) Gorenjska 41 10,6 Goriška 26 6,7 Obalno-kraška 13 3,4 Primorsko-notranjska 5 1,3 Osrednjeslovenska 147 38,0 Zasavska 10 2,6 Jugovzhodna Slovenija 23 5,9 Posavska 15 3,9 Savinjska 50 12,9 Koroška 9 2,3 Podravska 37 9,6 Pomurska 11 2,8 Tabela 5 prikazuje delež študentov glede na regijo bivanja. Največ študentov prihaja iz Osrednjeslovenske (38 %), sledita Savinjska (12,9 %) in Gorenjska (10,6 %) statistična regija. Življenjski slog Slika 1 prikazuje skupen čas sedenja in negativne vplive zaradi se- denja ter podaljšanje dolžine časa, preživetega pred računalniki in drugimi zasloni (pametni telefoni in tablice, televizor …). Iz slike je mogoče razbrati, da se je 82,8 % popolnoma strinjalo s trditvijo, da se jim je podaljšal čas, preživet pred ekrani, in 84,8 % študentov popolnoma strinjalo s trditvijo, da se jim je podaljšal čas, preživet pred računalniki. Prav tako se je podaljšal skupen čas sedenja, saj se je s trditvijo popolnoma strinjalo 70 % študentov. Slika 2 prikazuje študijske obveznosti študentov Fakultete za šport med karanteno. Iz slike je mogoče razbrati, da so imeli študenti manjšo motivacijo za študijske obveznosti (66,8 %), prav tako jih večina meni, da je bilo med karanteno preveč dela za študij (45,4 %), medtem ko je 40,7 % študentov menilo, da ni bilo dela niti pre- več niti premalo. Slika 3 prikazuje prehranjevalne navade študentov Fakultete za šport, kjer je mogoče ugotoviti, da 46,1 % študentov ni spremenilo prehranjevalnih navad, medtem ko jih je 30,1 % spremenilo. Slika 4 prikazuje primerjavo mnenja o študentovi telesni dejavno- sti pred karanteno in med njo ter motivacijo za telesno dejavnost. Iz slike je mogoče razbrati, da se je pri 46,5 % študentov telesna dejavnost zmanjšala, medtem ko se 41 % študentov ni strinjalo s trditvijo. Prav tako je 43,5 % študentov menilo, da nimajo manjše motivacije za telesno dejavnost, medtem ko je 39 % vprašanih me- nilo nasprotno. Slika 5 prikazuje spremembo telesne mase med karanteno. Več kot polovica študentov (55,3 %) je ohranila isto telesno maso, medtem ko se je pri 20 % študentov povečala in pri 21,5 % zmanjšala. „ Razprava Spremenjene prehranjevalne navade in telesna masa V raziskavi je 30 % študentov poročalo o spremembah prehranje- valnih navad v času karantene. Do podobnih rezultatov so prišli v nemški raziskavi, v kateri so proučevali učinek koronazaprtja na 312 prehransko vedenje mladih odraslih (Huber, Steffen, Schlichtiger in Brunner, 2020). S spletno anketo so ugotovili, da se je količina vnesene hrane spremenila pri 48 % merjencev, in sicer se je vnos povečal pri 31,2 % ter zmanjšal pri 16,8 % vključenih študentov. Ve- čji vnos se je pokazal pri posameznikih z večjim indeksom telesne mase, pri telesno dejavnejših študentih, pri posameznikih, ki so se v obdobju epidemije spopadali s povečanim stresom, in pri tistih, ki so spremenili količino vnesenega alkohola. Nemci so izvedli še eno spletno študijo, in sicer so jo naložili ter de- lili na Googlovi platformi za spletne ankete, zato je bila dostopna po vsem svetu in na voljo v osmih jezikih (Ammar idr., 2020). Med drugim obravnava razlike v prehranjevalnih navadah ljudi pred za- prtjem zaradi epidemije in med njim. Ugotovili so, da se je v času odrejenega zadrževanja na domu povečal vnos nezdrave hrane. Ljudje so poročali o pogostejšem hranjenju brez zavor in števil- nejših prigrizkih med obroki, povečalo se je tudi število dnevnih obrokov. Velike spremembe prehranjevalnih navad so pri mladostnikih (starost 15–28 let) zaznali tudi Kitajci, s čimer so potrdili hipotezo, da zapiranje (med drugim šol) in posledično pomanjkanje social- nih stikov negativno vpliva na zdrave prehranske vzorce (Jia idr., 2021a). Ugotovili so, da so merjenci v času zaprtja zaradi korona- virusa zaužili manj riža, mesa, sveže zelenjave in sadja ter mlečnih izdelkov, na drugi strani pa se je povečal vnos enostavnih oglji- kovih hidratov in konzervirane zelenjave. Ugotovitve potrjuje tudi druga kitajska študija, ki je pokazala, da se je med epidemijo pri mladostnikih (starost 19,8 ± 2,3 leta) zvišal povprečni indeks tele- sne mase, in sicer z 21,8 kg/m2 na 22,1 kg/m2 (Jia idr., 2021b). Poleg tega je zrasel delež prekomerno težkih (z 21,4 % na 24,6 %) ter de- lež debelih mladih odraslih (z 10,5 % na 12,6 %). Povečanje telesne mase je navedlo 20 % anketiranih študentov Fakultete za šport, pri 21,5 % se je telesna masa zmanjšala, 55,3 % pa jih ni opazilo nikakr- šne spremembe v telesni masi. 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% 80,0% 90,0% Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Niti-niti Strinjam se Popolnoma se strinjam Čas sedenja in čas pred ekrani V času karantene so se zaradi sedenja pojavile kakšne bolečine (v ledvenem delu hrbtenice, v vratu…). V času karantene se je podaljšal čas preživet za računalnikom. V času karantene se je podaljšal čas preživet pred ekrani. V času karantene se je podaljšal skupen čas sedenja. Slika 1. Čas sedenja in čas, preživet pred zaslonom v času karantene. 0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 30,0% 35,0% 40,0% 45,0% Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Niti-niti Strinjam se Popolnoma se strinjam Študijske obveznosti Menim, da je bilo dela za študij v času karantene preveč. V času karantene imam manjšo motivacijo za študijske obveznosti. Slika 2. Količina študijskih obveznosti med karanteno. telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 313 Podaljšan čas sedenja in čas, preživet pred zasloni Pri samo 8,2 % anketiranih študentov Fakultete za šport se v času karantene ni podaljšal čas sedenja. Več kot 80 % se jih popolno- ma strinja, da se je v tem obdobju podaljšal čas, preživet za ra- čunalnikom (84,8 %) in pred ekrani (82,8 %). O podaljšanju časa sedenja (pred zasloni) otrok, mladostnikov in odraslih poročajo številne študije, opravljene v različnih delih sveta (Carroll idr., 2020; Górnicka, Drywień, Zielinska in Hamułka, 2020; Hu, Lin, Kaminga in Xu, 2020; Keel idr., 2020; Majumdar, Biswas in Sahu, 2020; Pišot idr., 2020). Pandemija je povzročila, da se ljudje bolj zanašamo na različne elektronske naprave, kar se kaže v podaljšanju časa, pre- živetega pred ekrani. Pri indijskih študentih je zrasel predvsem povprečni čas uporabe mobilnega telefona (s 3,04 na 5,23 ure na dan) (Majumdar, Biswas in Sahu, 2020). Računalnike in televizorje sicer tudi uporabljajo pogosteje, vendar razlika med predkoron- skimi časi in časi med razglašeno epidemijo ni tako velika. Nem- ška raziskava s svetovnimi razsežnostmi je pokazala, da so ljudje v času epidemije pogosteje (za 8,8 %) uporabljali tehnologijo, kot so splet, družbena omrežja, druge aplikacije, pametni telefoni itn. (Ammar idr., 2021). Različne študije so raziskovale povezavo med časom, preživetim pred ekrani, in telesno dejavnostjo. Ugotovili so, da je korelacija med omenjenima spremenljivkama negativna – bolj telesno de- javni ljudje so kljub enormnemu prirastu dela od doma pred ekra- ni preživeli manj časa kot manj telesno dejavni posamezniki (Qin idr., 2020). Poleg tega so dokazali, da obstaja negativna povezava tudi med časom, preživetim pred ekrani, in razpoloženjem (Xiao, Yan in Zhao, 2020). Pišot idr. (2020) so v svoji raziskavi ugotovili, da se je ljudem (starost 15–82 let) v epidemioloških razmerah pove- čala telesna masa (za 0,3 kg). Razloge za prirastek so našli v večjih obrokih, manj zdravi prehrani, nižji stopnji telesne dejavnosti (za 50 % daljši nedejavni čas, za 43 % krajši čas hoje, za 24 % krajši čas zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti) in podaljšanju (za 65 %) časa, ki so ga merjenci preživeli pred ekrani. Do podobnih 0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 30,0% 35,0% Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Niti-niti Strinjam se Popolnoma se strinjam Prehrana V času karantene se je moja prehrana spremenila (v eč sladkih in slanih prigrizkov, v eč vmesnih obrokov, manj uravnote žena prehrana …). Slika 3. Prehranjevanje študentov med karanteno. 0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 30,0% Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Niti-niti Strinjam se Popolnoma se strinjam Telesna dejavnost V primerjavi s časom pred karanteno, se je moja telesna dejavnost zmanjšala. V času karantene imam manjšo motivacijo za telesno dejavnost. Slika 4. Telesna dejavnost študentov med karanteno. 314 ugotovitev so prišli tudi Górnicka, Drywień, Zielinska in Hamułka (2020). Ti podatki kažejo, da ima sedeči način življenja v kombinaciji s podaljšanjem časa, preživetega pred ekrani, lahko zelo škodljive zdravstvene posledice (Sultana, Tasnim, Hossain, Bhattacharya in Purohit, 2021). Kar 57,5 % anketiranih, ki se izobražujejo na Fakulte- ti za šport in za katere predpostavljamo, da imajo nadpovprečno dejaven življenjski slog, je v času karantene začutilo bolečine, ki so se najverjetneje pojavile zaradi sedenja. Glede na to, da telesna dejavnost nevtralizira tovrstne težave, lahko predvidevamo, da bi bil delež še veliko večji, če bi v vzorec zajeli splošno populacijo študentov ali mladih odraslih. „ Sklep Na vzorcu študentov Fakultete za šport smo ugotovili, da so se približno tretjini merjencev v času karantene spremenile prehra- njevalne navade. To se ujema z rezultati drugih raziskav po svetu, s katerimi so ugotovili, da je epidemija negativno vplivala na zdrave prehranske vzorce. Pri številnih posameznikih se je povečal vnos nezdrave hrane, zraslo je število dnevnih obrokov in prigrizkov med glavnimi obroki, poleg tega pa so ljudje pogosteje jedli brez zavor. Opisane spremembe so med drugim povzročile, da se je ljudem med karanteno povečala telesna masa. Prirastek je opazilo 20 % študentov Fakultete za šport, na Kitajskem pa so povečanje tudi kvantificirali – povprečni indeks telesne mase se je pri mlado- stnikih zvišal za 0,3 kg/m2. Poleg prehrane je na telesno maso ljudi negativno vplivalo tudi podaljšano sedenje in podaljšan čas, pre- živet pred ekrani, o katerih poročajo v vseh pregledanih študijah. Ugotovitve kažejo, da so posamezniki, ki že pred karanteno niso bili telesno dejavni, ohranili sedeči način življenja in le še podaljšali čas sedenja ter več časa preživeli pred ekrani. V nekaterih raziska- vah so dokazali, da je podaljšan čas sedenja pred računalnikom, televizijo in drugimi ekrani negativno vplival tudi na razpoloženje. Med spremembami, ki so med epidemijo negativno vplivale na zdrav življenjski slog ljudi, pa ne gre izpustiti telesne dejavnosti. O zmanjšanju govori veliko raziskav, ugotovitev pa so potrdili tudi študentje Fakultete za šport, saj se je skoraj polovi- ci znižala motivacija in posledično upadla telesna dejavnost. Rezultati anket, na katere so odgovarjali študentje Fakultete za šport, vzbujajo skrb in se ujemajo z ugotovitvami drugih študij. Glede na to, da je epi- demija (in z njo različni ukrepi za zajezitev širjenja COVID-19) negativno vplivala na življenjski slog telesno bolj zdravih posameznikov v naši državi, lahko sklepamo, da bi odkrili še hujše posledice, če bi se v raziskavi osredotočili na splošno populacijo mladih odraslih. „ Literatura 1. Achraf, A., Brach, M., Trabelsi, K., Chtourou, H., Bo- ukhris, O., … Hoekelmann, A. (2020). Effects of COVID-19 Home Confinement on Eating Behaviour and Physical Activity: Results of the ECLB-COVID19. International On- line Survey. Nutrients, 12(6), 1583–1597. 2. Ammar, A., Brach, M., Trabelsi, K., Chtourou, H., Bo- ukhris, O., Mamoudi, L., … Hoekelmann, A. (2020). Effec- ts of COVID-19 Home Confinement on Eating Behaviour and Physical Activity: Results of the ECLB-COVID19 Inter- national Online Survey. Nutrients, 12(6). 3. Ammar, A., Brach, M., Trabelsi, K., Chtourou, H., Boukhris, O., Mamoudi, L., … Hoekelmann, A. (2020). Effects of home confinement on mental health and lifestyle behaviours during the COVID-19 outbreak: Insight from the ECLB-COVID19 multicenter study. Biology of Sport, 38(1), 9–21. 4. Bhutani, S. in Cooper, J. A. (2020). COVID-19-Related Home Confine- ment in Adults: Weight Gain Risks and Opportunities. Obesity, 28(9), 1576–1577. 5. Carroll, N., Sadowski, A., Laila, A., Hruska, V., Nixon, M., Ma, D. W. L. in Haines, J. (2020). The Impact of COVID-19 on Health Behavior, Stress, Financial and Food Security among Middle to High Income Canadian Families with Young Children. Nutrients, 12(8), 2352. 6. Crisafulli, A. in Pagliaro, P. (2020). Physical activity/inactivity and CO- VID-19. European Journal of Preventive Cardiology, 0(0), 1–4. 7. Di Renzo, L., Gualtieri, P. F., Soldati, L., Attinà , A., Cinelli, G., Leggeri, C., … De Lorenzo, A. (2020). Eating habits and lifestyle changes during COVID-19 lockdown: an Italian survey. Journal of Translational Medicine, 18(1), 229–243. 8. Górnicka, M., Drywień, M. E., Zielinska, M. A. in Hamułka, J. (2020). Di- etary and Lifestyle Changes During COVID-19 and the Subsequent Lockdowns among Polish Adults: A Cross-Sectional Online Survey PLi- feCOVID-19 Study. Nutrients, 12(8), 2324. 9. Hu, Z., Lin, X., Kaminga, A. C. in Xu, H. (2020). Impact of the COVID-19 Epidemic on Lifestyle Behaviors and Their Association With Subjective Well-Being Among the General Population in Mainland China: Cross- -Sectional Study. Journal of Medical Internet Research, 22(8), e21176 . 10. Jia, P ., Liu, L., Xie, X., Yuan, C., Chen, H., Guo, B., Zhou, J. in Yang, S. (2021a). Changes in dietary patterns among youths in China during COVID-19 epidemic: The COVID-19 impact on lifestyle change survey (COINLICS). Appetite, 158. 11. Jia, P., Zhang, L., Yu, W., Yu, B., Liu, M., Zhang, D. in Yang, S. (2021b). Im- pact of COVID-19 lockdown on activity patterns and weight status among youths in China: the COVID-19 Impact on Lifestyle Change Sur- vey (COINLICS). International Journal of Obesity, 45, 695–699. 12. Keel, P. K., Gomez, M. M., Harris, L., Kennedy, G. A., Ribeiro, J. in Joiner, T. E. (2020). Gaining »The Quarantine 15:« Perceived versus observed wei- ght changes in college students in the wake of COVID-19. International Journal of Eating Disorders, 53(11), 1801–1808. Da, telesna masa se je pov ečala. 20,0 % Da, telesna masa se je zmanjšala. 21,5 % Ne, ostala je enaka. 55,3 % Drugo 3,2 % Telesna masa v času karantene Slika 5. Sprememba telesne v času karantene. telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 315 13. Li, Y., Pan, A., Wang, D. D., Liu, X., Dhana, K., Franco, O. H., … Hu, F. B. (2018). Impact of Healthy Lifestyle Factors on Life Expectancies in the US Population. Circulation, 138(4), 345–355. 14. Lotfi, M., Hamblin, M. R. in Rezaei, N. (2020). COVID-19: Transmission, prevention, and potential therapeutic opportunities. Clinica Chimica Acta, 508, 254–266. 15. Majumdar, P., Biswas, A. in Sahu, S. (2020). COVID-19 pandemic and lockdown: cause of sleep disruption, depression, somatic pain, and increased screen exposure of office workers and students of India. Chronobiology International, 37(8), 1191–1200. 16. Ozturk Eyimaya, A. in Yalçin Irmak, A. (2021). Relationship Between Parenting Practices and Children’s Screen Time During the COVID-19 Pandemic in Turkey. Journal of Pediatric Nursing, 56, 24–29. 17. Pišot, S., Milovanović, I., Šimunič, B., Gentile, A., Bosnar, K., Prot, F., … Drid, P. (2020). Maintaining everyday life praxis in the time of COVID-19 pandemic measures (ELP-COVID-19 survey). European Journal of Public Health, 30(6), 1181–118 6 . 18. Pori, M., Pori, P . in Majerič, M. (2015). Moj dnevnik zdravja. Ljubljana: Špor- tna unija Slovenije, Fundacija za šport. 19. Rao, S., Shah, N., Jawed, N., Inam, S. in Shafique, K. (2015). Nutritional and lifestyle risk behaviors and their association with mental health and violence among Pakistani adolescents: results from the National Survey of 4583 individuals. BMC Public Health, 15, 431–414. 20. Ricci, F., Izzicupo, P., Moscucci, F., Sciomer, S., Maffei, S., Di Baldassarre, A., … Gallina, S. (2020). Recommendations for Physical Inactivity and Sedentary Behavior During the Coronavirus Disease (COVID-19) Pan- demic. Frontiers in Public Health, 8, 199–203. 21. Qin, F., Song, Y., Nassis, G. P ., Zhao, L., Dong, Y., Zhao, C., Feng, Y. in Zhao, J. (2020). Physical Activity, Screen Time, and Emotional Well-Being du- ring the 2019 Novel Coronavirus Outbreak in China. International Jour- nal of Environmental Research and Public Health, 17(14), 5170. 22. Said, M. A., Verweij, N. in van der Harst, P. (2018). Associations of com- bined genetic and lifestyle risks with incident cardiovascular disease and diabetes in the UK biobank study. JAMA Cardiology, 3(8), 693–702. 23. Sidor, A. in Rzymski, P. (2020). Dietary Choices and Habits during CO- VID-19 Lockdown: Experience from Poland. Nutrients, 12(6), 1657–1670. 24. Sultana, A., Tasnim, S., Hossain, M. M., Bhattacharya, S. in Purohit, N. (2021). Digital screen time during the COVID-19 pandemic: a public he- alth concern [version 1; peer review: awaiting peer review]. F1000Re- search, 10, 81. 25. Zaman, R., Hankir, A. in Jemni, M. (2019). Lifestyle Factors and Mental Health. Psychiatria Danubina, 31(3), 217–220. 26. Zeigler, Z., Forbes, B., Lopez, B., Pedersen, G., Welty, J., Deyo, A. in Ke- rekes, M. (2020). Self-quarantine and weight gain related risk factors during the COVID-19 pandemic. Obesity Research & Clinical Practice, 14(3), 210–216. 27. Zhao, H., Xuhui, L., Atipatsa, C. K. in Hulian, X. (2020). Impact of the CO- VID-19 Epidemic on Lifestyle Behaviors and Their Association With Su- bjective Well-Being Among the General Population in Mainland China: Cross-Sectional Study. Journal of Medical Internet Research, 22(8), 1–8. 28. WHO. (2020a). Physical Activity. World Health Organization. Pridobljeno s https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity 29. WHO. (2020b). Stay physically active during self-quarantine. World Health Organization. Pridobljeno s https://www.euro.who.int/en/he- alth-topics/health-emergencies/coronavirus-covid-19/publications- -and-technical-guidance/noncommunicable-diseases/stay-physical- ly-active-during-self-quarantine 30. WHO. (2016). Healthy Workers, Healthy Future Why investing in healthy workers is fundamental to national development. Wor- ld Health Organization. Pridobljeno s https://apps.who.int/iris/ bitstream/handle/10665/275434/WPR-2016-DNH-016-a-en. pdf?sequence=1&isAllowed=y 31. Xiao, S., Yan, Z. in Zhao, L. (2020). Physical Activity, Screen Time, and Mood Disturbance Among Chinese Adolescents During COVID-19. Jo- urnal of Psychosocial Nursing and Mental Health Services, 12, 1–7. asist. Ana Šuštaršič, mag. prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport ana.sustarsic@fsp.uni-lj.si Vir: https://edition.cnn.com/2sedentary-lockdown-health-impact-wellness-partner/index.html