Teden otroka
Vsako Isto |e prvi ponedeljek v oktobru mednarodnl dan otroka. Svečano ali delavno ga praznuje že večlna držav na svetu In to od leta 1952 dalje na predlog UNICEF. Vsako leto objavi UNICEF tudl geslo, kl da|e dnevu različno vseblno all poudarek, a z enotno naravnanostjo v ustvarjanje boljšlh pogojev za zdravo in srečno rast vseh otrok.
Ob deklaraciji o pravicah človeka je 20. novembra 1959 generalna skupščina sprejela tudi deklaracijo o pravicah otroka. Oroben, pre-prost dokument, a kako pomemben v svetovni razsežnosti. Koliko je Se v svetu vprašanj ob pravici do enakopravnosti ne glede na raso, barvo, spol, narodnost, jezik, socialno poreklo. Koliko je povsod uresničena pravica do zdravega telesnega in duševnega razvoja, do imena in narodnosti. Koliko otrok je še lačnih, nimajo primernega bivališča in zdravstvene pomoči. Koliko posebne skrbi je povsod v svetu za tiste otroke, ki so telesno ali duševno prizadeti. Koliko je uresničena pravica do Ijubezni in razumevanja, do izobrazbe, igre, rekreacije, do pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Kaj je s pravico do zaščite pred kakršnimikoli oblikami zanemarjanja, kruto-sti ali izkoriščanja. Kaj s pravico do zaščite pred vsem, kar podžiga vsakršne nestrpnosti.
Svetovni dan otroka je v svetu nadvse pomemben v boju za mir, solidarnost in blagostanje. Deklaracija o pravicah otfoka opozarja svet na pravice otrok do polnega razvoja, zaščite njihove rasti, do srečnega otroštva.
In naša domača razsežnost.
V Jugoslaviji razširjamo mednarodni dan otroka na teden otroka. Teden otroka je tako že vrsto let manifestacija dobre volje in dejav-nosti odraslih za otroke, v korist otrok.
Vsako leto v tem času kritično pregledamo dosežene uspehe v delu za otroke, razgrnemo še nerešena vprašanja in se dogovorimo za nadaljnje delo v smeri, ki nam bo zagotovilo najboljše učinke za dosego naših družbenih ciljev na področju skrbi za otroka.
Tudi letos se z dogovarjanjem ob tednu otroka odločamo za napredek, za izboljšanje že doseženega. Dogovarjamo se za ra-zumno gospodarjenje, varčevanje in za usklajeno delovanje na po-dročju vzgoje in varstva otrok.
Dogovarjamo se v krajevnih skupnogtih, v organizacijah združe-nega dela, v občini. Pa se morda le vsega še ne dogovorimo.
S koliko dvorišč so že izrinili otroke avtomobili, garaže - potrošni-ške dobrine in zadovoljstva odraslih. V koliko novih zgradbah smo načrtovali mladinski ali pionirski kotiček. Koliko šol ima tabomiško sobo, koliko krajevnih skupnosti prostore za zunajšolske dejavnosti mladih. Koliko skrbimo za otroška igrišča. Kje preživljajo naši otroci počitnice, kje so v svojem prostem času. Ali ga jim znamo organizi-rati najbolj zdravega, polnega, ustvarjalnega. Da bodo srečni v svo-jem okolju. Ne samo prilagojeni in podrejeni svetu odraslih.
Takole se razpredajo misli, ko vsako leto znova ob tednu otroka zavzeto pregledujemo opravljeno. ln ko želimo, da damo vsakemu otroku osnovne in najboljše možnosti za rast in razvoj.
V tem času imamo mnbgo sej in sestankov. Na njih odrasli govo-rimo o otrocih. Kaj ne bi sprejeli predloga, ki nam ga je letos spomiadi na letni konferenci ZPM ponudila pionirka Urška: »Pridite na našo pionirsko konferenco, na naš zbor pionirjev samoupravljal-cev, pa vam bomo povedali o našem delu, o željah, o vsem, kar se nam zdi pomembno!«
Gotovo bo zanimivo in tudi naš letošnji teden otroka bo vsebinsko vrednejši.
Vilma Šega