ČLANKI Slauko SPLICHAL franc MALI* izvirni znanstvi-ni ču\ni:k OBJEKTIVNOST ALI ARBITRARNOST? O možnostili in tcžavaii standardizacije kvantitativniii kazalcev v slovenskem družboslovju Povzetek. Članek obmvnava problem ki aiitijldranja kot socialne tehnologije, ki ima tf znanosti za cilj standardizacijo (skupin) ljudi, organizacijo (znanstvenega) diskurza in enotnost znanstvene skupnosti. Značilen primer je raziskovanje znanstvene usti:arjalnosti in uspešnosti, še zlasti bib-liometrično ocenjevanje kakovosti, pomembnosti in ipliva objavljenih znanstvenih del, ki po eni strani zadeva raziskovalce same, po drugi strani pa financerje oz. odločevalce. V preštevanju publicističnih enot v znanosti ni mogoče nedvoumno ločevati znanstvene aktivnosti, kakovosti, produktivnosti in napredka. Pri uponibi bibliometričnih metod se pogosto zanemarjajo mzlike med posameznimi znanstvenimi področji ah pa sphh ni jasno določeno, kaj z njimi želimo meriti. Primeri sistemov bibliometričnega ocenjevanja, ki .ve uveljavljajo v Sloveniji kot tipičnem primeru "majhne znanstvene skupnosti' (zaradi jezikovne ekskhi-zivnosti) pa vendade kažejo, da je kvantijlciranje kljub vsem pomislekom lahko neprimerno manj arbitmrno in pristransko kot subjektivno iztvdensko ocenjevanje. Ključni pojmi: kvantifikacija, objektivnost, kazalci v znanosti, družbene vede, bibliometrija. Mehanična objektivnost kvantifikacij Kvaniinciranje {.štelje, merjenje, računanje) je socialna tehnologija, katere jetiro jc učinkovita strategija objektiviranja narave in družbe. Ideal objcktivno.sti je hkrati znanstven in političen. V .skrajni kon.sekvenci jjomeni vlatlavino (statističnih ali drugačnih) zakonov, ne čio\cka; zahteva |)odreditcv (p)osebnih interesov javnim standardom. V znanosti ima kvantinkacija kot socialna tehnologija za cilj standardizacijo ljudi, organizacijo (znanstvenega) tliskurza in uveljavljanje vrednote enotnosti znanstvene .skupnosti, neredko tudi za ceno globljega razumevanja pojavov (Porter 1995, 228). Ta proccs je videti zlasti pomemben v "šibkih" znan-st\cnih skupnostih oz. na področjih, kjer metodološka rigoroznost "naciomc.šča" ■ Dr. Slarbii Slitiiiiat, rcitiii /ini/csiir nn liibiilMi zti ctrnibvue ivite. Dr. t-ntuc Mtill. itaceiii iiil tiikiitleli za driiHteiie tvtie. Slauko SPUCHAL I-rcmc MAU numjkajoči icinoljni (npr. Icorciski ali strateški) koasc-nz v skupim ali skupnosti, klejo o natizorovanju in "poiiravljanju" družbe najtiemo na .samem začetku raz\'dločanja, ker omogoča .soilelovanje tutli manj kvalificiranih |x)sameznikov. po drugi .strani s tem zmanjšuje odgovorno.st izvedencev za sprejete tKlločit\e. kar je kl.isični problem ilemokratičnih teorij. .Analogija s parlamentarnimi vt>litvami in - .še bolj - z ja\ no-mnenjskimi glasovanji je povsem na mestu: če gre n:i eni strani za temelj tlemo-knitičnega konstituiranja politične tiružbe. pa po drugi .strani obe in.stituciji hkrati tudi zmanjšujeta nepo.sreilno otigovornost otiločevalcev. ki le sletlijo natančno, "objektivno" določenemu razmerju politične moči in izmerjenemu javnemu mnenju. Meliaiiičiin objckiiviiosi zmaiijtiiiije siibjeblii iio oitgoroniost. Temeljno načelo kvantifikacije je pridobiti rezultate s postopkom, ki omogoča (z.;ihteva) skoraj mehanično ocenjevanje: pre.soje ne smejo biti o.sebne, tla bi s tem na minimum zmanjšali tudi možnost, ila bi ilrugi ilvomili v rezultate analize. Vztrajanje na mehanični objektivno.sti in brezo.sebno.sti ocenjevanja je torej tlelno tutli reakcija na zunanje priti.ske na znanost. .Mehanična objektivno.st je, kot pravi Porter. zJasti cenjena na področjih, kjer ni stroge meje med tistimi, ki .sti "znotraj" (insiilerji), in tistimi, ki so "zunaj" (outsiderji). Značilen primer so aplikativne, .še zlasti ti. administrativne raziskave, ki st) veilno izpostavljene kritikam tistih (naročnikov, uporabnikov), katerih interese zadevijo. Slai ko SPUCHAL Franc MALI Mcil tovrstne raziskave nedvomno sodi tudi raziskovanje ustvarjalnosti in uspešnosti laziskinanja. ki zatleva raziskovalce same. hkrati pa tudi interese linancerjev oz. odločevalcev. Ni naključje, da se je mehanična objektivnost intezivno razvijala prav na takih mejnih prodočjih. ki so bila sistematično deležna majhnega zau|)anja. V času, ko država financira velik ilel znanosti, zahteva po .širši družbeni odgovornosti znanstvenikov spodbuja nastajanje ekstremnih oblik standardizacije in mehanične objektivno.sti. Birokracija, ki ocUoča o financiranju raziskovanja, z uporal» strogih formalnih pravil in .stati.stičnih "dejstev" minimizira .svojo odgovorno.st. Pri (.samo)ocenjevanju raziskovalnega dela se tmli znanstvene skupnosti pogosto \edejo |Xxlobno kot birokracija. "liKli uporabo in razvojno pt)t kvantitativnih kazalcev znano.sti |K)gojujejo spremembe v pojmovanjih znanstvene politike oziroma odnosa meil državnimi institucijami in znanstveno .skupnostjo. Van Der .Meulen (1997). Gibbons s soavtorji (199'i) in vrsta drugih jii.scev ugotav ljajo, da .so .šle te spremembe v smeri od (jrvotne skrbniške drže države do znanosti, za katero je značilen klientizem. preko odnosa, ki je temeljil na večjem medsebojnem zaupanju in .se je izražal v ustanavljanju agencij in drugih posredovalnih institucij, do danes vedno bolj poutlarjene vloge znanstvene politike v funkciji državnega nadzora znanosti. Do srede .šestile-.setih let, ko .so na Zahodu tiržavni skladi povečevali delež v znant)sti tudi za 5 do 10% letno, državne ailministracije niso imele\včjih pomislekov gletle učinkovitosti do takrat prevladujočih kvalitativnih izvetlen.skih ocenjevanj v znanosti. V tem času je prevladovalo prepričanje, naj nadzor kakovosti znanstvenega dela temelji predvsem na načelu zauiJanja: v znan.stveno kompetenco, v motivacijo raziskovalcev, da skH)ijo za kvaliteto svojih rezultatov, nenazadnje v institucijo akadem.ske znanosti, ki je v okviru .svoje tk)lge tradicije vzpostavila celo vrsto imiilicitnih in eksplicitnih nadzornih mehanizmov kakovosti raziskovalnih rezultatov. .\a področju ocenjevanja znanosti .se je uveljavilo prepričanje, tla sistem ileluje glatl-ko in brez ovir To je bil čas prepričanja o nezadržni rasti znanosti. Ob.sežno poročilo o stanju in pers|Kkiivah razvoja znanosti v s\etu Science - The Fndless Fronlier Vannevarja Busha, najbolj vplivne osebnosti na potiročju votlenja znanstvene politike takoj po drugi svetovni vojni v ZDA, je že v naslovu izražalo neiznterni optimizem. Nekaj tle.setletij kasneje je opazen upati nektl.nijega optimizma. V sredini devettle.setih let je vplivni ameriški lobist znano.sti in pred.sediiik ameri.ške tlružbe za napredek razi.skovanja Leon I.edermann objavil poročilo s povsem tlrugačnim nasitn om: Science - Ihe Fnd o/lhe Frontiers. Nastajanje novih znan.stvenib področij in njihtivt) financiranje v razvitih državah Zahotla in tudi tlrugotl v petdesetih in .šesttle.setih letih nista bili vpra.šljivi. Po prepričanju ključnih akterjev znanstvene |x)litike v tistem času, je biki izvetlen-sko tx:cnjcvanjc v znano.sti tlovolj učinkt>viio. Stanje se je spremenilo, ko je financiranje znantjsti za.šit) v stagnacijo. Denarja za znantist je bilo vedno manj, s tem pa so naniščali dvomi državne administracije gletle moči oziroma zadostnosti kvalitativnih izvetlenskih ocen. Na te probleme je že sretli .šesttle.setih let opozarjal Derek de Solla Priče (196.^), znan širši stroktjvni javnosti zlasti po .svoji logi.stični krivulji razvoja znanosti. Zanjo je značilno, da po obdobju eks|x)nentne rasti prei-tle v linearno rast in potem v fazo saturacije. Ne tla bi se na tem mestu .soočili z SUn'ko SPI.ICHAL Franc MAU vsemi argumenti, ki govorijo za veljavnost takega občega razvojnega moilela znanosti ali proti njej, se zdi, da so gibanja na |x)dročju ilržavnega financiranja znanosti v zadnjih treh desetletjih sledila prav tej razvojni logiki.' Čeprav so povečane zahteve po zunanjem nadzoru kakovosti znanosti izhajale predvsem iz spremenjene politike ilržavnega financiranja znanosti, ni mogoče zanemariti tudi drugih dejavnikov, ki .so .S(xxlbujali bolj formalizirane pristope k vrednotenju znanstvenih rezultatov. Sir.ša javno.st jc bila vedno bolj kritična do razvoja znanosti in tehnike, hkrati pa je nara.ščala tudi kom|x-tiiivno.st meil znan.stvenimi di.sciplinami in znotraj njih. Danes sc nasploh uveljavlja prepričanje, da .se .struktura delovanja znanstvenega si.stema temeljilo spreminja. Med drugim naj bi nara-ščal pomen implicitnih komponent znanstvenega vedenja, ncj^osredna posledica naj bi bili novi pristopi k ocenjevanju znano.sti, predv.sem zahteva po vključevanju širšega kroga izvedencev, ki niso več vezani na ozka disciplinarna področja, iakšna širitev izvedenske "baze" prav gotovo ne škojmov znanosti ali njihovih raz.sežnosii, nc izražajo znan(.sive)o.sti v v.sch njenih razsežnostih in se vedno nahajajo v polju dvojne inier' /t) /•rlcctni/i /in-iliulenmjih /z sretk- fesklcslili Ivi hi se f iMspn/iiieiii /uimerii linj L-i,i r eni iloreSlii Keiienidji ziuiili r iihsiiriliieni /lohitijii. dn hi 'iu ilid ziumslieiiilui liriilii iiii mti.ilie.ilti. iensLu. mnikii oziroma psa. hkrati /vi hi Iroilli za znaiiosi tlraknii lollko tleiiaija" (frice l5 vsako leto za reč kol 11% /«v.«»«/« (vi.v/ ,seh ilrtinili iztialkor r okririi ilriariieRa imiraCtiiiti. Če sc stolmja rasti izilatkor za KK/io letu l5 ne hi razimlorlUi. Imlem hi rXni teleta fMK va-lotiicmtironiCiiiitiilritti-e, 72%."retUleiHoza KK. SUtrkn SPUCHAL Prane MAU prctacije: v zvx'zi z njimi se ni (jota-bno .s;nno \ |Ka.š:i(i, i {•oče reči, da .se Se vedno nahajajo bolj v polju splo.šne hevristike kot natančno operacionaliziranih definicij pojava, ki naj bi ga merile. Za pojmi kot .so kvaliteta, dosežek, pomen, vpliv, vidnost, učinkovitost (pro-tluktivnost) v znanosti, če na.Stejemo le nekaj najbolj pogostih lasnosti ali pojavov, ki naj bi jih merili, sc pravilonui skrivajo različni teoret.ski pristopi in razumevanja znanosti. Ni jih mogoče zvesti le na .Številčne vrednosti. Da bi pokazali temeljno razliko med kazalci in |X)datki, si pomagajmo z naslednjo analogijo: izmerjeni človekov pritisk je podatek brez pomena, dokler nekdo, ki v zado.stni meri pozna fiziologijo, ne spozna tega podatka kot j^okazatelja človckoveg:i zdrav ja. Problem merjenja znanstvenih rezultatov je bolj kom|)lek.sen, kot se morda ztli na prvi pogleil, kar je mogoče pokazali tudi s prinierj:ivo značaja znanstvenih in ekonomskih kazalcev - ne nazadnje kazalci znanstvene učinkovitosti ratli uponilv lj:ijo ekonomsko metaforiko. Obstajajo določene vzporednice meil kvimtitativnimi kaz:ilci znanosti in ekonom.skimi kazalci. Kvantitativne kazalce zn:inosti si lahko preil.stavljamo kol informacij.sko poilporo .specifičnemu "trgu" znanosti, znotr:ij katerega vlada vi.soka stopnja kompetitivnosti. Vendar ne smemo prezreti, da ekonomski kazalci operirarjo pretežno z vrednostmi, ki .so na trgu že dosegle ilenarno ovrednotenje. To ne velja za kaz;ilce, ki .se nana.šajo na rezultate znanstvenega tlela. Tu nimamo opravka z jasnimi razmerji meti proizvajalci in odjemalci znanstvenih rezultatov. Prej je mogoče govoriti o neke vrste "kv-azi" trgu, ki sicer lahko temelji na visoki stopnji notranje kompetitivnosti, vendar igra v fazi -inputa" ključno vlogo tlejavnik državne podpore, v fazi "outputa" pa itieja kolektivnega |)risvaj:inja rezultatov znanstvenega tlela. Razen tega v primeru kvantitativnih kazalcev znanosti ne razpolagamo s tako stanilardiziranimi merskimi enotami kot je tlenarna enota v ekonomiji. Primerjave znanstvenih in ekonomskih kazalcev nas .seveda ne smejo voditi k niorebitnemu napačnemu sklepu, tla se s pojavom različnih oziroma nasprotujočih interjiretacij istih (monetarnih) poilatkov ne srečujemo tuili na potiročju ocenjevanja družbenoekonom.skega .stanja, na kar največkrat v|)liv;ijo politični pretisodki. Očiten primer za to je occna Dunajskega in.štituta za ekonomska niziskovanja o nepripravljenosti .Slovenije za vstop v Evropsko unijo spomlatli 1999. Tutli ekonomski kazalci .so - tako kot kazalci znanosti - "samo" teoretski kon-strukti. Tudi v tem primeru podatki sami po .sebi ne povcdt) niče.sar, ampak šele, ko jih v.stavimo v ustrezen teoretski okvir. Res pa je, tla .so za interpretacije ekonomskih |)oilatkov na voljo bolj konsistentno zgrajene ekonomske teorije. Teorije o znanosti .so manj konsistentne. Zato tudi [jotcncialna prepričevalna moč kvantitativnih kazalcev, naj .se obračajo na znanstveno ali zunajznan.stveno javno.st, ni enaka moči ekonomskih kazalcev. Kot ugotavljajo po.samezni avtorji, ki poglobljeno proučujejo vlogo in značaj znan.stvenih kazalcev, pri njih v ])rimcrjavi z ekonomskimi kazalci ne gre za ab.solutno, ampak kvečjemu za relativno zaostajanje (\Veingart in \Vinterhager 1984; I lornbostel 1997). Slavko SPUaiAL. 1-rancMAU Da ekonomski kazalci na današnji stopnji razvoja ilajejo bolj izčrpne informacije, ni \ zrok samo v višji stopnji socio-kognitivne zielosti ekonomskih znanosti, temveč tudi v večjem izkustvu pri uporabi teh kazalcev. Čeprav .se bodo razlike meil obema vrstama kaz-ilcev v prihodnosti nedvonuio zmanjševale, si v.saj v bližnji prihodnosti ni mogoče zamisliti, da bi .scientontetriki razvili neki "su)5ra" teoretski okvir na poilročju kvantitativnih analiz znanosti. V zvezi z razlikami in podobnostnu med kvantitativnimi kazalci v znanosti in ekonomiji je vredno o|X)zoriti .še na eno okoliščino. Oboji .so imeli potloben razvoj, čeprav .so nastali v različnih obdobjih: najprej .so se razv ili kot analitični in.strument v akademskih tipih razi.skovanj in .šele kasneje .se je njihova uporaba pivnesla na področje ekonomskih in znan.stvenih politik.' S tem sla .se spremenila njihova funkcija in značaj, saj nadaljnji razvoj vedno bolj določajo (neposredne) potrebe po.sameznih politik, ki - če uporabimo Van Raanovo formulacijo - "vedno lx>lj sledijo specifičnim manipulacijam podatkov" (Van Kaan 1988, 1). V okviru akatlem.skih proučevanj znanosti o znano.sii, je bil razvoj kvantitativnih kazalcev vezan predv.sem na vprašanja, kako izlK>ljšali njihovo zanesljivo.st in veljavnost. Pri njihovi u|X)rabi v politiki .so stvari drugačne: tako kot ilrugi tipi racionalizacij tudi kvantiiaiivni kazalci znanosti nasploh kot način "objekliviranega" znan.sivenega vedenja utrjujejo družbeno legitinmost jjolitike. Poleg tega so tudi kori.sten in.strument za praktično političiu) delovanje. To je eden oil razlogov, ila so kvantitativni kazalci v znanosti ix)siali preilmet različnih imeresnih konfliktov in s tem |xive-zanih interpretacij. V nekritičnem zaupanju v moč kvantitativnih kazalcev znaiK).sti - češ tla jih je mogoče u|X)rabljati kol veljaven algoritem v v.seh okoli.ščinah enako - se zanemarja na.slednje okoliščine: Prvič, pri kazalcih znano.sii ne gre za enostavno odslikavo kompleksne realnosti, temveč za konstrukcijo specifičnega modela realnosti. Če je realni .svet znaiHJSti se.stavljen iz sotlb. vreilnot. označb, rangiranih nagrati, kvalitativnih pred-■stav, potem tutli kvantitativni kazalci znanosli, ki naj bi "otlslikav.ili" to realntjsi, ne mt)rejo uiti tej .svoji začetni subjektivni oz. koiuekstualni pogojenosti, pa čeprav .se jih nu)rtla želi prikazali kot oti .subjektivnih odločitev |X)V.sem neodvisne objektivne f)tl.slikave realnega znanstvenega .sveta. Tutli potlaiki. na katerih temeljijo kvantitativne analize znanosli. .so že "obremenjeni" s subjektivnimi .sodbami znanstvenikov. Kvantitativna analiza sicer lahko zamegli ali celo prikrije, ne more pa prekiniti zveze meti subjektivnim in objektivnim v znano.sii. Ptjieg tega vedno vt^čja zjhievnosi stati.siičnih izračunov in analiz .sama |X> sebi nič ne |Xjmeni, če nima ustreznega teoretskega temelja. Tu ne gre toliko za kriterij zanesljivosti kot predvsem veljavnosti kvantitativnih mer znanosti. ' VzfHtIniii liiliiivr /.IX\ L-li-r so l,iL-o tlriiilx-mH.-koiioiiiskl ziiiiiisirciio In li lintJ-M hiziitcl ZdCelI najliivJ nlKiniMjtin av/ je hil lelii 1'JJI r /lU jin iC Iziltin Inilekf. je priihi dii njinure ntimVdjiiCe ii/KiirilH- ne stiiiio znoinij eL-nnnnisLv. lemi\x' Imll Kirl/ne In tiriiglli /Kilillk. S leni seje s/ireiiienil UuH nje-ffif niilninji iisinij m ililjeiijsbl lot nI hil ivC stumt iiiuiHlICnl Inslnimenl. nnmenjeu n/ilsoitinjii Lnm-/Msiie ebiiiiiiiiisLv niilnusll. lemivčje /msKil ii/tunihno smisliii e/MillllCnein Liimimidninjii. SUifko Sri.ICHAL Franc MAU Drugič, tlo končne reSitvv kvanliiativnili merjenj znansivenega napredka (kakovosti) ni mogoče priti že zato, ker ne bomo nikoli tlosegli absolutne stan-darilizacije kvantitativnih kazalcev znanosti. Kes ])a je, tla je danes pred javnostjo -tega tlejstva .se znanstvena politika zelo ilobro zaveil.i - mnogo lažje upravičevati odlf)čiivc s kvantitativnimi podatki, pa četuili ne pov.sem zanesljivimi, .saj jim zaradi lažje iK-rljivosti javnost tudi prej verjame. Kvantitativni kazalci znaiujsti niso enake vr.ste kot strogo kontrolirane spremenljivke v laboratorijskih eksperimentalnih proučevanjih. Največkrat .se opirajo na .sekundarne |XKlatke. ki .so bili ustvarjeni v potlatkovnih bazah, katerih primarni cilj ni bil u(X)raba za namene znanstvene politike. Iretjič, razvoj in uporaba kvantitativnih kazalcev znano.sti nista mogtK^i .samo na temelju |X)navljajočih se empiričnih (.statističnih) analiz iste vrste, ampak zahtevata |ioglobljene teoretske premisleke o lem. kaj pojmi znanstvena kakovost, pro-tluktivno.st ali vpliv v procesu vretlnoienja znanosti sploh pomenijo; skratka. u|X).števati je treba t.iko kriterij zane.sljivo.sii kot kriterij veljavnosti. V.saj t)d Kuhna naprej .se tutli v okv iru filozijlije (meiaiet^rije) znano.sti vediu) bt)lj postavlja |X)tl v|ira.šaj kalegf)rija kumulativnega znanstvenega napretlka kot otI cele vr.ste kt)gni-tivnih in tlružbeiiih dejavnikov neotivisnega procesa, ki votli k "približevanju" znanstveni resnici. Ztli se, tl.i spremenjeni ejiistemološki ptjgleti na napretlek v znano.sti, po katerem ]X)jnia resnice (napretlka) kot takega ni inogtiče vzeti za kriterij vrednotenja v znano.sti, .še ni v celoti razumljen ne .samo meti u|X)rabniki, temveč tutli in pretivsein ne meti samimi prt)izvajalci kvantitativnih kazalcev znaiK)sii. .\li .se lahko približamt) pojmu znan.stvenega napretlka s čim večjo lunkcit)nalnt> ptivezant^stjo |x>.saineznih kazalcev znaiU).siii' Otlgtivor je negativen, kajti vetliH) snu> v pt)lt)žaju, ko merimo hipotetične konstrukte, ki so ne .samo |X)vezani, amp.ik .se meti .seboj tutli prekrivajo, (čeprav .so nekateri scienttimeirikt - na primer .Martin in Irvin (198.^) - posku-šali razviti metodologijo, s katero naj bi )>ri.šli tlo necKivisnih ocen o kaktivtj.sti, pomembnt)sti in vplivu t)bjavljenega tlela, ki naj bi v se.števku |)okazale, koliko je tt) tlelo prispevalo k znanstvenemu luipretl-ku, .so bila takšna prizatlevanja že vna])iej ob.st)jena na neuspeh. Znanstveni napretlek namreč ni nikoli v celt)ii izmerljiv. Znanstvena publicistika kt>t osnova za kvantitativne in kvalitativne ticcne v /naiiosli Pri kvantitativnih kazalcih, ki naj bi merili napredek v znanosti, se neprestano srečujemo z vpra.šanjem, kakt) izmeriti pomembnost in kvaliteto znanstvenega tlela. .\ajpt)gostejši primer je merjenje znanstvenih dosežkov na temelju znan.stvenih objav. Kljub temu, d.i ob hitrem razvoju po.sameznih znanstvenih pt)tlrt)čij vetlno vvčjo težo tlobivajo neformalni načini znanstvenega komuniciranja. .se osnovni "profil" znanosti t)Ziroma njenih |X)sameznih tli.sciplinarnih potlročij še vetlno prvenstveno oblikuje na osiK)vi njihove publicistične tlejavno- Slarko SPLICHAL. Franc MAU sti.''/. ekonomsko lerminologijo bi znanstvene objave lahko o|iretielili kol rezultat procesov znanstvene protliikcije in clistriintcije. V znanstveni f)bjavi je utiejanjen pomemben del raziskovalnih aktivnosti, tako da tudi tu lahko sledimo določenim kvantilikacijant. Sevetla pa tu ne gre — če ostanento pri analt)giji z ekonontijo — predvsem za neposretlne Številčne vrednosti, saj ni ključnega [Kjmena tjbjava sama pt> sebi, temveč njena vsebina. Iz tega .sledi, tla publicistična dejavnost ni zadostni, temveč samo nujni pogt)j za razvoj (napretlek) in s tem povezano kakt>vosi v znano.sti. Kaj s preitevanjem publicističnih enot v znanosti sploh nieri-nu) — znanst\ent) aktivnost, znanstveno prtjiluktiviujst ali znanstveni napretlek? Teh raz.sežnosti ni mogoče netivoumno ItJČiti meti .seboj.' Ce z znanstveno aktivnostjo razumemo ob.seg vloženega dela znanstvenikov, s protluktivnostjo obseg znanstvene aktivnosti gletle na nekatere tiruge količine (vložen denar, čas ittl.) in z napredkom produktivnost glede na doseganje z;isiav-Ijenih ciljev, postane očitno, tla je mera znan.stvene aktivno.sti najbolj entistavna in v tej enostavnosti tutli najlažje merljiva raz.scžnost ktimpleksncga pojava znanosti, če .seveda upo.Steva razlike med posameznimi znanstvenimi tli-scijilinami. Obstoj razlik .so tlokazale .številne bibliometrične Stutlije in analize. Njihtn- .skupni zaključek je, da na podrt)čju tiružboslovnih in humanističnih znanosti v primerjavi z naravo.slovnimi in tehničnimi znanostmi obstaja večja Iragmentacija gletle vrste literature, v kateri se objavlja, hkrati pa .sc bistveno večji pomen tlaje knjižnim objavam. Govorimo lahko o različnih publici.siičnih habitusih znanstvenikov v različnih disciplinah. Diana I Iicks(1999)jcv najnovej.ših primerjalnih bibliometričnih raziskavah po posameznih deželah (Avstralija, Š|>anija, .Nemčija, Nizozemska) ugotovila, tla znanstveniki na potiročju naravt^skn-no-tehničnih znanosti večji del svt)jih rezultatov tjbjavljajo v člankih v znanstvenih revijah in v zbt>rnikih znanstvenih kon-gre.sov. V nasprt)tju z njimi znan.siveniki s pt)tlrt)čja družbenih in lunnanisiičnih veti veliko objavljajo tutli v knjigah in .strokovnih (ne samo znanstvenih) revijah. Tudi za Slovenijo je že bila opravljena potlobna bibliomeiiična .štutlija (Mali 1996). Rezultati bibliometrične analize di.sciplinarnih vzorcev publicistične protluk-tivnosti rizisktnalnih skupin na Sloven.skem so pokazali, tla tutli tu ob.staja razlika v publicističnem habitusu meti skupino naravo.sk>vno-tehničnih in skupino tlruž-bo.slovno-humanističnih znanstveniktiv. Gletle tega se Slovenija ne razlikuje od drugih znanstvenih okolij. 'y. l iillLii ficeiijemiijii iviiilliilor iiKiiisliviunti dclii /v iivIhi iilxiilmili. tla mal iwfurmiiUiim iii/ur-mnhilm (l>iil>licisllCiitml lilKim iiifiiisin-iivfiti lnmiiiUciniiiJa iJ/slnßi s/icciJiCiui Ivilvjturijii 'sliili'/mh-IH'tidj. dre zti rnzUCtw rrsle /mlluiblthiaj, H sicer niso hrezlmufijiio iloslii/iiie, i hviiii /hi /m-sentija Z}iisiile/>i,iiiembiiejSei l<>Kf!(nlvj Klllller m-l: Kmliil In Kiie/>/>eis tOSV). ' l'ixlitlnie /Kijmiiine leiatv se /mjinijii/ti ie /ni /Mistiislli loziiielemnjii znansirene ns/ieinnsll In iiCIntiirllosii /'Isclin In /kiniehi se /iiijiiiii ntintiiiilii nii niziiierje meil •In/nilinn' In ■onl/iiihmr r zniiiiiisii (/-iscli in Diiniel fJHTt). Toilii. ali ni /tri meijeiijn zniinslrenili iliiseil/tir ozliimin iiCininiflKisU mtijiiiCe Imeli liiitl /HitliiiLur u ilnienili finiinCnIh smisifili. Ce/iniv - uleiliinu /mivem lelnilCno - /iivil-slin-ljiijii sumu biziilce zniiiLHivnetiii -In/inln'. zii hiztilce znniislivnef-ii -uni/mlii'? Dni}-/ /ml isieKii melinliiliifl-enti /inMemii/iivilslin ljiija nizmen-. to se/Kistimeziil siriihnrni hiziilcl (n/ir zntiiislivini L-o-clllirinjiij ii/MiniMjiiJo Lnl ■inil/mr meni zniinosll. Slaubo SPUaiAI.. Franc MALI F.na izmecl poineinljiiili razlik med družlx)slovjem in humanistiko ter nar-avoslovno-iehničnimi znanosimi je ludi narava "preglednih znanstvenih člankov". Razliko med "izvirnimi" in "preglednimi" znan.sivenimi članki jc v družboslovju ležko smi.selno določiti (npr. v pomenu večje ali manj.še izvirnosti ali znanstveno-sti) zaradi specifične narave ret.skih pojmov", tt^rej v temelju teoret.sko raziskovanje, in je le empirija intluktivno raziskovanje. istem času jc veliki ameri.ški pragmatist lohn Dewey razločno pokazal, da empirična tlejstva .sama za .sebe v tiružbcnih vedah ne |X)vc-tlo nič ali vsaj ne dtivolj: "UgletI matematičnih in fizikalnih znanosti jc precejšen, in prav ja tako. Totla razlike meti tlcjst\ i, ki .so, kar .so, neodvisno t)tl človeške želje in prizatlevanja, in tlejstvi, ki .so tlo določene mere to, kar so, zaratli človekovega interesa in smotra in .sc z njima spreminjajo, ne moremo otipraviti z nt)bent) metodologijo. Iskrencje kti .se sklicujemo na dej.stva, pomembncj.ša jc razlika meti tlejstvi, ki [jogtijujejt) človeškt) tlelovanje, in tlejst\i, ki so pogojena s člo\eškim delovanjem. Družboslovna znanost postaja psevtloznanost tlo mere, tlo katere zanemaijamo to razliko" (Dewey 1927/1954, 7). Ob.stajajo različni po.sttipki in načini (t. j. teoretični in empirični), pt) katerih prihajamo tlo našega vedenja o družlx?nih ptjjavih. v.saki znanstveni di.sciplini .sočasno obstajajo različne [)aradign>e, kot jih je opredeljeval Kuhn, ki .se meti selx)j razlikujejo gletle temeljnih ciljev, pretimetov in mctoti razi.skovanja ter specifične uporabno.sti iz„slctlkov, in prav teparadigniatske razlike .so dejansko naj|Xjmcmb-nejši in trajni "prethnet razi.sktnanja". Temu je treba tlotlati, tla tnl najzgtxlnejših začetktjv družbo.slovnih znanosti v antiki njihov pomemben del pripatla normativnim in/ali čistim teorijam, katerih empiričnt) pre.sku.šanje bi biltj splt)h nesmiselno, .saj .so njihov prethnet "čisti teoretski pojmi" (Tonnics), "kontrafaktični itieali" (Habcrmas) ali "znanstvene utopije" (.Mar.x). V danes nedvomno prevlatlujočcm pozitivi.stičncm razumevanju (tiružbo.slovnc) znano.sti, je empirično raziskovanje "zgolj" metotlološkt) rigorozna aplikacija teorije; operacionali.stično razumcv;injc .samozadostnosti empiričnega razi.skovanja iz začetka tega stoletja jc žc ztlavnaj pov.scm izgubilo znanstveno veljavo. Najmanj smi.seln je končno poskus, da bi ' (IUhiIiII tli Minri v ivCbnil pfiiuillsiijfiu-ni Man(ll»M>k for Wriiers of Hcst-.(rili t'aivrs (1977/l sckiiiiiltmlnu niziskomiife 'zatnvru limiiCcitiiijv iliitlij. ki so jih o /iix'tlnicln oimiflli iti-iifil'. m iKimltirjtilii. itd yieiitni akaitciiiski Cttmki ii-ritoniilUi in /trcilto^^l.. h-ntcl/ijo nti sckiiiutanicm nizisi.vtreinjii ' SUu ko SPUCHAL Pnntc MAU "stopnjo znanstvene izvirnosti" še ožje tloločili samo z uporalio kvantitativ nih metoti v (empiričnem) raziskovanju (po čemer naj hi precinjačila ekonomija), saj so sc v mnogih okoliščinah kiriliUiliriie metode za zbiranje podatkov v empiričnem raziskovanju izkazale za bolj |)rotluktivne. Jzi'iniosl je takorekoč po deliniciji lahko samo paratligmatska, saj pomeni "rešitev" problema, ki "ni odvisna ml kakega vzora, predloge" (SSKI), ki sc torej razlikuje od znanega po neki bistveni (|)arailigmatski) razsežnosti (nj^r. nove teorije. nove metode) - v nasprotju z norostjo, ki jo (po tlellniciji) prinaša vsaka informacija (npr i saho. .še tako trivialno dejstvo, ki ga odkrijemo v empiričnem raziskovanju). V jeziku publiciranja oz. kazalcev raziskovalnega tlela gornja o|wzt>rila pomenijo, tla .so najpomembnejši, torej v najžlahtncj.šcm pomenu "izvirni znanstveni" članki v temelju in najprej vedno "pregledni", saj novo vetlenje nujno izhaja iz primerjalno ugotovljenih (za izbrano problematiko bistvenih) razlik meti že razvitimi paradigmami in teorijami. Drugače rečcntj: znanstveno Izrinic so kleje, ki (lahkt») na.sttipajo kot zasntjve empiričnega raziskovanja, interpretacije razi.skovalnih iz„sledkov ("dejstev") ali so opretimetcne v specifičnih razi.skovalnih metodah (npr mettxlc za analizo |xitlaikov), ne pa sama uporaba raziskovalnih mctoti in sami iz.sledki, čcjirav sicer sletinji vedno pretl.stavljajo novo redeiije. Razlikt)vanjc med "izvirnimi" in "preglednimi" znanstvenimi članki je lorej smi.sel-no le, kolikor .so .slednji razumljeni izključno v ožjem pomenu kritičnih razpraro?.. pt)glt)bljenih txen (review essay). Standartlizirana struktura znanstvenih člankov v naravoslovnih, metlicin.skih. tehniških in biotehniških vedah (po .shemi l.MRAD - "Introduction. .Methods. Results .\ntl Discussion" oz. "uvod. materiali in metotle. razultaii, razprava in viri") sc je v tiružbo.slovju uveljavila samo v ožjem tlelu poročanja o iz_sletlkih empiričnih raziskav, meiltem ko v teoretskih člankih, kjer .se večinoma izvirne kleje najprej pojavijo, struktura člankov bistveno odstopa otl empiričnih in niti ni .staiular-dizirana, .saj, kot ptiudarjaia Gibaldi in .-Uhtert (1977/1988, l.I). "nolx-nc konvencije o pri|)ravi rokopi.sa ne morejo natlome.stiti živahnega in inteligentnega pi.sanja."" Težave, ki jih povzročajte tli.sciplinarne razlike, in .splošne težavi- z (omejeno) veljavntistjo postanejo .še izrazitejše ali že kar brezizhtxinc, če kazalec ".število |xil> likacij" uporabimo za merjenje znanstvenega napredka. V tem primeru namreč ne gre več samo za merjenje znanstvene aklirnosti. ampak tutli za merjenje znan-.stvenc kakovosti. Izenačevanje protluktivnosti in kakovosti v znanosti v pomenu, tla jc več tutli bolje, se je na področju merjenja znantxsti sicer močno uveljavik). Čctutli v znanosti pt>gosto ob.staja te.sna zveza meti količino in kakovtxstjo, ima ' (H) viiiihi/iniihhtijti hm/iii iu-iiiciwl/fiu-iii nizllhniiii/ii mal izririilmi In /iivKlcilnlmlCUmbi. iiiih--Umu null lirl iMKsl-iislli nizliLiiriniJit mat nuniiifini/lfn Cznmisltviilm ilvltiiii') in knjinft iot.v/i/«// (w- till manj znnnslrviilw itvkniii'J: mnofiii iiiij/«niivmhnvj:ii n 'niitnujini/ifiih in ilniaili ziikl/nCvnili niilirii. /iriniCniki. slurnrji. hk.^ikuni. nnwinlikti iMti ilil). ziuinsli-cnii niunuiinifijit /ni I'limileljii/v km -. IZ-Hi' kul knjige in liiivj iz/ititnjiijc iUini>v(irJi;nv iinilniinxlnv liihllolekiiiskc sliiniliinti-. SUu'ko SPUCHAL Franc MAU lahko v postopkih occiijcvanja znanstvenikov upoštevanje zgolj števila njihovih objav prej negativne kot pozitivne učinke. Lahko vpliva na .strategijo znanstvenega piibliciranja, ki ni vedno v kori.st ilejanskenui napredku v znano.sti. Vzemimo primer neskrupukiznega uveljavljanja načela "pulilish or perish". Nekateri .sociologi znanosti opozarjajo, da je uveljavljanje tega načela v praksi neredko voililo znanstvenike k prirejanju rezultatov raziskovanja (S. Hornbostel 1997; P. Weingart in M. Winteriiager 1981). Z namenom, ila bi "iztržili" čim večje .števik) objav, .so znanstveniki minimalno prirejali rokopis za petkratne ali celo desetkratne objave. Če v sicer od v.sega začetka ambivalentni ilružbeni funkciji objavljanja - kilo bi lahko danes trdil, da je edini intere.s znanstvenikov spoznavanje resnice? - motiv priilobivanja znanstvenega ugleda in s tem jxiv-ezanih nagrail prevlailuje nail pri-ilobivanjcm in širjenjem novih spoznanj, .se stopnja kognitivne redunilance v sistemu znanosti .samo Se povečuje. Temu pojavu smo bili priča že v času, ko zunanji pritiski za čim večjo znanstveno proiluktivnost še niso bili tako močni. Po študiji O.K. .Maya (1968) naj bi od .šestih znanstvenih člankov na poilročju matematike .san>o eilen dejansko posredoval novo, vsi ostali pa naj bi predstavljali samo variacije in ponavljanja že znanega, l-kstremne oblike možnih ileformacij, ki izhajajo iz načela "publish or perish", naj bi predstavljali odkriti primeri znanstvenih goljufij in prevar ,\belson, od leta 1962 do 1985 (xlgovorni urednik najbolj ugledne naravoslovne revije Science, je na temelju ilveh znanih primerov znanstvenih goljufij (Darseejev |)rimcr na poilročju kardiologije in .Slutskvev primer na področju railiologije) opozoril, ila .so .se zaileve razkrile ravno zaratli pretirane znanstvene proiluktivnosti Darseeja in Slut.skvja. V zailnjem primeru je bil novi članek objavljen v |X)vprečju na vsakih ile.set dni, četudi naj bi bilo na tem potiročju v tistem ča.su povprečje 2-3 objavljena članka na leto. Zato je Abelson pretllagal, naj bi v vredixMenjih znanstvenih tlel pri znanstvenih napretlovanjih upo.števali samo omejeno število znanstvenih objav.' Ko govorimo o razmerju med količino in kakovostjo v znano.sti, .sc je treba zaveilati. tla gretlo objave praviloma skozi recenzijsko sito znanstv enih revij, kar je ena izmed oblik izvetlen.skcga ocenjevanja; tako objave kot citati v znano.sti .so torej |X)vezani s predhodno kvalitativno izvedensko oceno.To pomeni, tla se z izvetlenskint ocenjevanjem srečujemo na vsakem koraku znanstvenega tleltn anja in .se njihov vpliv čuti v vseh fazah raziskovalnega tlela. Treba je sicer priznati, tla ni veliko entpiričnih razi.skav pristranosti tlelovanja izvetlenskega ocenjevalnega si.steina. Opravljene raziskave pa .so opozorile na dve vrste tlelbrinacij: na socit> kognitivne pristranosti in pri.stranosti, ki izhajajo iz slučajnih napak." V krog prvih možnih pristranosti bi lahko navetlli težave tlelovanja izvetlen.skega sistema v niajhnih znan.stv-enih skupntxstih, kamor jc treba šteti tudi sloven.sko. i' zrczi .v iiviiltim iilijfir L-oi iiwiv iiuiii.'ili'i'iiv /ini «/llic/nivsls nf l.ouvr Hfisiilnliiiiil!'' ' (> leiii zlii.tli ivlitiililiejii (iiiieriSki sti glede na oijjcktivnost, ti.stc, ki so najlx)lj objektivne, pa največjo stopnjo nezane.sljivosli glede na rclevanco" (Narin 1978, .^6). Uporalio kvantitativnih kazalcev v (xcnjevanju znan.stvcne aktivnosti raziskovalcev jc načelno vedno smiselno kombinirati z izvedenskim (kvalitativnim) ocenjevanjem njihovih najpomembnejših tlel. Kvantifikacija ocenjevanja znanstvene uspešnosti in ustvarjalnosti ne bi smela imeti za etiini cilj tloscganjc "mehanične objektivnosti". Kvantitativni kazalci ne morejo v celt)ti natlomesiiti iiulivklualnega (subjekti\'nega) ocenje\anja kakovosti raziskovalnih /trojeklov. pretlvscm pa ne ocenjevanja uspešntjsti raziskovalcev, ker veljavneje merijo usposobljentjst raziskovalne skupine za izvajanje prt)jekta oz. verjetnost, tla lx> razi.skovalna skupina realizirala pretllagani projekt, kot jja ("splošno") kakovo.st raziskovalca ali razi.skovalne skupine. Njihova uporabnost je omejena na sprcjcnuinje otlločitcv. s katerimi želimt) nadzorovati in usmerjati npr. razvoj razisktnalnih potlročij (e.v anlej, mntjgo manj smiselna pa je taka kvantifikacija v ocenjevanju kakovosti (otiličntjsti) že opravljenega raziskovalnega tlela (e.vpost). C)cenje\-:inje znanstvenega napredka |xi.stanc zanesljivo .šele v okviru tlolgt)ročnih ex-|x>si analiz. Kljub |ximanjkljivostim in .slatx>stim izvedenskih txen v znanosti, .se njihova moč kaže v tem. tla .so zgtJtlovin.skti prispe\alc k ohranjanju stantlartlov razi.sko-vanja. Razlog za to je v tem. tla gre v potlsi.stemu znanosti v v.sch t)blikah komuniciranja bolj kot kjerkoli tirugje v tiružbi za specifično izmenjavo "znansi\enih tlobrin". V tej izmenjavi sc v.sak |X)samezni znanstvenik lahko (hiptJtetično) znajtie v vsaki izmed nasletinjih treh vlog: kot avtor tlela, ki sc ga ocenjujc, kt)t tKcnjcvalcc tlela tlrugih znan.stvenikov in kot uporabnik rezultatov predhotinega in sedanjega znanstvenega dela. Ker je torej glede na takšno za.sedbo vlog v.sakdo, ki tleluje v sistemu znano.sti, bLstvent) txlvisen tnl kaktnosti si;indardov, je družbeni sistem znanosti uspel ohraniti takšna pravila igre, ki .so (tlolgoročno) vztirževala ustrezno raven njene profesionalizacije.' ' v stKUiliiil!! icfirlji nrv zn lirlmviv ■ziilx>riiiliiiv dllcnif' V obrtni Ic •dii'iiliiriii>stl' f;iv Zii iuL\lcihijo (lii/HitctlCiioj siliittcijo: Jtiz nvciizlrniii ,v. .v n\ciizini >: yixxciizlni /.. M ztiiliijl {mi niciizini mene. Čc hi r tem ztilirtem brojin eden izmetiznitnslivnibtn-. bi .v ntilmitt f i-loni recenzcnui - zato tlii hi si Cim hitreje liriilohil iifilcil - lUil /in>/esiride tlo erozije ftnifivioitnlnih t-rednot Skn iio SFUCHAL, Franc MAU Danes bi bilo torej nesniislcno vztrajati |)ri institucionalni delitvi uporabe kvantitativnih kazalcev znanosti in kvalitativnih izvedenskih ocen; kot da se nujno potrebna avtonomija znanosti lahko ohrani samo z uporabo kvalit;itivnih ocen in cia vsak poseg od ziuiaj - v obliki uporalK- bolj IbrnKiliziranih in st;inil;irtlizir;uiih nietod ocenjevanja (kvaniit;itivnih kazalcev) - ogrož;i svobodo ziKinstvenikov. Res pa je, da se je treba v praktični uponibi kvantitativnih kazalcev čim bolj izogibati njihovi nap;ični uporabi ali celo zlorabi. Le tako se bo mogoče izogniti .še vedno močno navzočemu nezaupanju znan.stvenikov do kvantil;itivnih kazalcev zniino-■sti. Po tirugi strani je Se naprej ključnega pomena etični vidik uponibe in inter-pret;icije kvantitativnih indikatorjev znanosti - ne samo zato, ker njihov:i uporaba pogosto \ zbuj;t lažna prič;ikovanja. d;i z njiho\o pontočjo lahko presežento vse, k:ir je subjektivnega v znanosti (p:i to ni mogoče), tenneč tudi zato, ker .se v zadnjem času vedno bolj uporabljajo za ugotavljanje uspeSnosti posameznih zn;lnst^•enikov. Ravno v z\ezi s tem p;i .se poj;tvlja n:ij\eč metodoloških problemov. Uporabit kvantitativnih kazalccv v slovenskem družboslovju Podobno kot za druge znanosti, so kazalci raziskovalne u.spešnosti v clruž-bo.sU)vju zajeti v (1) .Merilih za %'olitve v nazive visoko.šol.skih učiteljev, znanstevnih delavcev in .sodehtvcev LIniverze v Ljul-)lj;mi s po.sebnimi interpretacijami članic (r.konomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede. Pedagoška fakulteta, Filozofsk;! fakulteta. Pravn;i fakulteta. Fakulteta zai šport); (2) Merilih volitve v nazive vi.soko.šolskih učiteljev, zn:inste\ nih tlelavcev in sodelavce\' Univerze v .M;tril>oru ter (.3) .Merilih za ocenjevanje raziskov;ilnih projektov zn;istveneg;t svet;i :MZ r za področje družboslovnih ved. \'eljavnost k;tzalcev r;iziskovalne uspešnosti v .slovenskem družbo.slovju bi bilo snii.selno presojati v treh razsežno.stih: (1) v mednarodni primerj;ivi (še zlasti glede na tolikoknit poudarj;ino nacionahuvkul-turno specifično.st - .sloven.skega - družboslovja); (2) v med|x>dročni pimerj;ivi (tiružboslovje - humanistika - medicin;i — tehnika...) ter (.3) v znotr;ijpodročni primerj;ivi (razlike med posamičnimi disciplinami in znan.stvenimi |X)lji). Primerjava kazalcev razi.skovalne uspešnosti v družboslovju, ki .so uvelj:ivljeni v .Sloveniji, z drugimi drž:ivami oz. z metinarodnimi standardi doslej ni bihi opniv-Ijena. Vse dosedanje spremembe (ali zahteve po spremembah) kazalcev v družboslovju .so izhajale predvsem iz (ne)primerljivosti z nanivo.slovjem, tehniko in medicino ter temeljile n:i "prihtgajanju" sistema kazalcev iz v tem pogledu razvitejših di.sciplin v Sloveniji. To sicer ne pomeni, da je rezultat nujno .slab, je pa od.sotnost metlnarodnc primerljivosti nedvomno sam:i po sebi šibkost. "Prilagitjanje" pomeni predv.sem dvoje: (1) težnjo po izenačevanju obj;iv v "reprezentativnih" .sloven.skih revijah z objavami v mednarodnih indeksiranih revijah; (2) poudarjanje pomembnosti knjižnih objav v ])rimerj;ivi s članki, pri čemer pogosto D izhodišCt! nt razlike med obj;ivo monogr;ifije v Sloveniji in pri metln;i-rodno uveljavljenih z;iložbah. Skupni imenovalec in utemeljitev teh priz;idevanj je poudarjanje nacionalne specifičnosti (dela) družbenih ved in njihovega pomena za kulturno in politično (državno) samobitnost sloven.skega naroda. Ne da bi starko SI'UCHAL /-nnicMAU oilrckali znanosii lovrstiio vrecinolno ilolotViiosi (ki nccivoiiiiK) obstaja), pa sc zdi, ila p«)iiilanaiijc nacionalnega pomena lui račiin meilnaroilne primerljivosti znanstvene uspe.šnosti ilisciplinarnenui razvoju |)rej .škoduje kot koristi preilvsem zato, ker v .Skiveniji v mnogih (ilružlw>slovnih) ilisciplinah zaratli premajhnega .števila razisktn alcev takorekoč lizično ni mogoče vzpistaviti sistema kt)legialnega ocenjevanja. I'o thugi strani so pretirana prizatlevanja za uvelja\ Ijanje "nacionalne specilično.sti" ptisameznih tli.sciplin, in s tem njihtive izolacije v tnlnosu tlo metl-narotlne znanstvene .sku])nosti, tuili v .škotlo metlnartxlni uveljavitv i Sk)venijc kot kulturno specilične entitete - torej prav tistemu, s čimer naj bi bila utenteljena mctinarotina neprimerljivt>st. Do.slej tutli ni bila opravljena izčrpna primerjalna analiza, ki bi ne le predstavila, am|)ak tutli pojasnjevala razlike meti posameznimi tlružbt)slovnimi tli.sciplina-mi. Potiročje ilružboslovja je v primerjavi z v.semi tirugimi znanstvenimi potiročji pri nas verjetno najbolj heterogeno in .sc kaže v (1) različni .sn)pnji di.scii)linarne izoblikor.uiosti (pri čemer je tli užboslovje nasploh med vsemi potiročji i»ajmlajSc) ter s tem (ne)uveljavljeno.sti trtinih kriterijev tKTcnjevanja us|K'šn<)Sti znanstvenega tlela ter v (2) raztlvojenosti meti prizadevanji za uveljavljanje mednartulnih kriterijev vrednotenja razi.skovalnega tlela na eni strani ter uveljavljanjem nartxlne oz. kulturne spcciličntJsti (in po.sletličnt) metlnarotlne neprimerljiv tisti) na tirugi strani. Ta razdvojenost ni značilna le za .Slovenijo, ampak tutli za marsikatero tlrugt) tiržavo (npr. Nizozemska. Belgija, Italija). Pogosto .sc razlike meti ili.sciplinami še vetino pt>vezujejo z (ne)uporabo kvantitativnih metod zbiranja ptnlatkov v emi>iričnem razi.skovanju, kar naj bi bil ključni kriterij "znan.stvenosti". Ta kriterij, ki očitno ni uporab(lj)en v hunianistiki, je nadvse problematičen tutli v tiružboslovju. Pogosto .se namreč prav v tlruž-boslovju kaže jiaradoks. da (pretirana?) težnja po vi.soki zaiiesljirosli razi.skovanja (ki jo omogoča - ali vsaj omogoča preverjati - prav u|X)raba kvantitativnih metoti zbiranja in analize poilatkov) vtxli v manjšo reljnniosi razi.skovanja, čeprav veljavnost načelno pretipostavlja zanesljivost. Vsaj v tlclu tlružlx)slovja, ki |X)utlarja pomen teoretske veljavnosti empiričnega raziskovanja (v nasprotju z ernjiirizmom. ki ne pozna razlike meti teoretskimi in operacionalno oz. empirično tleliniranimi pojmi), je primat kvantitativnega nad kvalitativnim empiričnim raziskovanjem že ztlavnaj otl()ravljen. To se konec koncev izraža tuili v spt)znanju, tla kvantitativni kazalci v ocenjevanju znanstvenega tlela ne morejo nadomestiti kvalitativnih ocen oz. recenzij, ampak sta si oIh: vrsti orodij komiilementarni. Znotrajpotlročna primerjava kazalcev v družbo.slovju je iDreilstavljena .s tabelo, iz katere jc razvitino. tla I-ktinomska fakulteta. Fakulteta za družbene vetle in Pctlago.ška fakulteta' v skupino naj|XJmembnejših mednarotinih revij uvrščajo .samo liste, ki jih intleksira philaticiphijski Institute for.Scieniific Information (.S.SCI, SCI, .MICI), medtem kt> Filozofska fakulteta, Fakulteta za šport in Pravna fakulteta kot ptjvsem enakovredne obravnavajo tutli "osrednje" slovenske revije. L'niverza v Khiut h'Ui lOWjf sciuil l'i'tltifi!i"Jt'. ihtltiCviie iiii l-llozn/sti fiikiilMi ■ loilti lui /m-tlliiK smjc luthiliuicijsbc Liimixlfi'. /f »■iitil riiiivrze /' IJiihljoiillimlhfi imriiil SUu ko SPUCHAL Franc MALI Mariboru jc sprejela enotno klasifikacijo revij, ki ne upoSteva specifičnosti posameznih potlročij (oziroma je |X)samezne fakultete niso operacionalizirale). Se pomembnejše, kot .so razlike v razvrščanju revij, .so razlike njccl cli-scii^linami oz. lakultetami Univerze v Ljubljani pri operacionalizaciji po.sebnega pogoja iz ■Meril za volitve v nazive vi.sokošolskih učiteljev, znan.stevnih delavcev in .sodelavcev Univerze v Ljubljani gletle "načina, ki mu stroka |>rizna\~.i metinarodno pomembno.st ali pomentbnost za naroilno in državno samobitnost in kultiuo" (12. člen). Za izvolitev v posamezni naziv mora imeti kanditlal/ka določen tlelež obja\'. ki iz|K)lnjujejo iK)goj "pomembnosti" po mednarodnih aH nacionalnih kriterijih. Operacionalizacije tega pogoja .so po di.sciplinah oz fakultetah zelo različne (\' tabeli so po.sebni pogoji, določeni na po.sameznih fakultetah, pied.sta\ ljeni s krejv kim tiskom). .Samo ilve fakulteti (Fakulteta za družbene vede in Petlagoška fakulteta) omejujeta vdum.sko pomembnost na revije v .S.SCI in drugih mednarodnih bibliografskih bazah; Ekonomska fakulteta in Fakulteta za šport za vrhunske .šteje-t:i tudi v.sc revije v lastni knjižnici oz. na lastnem ad hoc .sczn;nnu. medtem ko na Filozofski fakulteti in Pnivni f;iku!teti med "najpomembnejše obj;ive" .sotlijo članki v revijah po ht.stnem :kI hoc .seznamu (vključno s .slovenskimi revijami), prispevki v zbornikih konferenc, poghivja v knjigah in knjige... Vi.sok;i šol;i za .socialno delo povzem;i specifičn;! določila F:ikultete za družbene vede, Vi.soka upravna .šola pa določila Pravne fakultete. Iz operacionalizacij je očitno, d;i izpolnjevanje isteg;i ]X).sebnega jHigoja univerzitetnih .Meril - tj. objav, ki jim "stroka priznava medna-lodno |X)membno.st ali pomembnost z;i narodno in ilrž;ivno .s;unobitno.st in kulturo" - na različnih fakultetah |X)meni zelo različne vrste objav: od Fl- in PF. kjer je ta pogoj izpolnjen že z objavami v slovenskih revijah in knjigah, ilo PeF in FDV, kjer je niziskovalna izvrstnost tloločena z obj;ivami v uvelj;ivljenih metliuiroilnih revi-j;ih, ki .so uvrščene v indeks citiranj;i pri ISI ali v najpomembnejše sisteme abstnihi-ranja oz. bibik)grafske |X)datkovne baze za posamezne iliscipline, ki jih gojita fakulteti. Nobena ilružboslovna fakulteta kazalcev znanstrenc izi rslnosli ne omejuje na inilek.se citiranosti (torej na objavo člankov v revijah .SSCI) in nolx'na tudi ne v ključuje citiranosti raziskovalcev v .S.SCI med raziskovalne kazalce! Razlike v merilih ocenjevanja med fakultet:mii ljubljanske imiverze so ilobro pon;izorilo za splošno tezo o podloženosti kvantifikacij s .subjektivnimi (izveilenskimi) ocenami; v tem primeru pa žal tudi ilokazujejo, ila izvedenske ocene niso nujno ne|)ri-stranske. Čepniv je bilo do.slej največ razprav in polemik v zvezi z raziskovalnimi k;iz;ilci namenjenih razlikam v znanstveni pomembnosti sloven.skih in tujih rci ij, p;i .so za vzpost;ivitev enotnega sistema raziskov;ilnih kazalcev z:i področje ilružboslovj;i pomembnejše razlike v vrednotenju znanstvenih revij in monografij. .Merilih... Univerze v Ljubljani je razmerje med najvišje vrednoteno periotlično in mono-gnifsko objavo 8:20. Pri tem je predvsem vsaj nen:iv;idno, da je iloločanje vrednosti obj:ivljencga članka (od 1 do 8 točk) vsaj relativno iKitančno iloločeno, medtem ko je za skoraj trikrat "vrednej.še" monografske obj;ive vrednotenje prepuščeno pov.sem subjektivni volji ocenjev;ilc;i ;ili celo occnjcvanc;i oz. samoocenjev:ilc;i. Nik;ikor pri tem ne gre prezreti, da pri ocenjevanju znan.stvene uspešnosti tudi v razvitejših družboslovnih okoljih knjižne objave pri mednaroilnih založbah veljajo Slarko SPLICHAL. Prane MALI vfC kol olijave člankov v Sc lako iijjlctlnih revijah, locla res jc Uiili, da je rcilkokjc mogoče lako hiiro in lahko izdali knjigo kot v Sloveniji (s linančnimi subvencijami in brez uredniških recenzij). Pomcmbnosi knjižne objave je mogoče kvantitativno meriti samo ex |X).st, npr. s ciiiranostjo knjige, toda težava pri velikem številu .slovenskih knjižnih tlel bi najbrž bila, tla bi bil indeks blizu nič. Za velja\'no ocenjevanje torej ostanejo na voljo samo .še izvedenci. 1'retllog "ločktnanja bibliografije", ki ga je kot začasni instrument |)ri ocenjevanju prijav raziskovalnih projektov sprejel znan.st\eni .svet za tlružbene vede pri .\lZr za leto 1998. tlok)ča razliko meti vretinosijo člankov in n>onografij celo v razmerju ("znanstveni članek v metlnarotlno uveljavljeni reviji" in "znan.stve-na knjiga pri mctlnartnlnt) priznani zaltjžbi") oz. ceki v razmet ju 2:20 ("druga rc\ i-ja" in "druga založba"). Razmerje 2:20 v priti mtinografijc lahko celo presega golo kvantitativno razmerje meti količino lx\sctlila za članek in monografijo! Poleg tega jc poglavje v npr. slovenski knjigi enakovrednt) članku v najvi.šjc vretinoteni metl-nartnlni reviji! Teh nekaj primerov jasno kaže. tla v družbo.sltivju sistema razi.sko-valnih kazalcev ni mogoče po.staviti Ijrcz določitve s|)ccifike monografskih in peri-txličnih objav in - pretlv.scm - postavitve posebnih pravil za vrctlnolenjc nu)nt>-grafskih objav. Kljub očitnim netltxsledno.stini, je pri razvrščanju revij v.saj v na-sia\kih operacionaliziran kriterij razvrščanja - metlnarotlna priznantjst revije, metitcm ko pri monografijah, ki .so bist\ eno više vretinotene kot članki, ni nobenega razvitinega kriterija za ocenjc\anje kakovosti monografije. Vrh v.scga ni natančno tloločljiva niti meja meti znan.st\eno in .stroktjvno (zlasti) knjižno objavo. Čc bi iz znanstrenili kazalcev ptn sem izključili slmkorno knjigo, sc bi najbrž dogajalo, da .sc bi neupravičeno povečevalo število "znan.stvcnih" knjig. Razitjga za vključevanje strokovnih knjig med znanstvene kazalce in s tem za spodbujanje objav strtikovnih knjig .sta za Sltjvenijo pretlv.scm tiva: (I) slo%cn.skc stroktn ne knjige kot oblika prent)sa znanja iz tujine v Slovenijo in po.sebej v prakso imajt) pomemlinti vlogo v širjenju kulturne osnove znanosti, in (2) mctlnarotlnc založbe za pisanje strokovnih knjig izbirajo metlnarodno uveljavljene strokt)vnjake. Obt)je, torej pisanje strokovnih knjig za .sloven.sko in mednarodno javno.st, je treba .spotibujati, ker je lakti v interesu razvoja znanti.sti nasploh kt)i v interesu promocije slovcn.skc znanosti v .svetu in dtima. Ne nazatlnje (najbrž s ptxlobnimi razlogi) tutli .Ministrstvo za znanost .sub\encionira izdajanje ne le znanstvenih, ampak tudi .strokovnih knjig in revij. Kvantitativne ocene ijomcmbntisti knjižnih in periodičnih objav in razmerja meti njimi, ki jih predlaga v .svoji študiji skupina pri SAZU (Atlamič in .sotl. 1999), ■SO ta hip najbolj obetaven po.sku.s, tla bi kvantifikacijo znanstvenih kazalcev v .Sloveniji napravili v.saj tlovolj zane.sljivo in primerljivo meti ptxlročji. Skupina strt)-go omejuje izbiro na kazalce nizisleoialne uspešntjsii. Pri člankih izenačuje "izvirne" in "pregledne" in jih razvršča v pet skupin: (1) znanstveni članki v revijah, ki jih intlcksirajo zbirke .SCI, SSCI in AČ4HC (20 ttx^k). (2) članki v revijah zunaj SSCI, ki jih vključuje Current Contents (10 točk); članki v revijah, ki .so vključene v druge .specializirane bibliografske baze (6 točk); (4) znanstveni članki v osrctinjih oz. ptimembnih .slovenskih revijah, ki niso v ključcne v skupine 1-3 (3 točke) ter (5) znanstveni članki v drugih revijah (1 točka). Pri knjižnih obj;ivah pa jc tutli tej Sloi'kn SPUCHAL PraucMAU skupini |)o5la iinaginacija: (vsaka) "/iiaiisivcna knjiga, izdana pri niednarcKlni znaiisiveni založbi" jc ocenjena s 40 ločkaini in ])ri "neniednarodnih znanstvenih založbah" z 12 točkami, kar je dvakratnik vrednosti ustrezne (t. j. mednarodne ali domače) periodične objave (|x>glavje v knjigi pa je ocenjeno s 25-odstotnim deležem, tj. 10 oz. 3 točkami, pri čemer v.sota ocen za \se pris|)evke oz. poglavja posameznega avtorja v knjigi ne more pre.segati polovice točk, s katerimi jc ocenjena knjiga). Previdnost tu gotovo ni otiveč, na kar opozarja z^tletavost .Ministrstva za znanost, ki je z dekreti in brez kriterijev i^reocenjevalo knjižne obja\v iz "znanstevnih" v "strokovne" v bazi COBIB in potem od avtorjev- zahtevalo, naj dokažejo, da mini.strstvo nima prav, ter na koncu za raz.sodnike po.stavilo pred.sed-nike |x)dročnih svetov - spet brez vsakršnih kriterijev. Nekaj na.štetih primerov opozarja, da je "mehanična objektivnost" kljub v.sem |x)mislekom lahko neprimerno manj arbitrarna od "mcluiničnc subjektivnosti' pr\ ocenjevanju 2nan(stveno)sti. Ugotovitve so .skladne z rezultati že omenjenih empiričnih razi.skav (zlasti v ZDA), ki opozarjajo na večjo verjetnost pristran.skega izvedenskega ocenjevanja v majhnih znanstvenih skupnosti. Zaradi jezikovne ekskluzivnosti lahko to za Slovenijo |x)stane še toliko bolj pereč problem, zato je nujno čimprej uveljaviti enoten si.stem kvantitativnih kazalcev znanosti, ki bo spodbujal razvoj kakovosti in internacionalizacijo znanstvene ustvarjalnosti v Sloveniji. KAZKi:i)/ točki; i:i- HDV j-l- 1'el- hS l>F 1 (los SCI, SSCI SSCI a-vije po seznamu inihlikacij FI-; SSCI in AHCI; "revije, ki jim druge lium. in tiružb. \'ede priznavajo kriterij mednarodne IMjniembnosti in odmevnosti (s)sci. Al k;i meilnarotlne revije po seznamu: 3'> revij. < )d tega ena skivenska. 10 iz .ssCI A; 5 slovenskih revij in KI tujih revij: B: "siTominski zlM>rniki, izdani v tujem jeziku in z mednarodno uileležbo"; C: "zinirniki kongresov, simpozijev ipd., izdani v tujen) jeziku in z niednar in povzetki v tujem jeziku "tuje in domače revije. Oe niso zajete drugje" članki, ki niso v 1.skupini ■t do 2 CICK. naciomilne revije po se/.naniu i>siale revije nacionalne revije: revije z uredniško recenzijo "referati v publikacijah l/C Slavko SPUCHAL I-ninc MAU l.\TV.\h\'[VR:\ .Abniiiis, 1'. IWI. 71k- l'rctiitliw Ability ot IVcr Kcview of Gr.iiil l'iojio.sals: l lic- Case of l-xolojjy aiul the NSI-..Social StiKlicsofScicncc, 21, 21!-2ii. .•VlaniiC-.S...|. Diilar, V. KauOiO. I). Miklavcic, T. Nc-krcp. .S. .Spliclwl. 19W. Va-tlnoionjc ra/.isko-valnc vis|K'snosti vSlovcniji l-jubljana: SAZU. Colc, .S. in Colc, J. IWl. Chance anti Consenstis in IVer Hcview. Scicnic, 21 i. «Sl.«S6. I>c\vey,John. 1927/195). The Public anil iLs Problcin.<. Aihen.s: Swallow Pre.; von lbrschungslei.stunm.n - w ie, wo/.u unil mit welchen Implikationen? V: .Me.ssung und l-ocrik-runn von l-orNchunj{sk'i.Mung. ur K. l-'i.sch in H Daniel. Konsian/j Universitaet.svcrl.ij; Konstanz OmhH, 11-21. Gibbons, .\|. et al. 199 i. The New l're Hibliometric Consequences. Scicntomctrics, i t, 19.V2I5. Hornlvt.stcl. .S. 1997 Vi'i.sscnschaftsindikatorcn. Opakk-n: Westdeutscher \crlag Gnihll Krohn, W IN g. Kueppcrs. I'^SU Die .Selbstorganisation der Wi.s.sen.scl)aft. Irankfurl/.M.: Suhrk:inip \'erlag. M;ili. K U/X». Uiblioniciricna an;ili/.a ni/iskovalnih rezultatov znansivenikov v Slovcniji, Tcorija in pr;iksa. 955-970. Martin, H K. 1996. llie Use of .Multiple hHlic;itors in the Assevsnicnt of Ua.sk Kcsc.irch. .Scientoinctrics, 36, 3 Martin. H.K in j Irvine. 19«3 Assessing lJ;isic Research, .some Partial Indicators of .Scientilic I'idga-.ss in Kailio Asiroiioni). Kesearth IVjlitv. 12, 61-90. iM:iy. O.K. 19ftK. Growth aiul Quality of .Mathematical l.iti ratua-. V: Insiiiute lor .scicniific InlbrnKition .Service, 5y. 363-71. .Mazu/an. G.T. 1992. Good .Science Gets l uiuled - The 1 listorical l Aoliiiion of Grant .M;iking at the National .Science Kound.ition. Knowledge Creation. Diffusion. Utilization. 1». 63-90. ■Narin. 1-'. 197«. Objectivity versus Kelcvance in .siuilics of Scientilic .•\tlvance Scicntonictrics. l..-15'il. Porter. T. .\1. 1995. Trasi in N'unihers. The Pursuit of Objectivity in Science ami Public l.ili.-. Princeton. NY; I'rinccion l'ni\ersity Pre.ss. Price de Solla. D. 1963.1.ittle .Sciencc, big .Science. New York: Columbia Uniwrsliy Press Siverston. G. 1997 i:thical and I'olitical Aspects of Using ;ind Interpreting Qiuintitaiiw Indicators. V: ICvaluating .Science ;iiul .Scientists, ur .M. S Frankel in J C:i\v. IUid;i(ic.si: Centnil i;un)|K";in University Pre.ss. 212-220. V;ui Der Meulen, UK J. 1997 The Use of SüT Indicators in Science Policy Dutch i:x)K-riena-s anil Theorciical Perspectives From Policy An;ilysis. Scicmometrics. 3«. S7-101. V;in Kaan. A.KJ. 198«. Manilbook of Qu:intitati\e Studies o( Science anil Technology Amsterdam: Norih-I lolhind. Weingart. P. in M. Winterlwger 19S t. Die Vermessung der l-or.scluing - The»>ric und Pra.xis der Wissensch;iftsiiKlikatoren. I rankfurt/M.: C;inipus \erlag. Whitley, K.D. I9H3- Hroni the .S