DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo Je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne! vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 27/28.	V	Ljubljani, dne 10. julija 1915.	Leto	III.
Ukaz
c. kr. dež. predsednika na Kranjskem z dne 28. junija 1915, št. 4587/Mob. s katerim se izdajajo omejilne polioijske naredbe o premembi bivališča.
Oziraje se na ukaz skupnega ministrstva z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 158, o ustavitvi veljave členov
8,	9, 10, 12 in 13 državnega osnovnega zakona o občnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, se izdajajo na podlagi § 3., lit. c, in § 8., lit. b, zakona z dne 15. maja 1869, drž. zak. št. 66, naslednje naredbe:
§ 1.
Civilne osebe ne smejo prekoračiti deželne meje ne v smeri s Kranjskega ne na Kranjsko brez dovoljenja (legitimacije).
Pri tem je vseeno ali se poslužuje vozil ali ne.
§ 2.
Za prestop na Kranjsko
iz obmejnih dežel ve/jajo posebej sledeča določila:
a) S Štajerskega ali Koroškega.
Treba je izkazila, ki se poda:
1.) po potnem listu, izdanem po ukazu skupnega ministrstva z dne 15. januarja 1915, drž. zak. št. 11, ali po ukazu ogrskega skupnega ministrstva z dne 16. januarja 1915, št. 285 M. E., opremljenem s fotografijo, kateremu je dodalo pristojno politično ali c. kr. policijsko oblastvo dostavek : „Veljavno tudi za potovanja v ozemlje jugozahodne armade11;
2.) po s fotografijo opremljeni legitimaciji za državne ali dvorne uslužbence, za uslužbence državnih ali zasebnih železnic ali za svojce teh uslužbencev, ali
3.) po posebni legitimaciji, ki jo izda politična okrajna oblast bivališča, oziroma v krajih, kjer so c. kr. policijska oblastva, ta oblastva.
b) črez kranjsko-hrvaško mejo.
Razven pod a) označenega dokumenta je treba prehodnega lista, ki ga je izposlovati, preduo se gre črez deželno mejo, pri za to pooblaščeni vojaški oblasti na Reki, v Ogulinu, Senju ali Zagrebu.
o) S Primorskega.
Razven pod a) označenega dokumenta je treba prehodnega lista, ki ga je izposlovati, predno se gre črez deželno mejo, pri najbližjera vojaškem poveljstvu na Primorskem.
§ 3.
Za prestop s Kranjskega
črez deželno mejo kamorsibodi, je treba razven v § 2., lit a označenega dokumenta prehodnega lista, ki ga je izposlovati, predno se gre črez deželno mejo, pri eni izmed za to pooblaščenih vojaških oblasti na Jesenicah (na Gorenjskem), v Ljubljani, Rudolfovem ali v Št. Petru (na Krasu).
§ 4.	i
Na Kranjskem samem
je treba samo za prestop v del dežele zahodno od črte Kepa (gora)-Dovje-Mojstrana-Krnica-Bitnje-Bohinjski tunel in zahodno od črte Idrijska dolina-Spodnja Idrija-Idrija-Col-Razdrto-Senožeče-Trnovo-Trpčane izkazila, ki obstoji razven iz v § ‘2., lit. a označenega dokumenta, v prehodnem listu, ki ga je izposlovati, predno se gre črez imenovane črte, pri eni izmed za to pooblaščenih vojaških oblasti na Jesenicah (na Gorenjskem), v Ljubljani, Rudolfovem ali v Št. Petru (na Krasu).
§ 5.
Za navadni vsakdanji lokalni mejni promet med kraji, ležečimi neposredno ob obeh straneh deželne meje ali ob obeh straneh v § 4. označene črte, zadostuje potrdilo o istovetnosti, ki je more izdati občinski predstojnik popolnoma zanesljivim, njemu znanim prebivalcem svoje občine proti preklicu. To potrdilo pa mora podpisati (vidirati) tudi najbližja orožniška postaja.
§ 6-
Prestopki teh naredb zapadejo globi v denarju ali kazni zapora, ki jih more odmeriti c. kr. politična oblast, oziroma c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani po okoliščinah vsakega posameznega slučaja do zneska 2000 kron ali do časa šest mesecev.
§ 7-
Ta ukaz stopi takoj v veljavo.
C. kr. deželni predsednik:
Baron Schwarz s. r.
Cenjenim naročnikom na znanje!
Radi težkoč, ki so nastale vsled vpoklicanja našega osobja v vojno službo, nam ni mogoče izdajati našega lista za časa vojne. Prosimo tedaj naše cenjene naročnike, odjemalce in čitatelje, da naj blagohotno vpoštevajo okolnosti, ki so nas prisilile do tega sklepa.
Ko se vrnejo normalne razmere, bo tudi naš list redno izhajal in potrudili se bomo, da
Podlistek.
Hau, hau, hau!
ali:
Kako je dijak Mihec lajal, mlinar Črnel pa bežal.
Povest, prevel iz poljskega Podravski.
Po trdi cesti, že precej proti večeru, je drdral voz, v katerem je bilo vpreženih par konj, ter ropotal po kamenju, da se je razlegalo po četrt milje daleč.
Na vozu, na	visoko prirejenem	sedežu je	sedel
razkoračen,	s pipo	v ustih in s kučmo na glavi,	bogat
in ponosen	mlinar	iz Kobilje glave.
Vračal	se je	iz sejma s polno	denarnico,	ki jo
je iztržil za prodano moko, pa še s polnejšim trebuhom, polnim vsakovrstnih jedi in pijač, katerih si nikdar ni pritrgal, kar se je dalo tudi lahko spoznati po debelih ustnicah in navzdol visečem podbradku.
In čemu bi si naj tudi pritrgoval od ust, ker jo
—	kakor so govorili ljudje — imel denarja kot peska, sicer pa ni imel sorodnikov niti otrok pri hiši; ko bi tudi hotel varčevati, itak ni imel za koga. Njegov mlin na dva kamna se ni ustavil ne po dnevu ne
odškodujemo naše cenjene naročnike za njihovo potrpežljivost.
Obenem se vsem naročnikom, odjemalcem in čitateljem našega lista iskreno zahvalimo za njihovo dosedanjo naklonjenost in jih prosimo, da jo ohranijo tudi za čas, ko bode začel naš list zopet redno izhajati.
Uredništvo in upravništvo »Domačina".
po noči, a dobra moka je na nekoliko milj daleč vabila ljudi, pri tem pa tudi nihče ni pomnil, da bi se mu kdaj razdrl jez ali strlo kolo.
Jakob čmel je bogataš v pravem pomenu in najsi tudi je bil njegov oče občinski črednik, vendar on preprostega kmeta sedaj niti pogledati ni hotel, smatrajoč se enakega malone graščaku.
Toda to še ni bilo vse. Človek bi mu še odpustil ta napuh, kajti kakor pravijo, vol vedno rad pozabi, da je bil nekoč tele — toda težavno mu je bilo odpustiti, da, brigajoč se za lastni blagor in ugodnosti, ni podpiral ubogih, pa tudi cerkvi ni daroval ničesar. Pazil je samo na to, da mu je bil mošnjiček neprestano napet, da je vsak dan dobro jedel in nikdar se naspal do dobrega. Evo, tudi sedaj je dremal na vozu, zakaj trepalnice so se mu hotele posiloma zapreti, tu pa je vsaki hip bilo treba vzpodbosti konja, zakaj solnce se je jelo skrivati za oblake, nebo se je mraČilo čimdalje huje in ozračje je postalo soparno.
„Dež pojde,“ je momljal Jakob ter si nevoljen pogladil trebuh, zakaj do doma je imel še dobri dve milji, a ob cesti ni bilo nikjer ne krčme niti strehe, kjer bi bil mogel najti pravega zavetja; dežja pa se mlinar boji kakor zlod blagoslovljene vode.
Avstrija in Italija.
(Uradna pojasnila o vojni z Italijo.)
(Dalje.)
četudi torej ni bilo z gotovostjo računati na popolno izpolnitev iz zavezniškega razmerja izvirajočih dolžnosti, sta smeli Avstro-Ogrska in Nemčija vsaj pričakovati, da bo Italija z dobrohotno nevtralnostjo podpirala svoji zaveznici v strahovitem boju.*)
Dejanski razvoj razmer je izprva opravičeval to domnevanje in nič ni v začetnem stadiju svetovne vojne kazalo, kako strašno prelomitev zvestobe in kako izdajstvo stori Italija pozneje.
V	tem prvem razdobju, začenšem z izročitvijo naše note v Belgradu in trajajočem do zime, so trije vodilni oziri določevali postopanje Italije: sklep, ne zapustiti nevtralnosti do daljnjih odločb, pač pa takoj z vso intenzivnostjo skrbeti za čim večjo vojaško pripravljenost; želja, utemeljiti svojo nevtralnost z določbami zavezniške pogodbe in zaveznici pomiriti s prijateljskimi izjavami; končno namen, doseči za vse slučaje potom nasilnega razlaganja člena 7. trozvezne pogodbe od Avstro-Ogrske zagotovilo, da ima Italija v slučaju, če monarhija v Srbiji in v črni gori kaj pridobi, pravico do enakovrednih kompenzacij.
Temu primerno je italijanski ministrski svet, ko so že prej ustne izjave markija San Giuliana to pripravile, dne 1. avgusta 1. 1. sklenil, da ostane Italija nevtralna. Za vzroke se je navedlo: da je postopanje monarhije proti Srbiji agresivno dejanje proti Rusiji,
* Celo za slučaj, da katera zaveznica iz defenzivnih nagibov začne vojno inicijativo, ji zagotavlja člen IV. trozvezne pogodbe dobrohotno nevtralnost drugih zavdznic. člen IV. se glasi: če bi kaka velesila, ki te pogodbe ni podpisala, ogrožala državno varnost kake zaveznice in bi ogrožena država bila s tem prisiljena napovedati vojno, se zavezujeta drugi zaveznici ohraniti blagohotno nevtralnost. Vsaka zaveznica si za ta slučaj pridrži pravico, da se vojne udeleži, če ji to kaže, in skupno postopa s svojo zaveznico.
„Pfuj!“ je pljunil ter za polovico izstresel pipo, „ treba bo pognati, ker sem jel nekoliko dremati. Ko bi so mogel b kom razgovarjati ter se malo razvedriti."
Ko je tako gledal pred se, je videl, da je stopal po stezi poleg ceste urnih korakov nek mlad popotnik v suknenem županu (jopiču) s palico v roki ter s precejšnjim svežnjem na hrbtu.
„Oho, to je nekak domačin!“ zamomlja mlinar ter nabuli ustnice.
Medtem se popotnik obrne in zaspani mlinar zagleda znano mu lice.
„Fiu! Fiu! To je naš dijak Mihec," pošepeta.
V	resnici je tudi bil dijak Mihec Gogol, sin revnega kmeta iz Kobilje glave. Že od desetega leta je brez vsakršne tuje pomoči obiskoval šole v Reševem in sedaj se je, kakor običajno, vračal domov na počitnice.
Ko je bil še majhen dečko, je pasel v župnišču gosi in tako se je prikupil gospodu župniku, da ga je ta sam naučil čitati, a pri tem mu je povedal še večkrat kaj pametnega o tem in onem.
Mihec je bil zelo vedoželjen. Pazljivo je poslušal gospoda župnika ter si v duhu mislil:
„0h, moj Bog, ko bi bil jaz kdaj tako moder kakor gospod župnik!“
vsled česar Italija ni dolžna postopati v zmislu trozvezne pogodbe; to je trditev, ki je ovržena že v tem, da se je Rusija vsestransko pripravljala za napadalno vojno proti centralnima državama; da je Italija nevarnostim svetovne vojne zaradi svoje geografične lege posebno izpostavljena — kar je lahko resnično, pa na noben način ne odveže Italije njene obveznosti; končno, da je Avstro - Ogrska zamudila, se v zmislu člena 7. zvezne pogodbe pred odločilnimi koraki sporazumeti z Italijo in se sploh brani pripoznati italijansko razlago tega Člena. Kaj je s to zadnjo trditvijo, se pojasni pozneje.
Dasi je bila italijanska argumentacija jako izpodbojna, je vendar Avstro - Ogrska vzela izjavo nevtralnosti na znanje, ne da bi odločno ugovarjala, zlasti ker je Italija obenem vnovič izjavila, da sicer ostane zvesta zavezniški pogodbi, izjavila, da ni izključeno poznejše sodelovanje, in pri vseh svojih izjavah govorila z glasom odkritosrčnosti in prijateljstva.
Paralelno z razgovori o nevtralnosti je Italija vodila akcijo, ki se je začela že 25. julija in imela namen zagotoviti Italiji, ki se je sklicevala na člen 7. trozvezne pogodbe, kompenzacije za slučaj, če bi avstro-ogrska armada zasedla srbsko ozemlje.
Tako zgodovina postanka, kakor besedilo tega Člena dasta jasno spoznati, da se dado njega določbe uporabiti edino le na slučaj zasedenja turškega ozemlja. Sprejeto je bilo leta 1887. na željo Italije v pogodbo, torej v času, ko so hoteli kompaciscenti gotovo le urediti bodočo usodo Turčije in njenega ozemlja. Brez dvoma je, da so se sklenili ti dogovori, da preprečijo, da bi se dala v slučaju, da se izkaže nameravana ne-izpremenjena ohranitev turške posesti v Evropi za nemogočo, interesom enega izmed obeh delov enostransko in brez enakomernega vpoštevanja drugega prednost. Na druge, neturške pokrajine Balkanskega polotoka se takrat ni mislilo. To izhaja jasno tudi iz besedila, ki je ostalo od leta 1887. neizpremenjeno, ker je iz njega jasno posneti, da spadajo pod te določbe pač turške pokrajine ob obali Jadranskega morja in v
Vendar ničesar ni vzbujalo njegove radovednosti v toliki meri, nego one slike, ki so visele v dolgi vrsti v zakristiji ter predstavljale različne kralje in viteze v oklepih.
Mihec je vprašal gospoda župnika, kaj pomenijo te slike in dobil odgovor, da so bili to nekdanji poljski kralji, hetmani in vojskovodje.
Revnemu Mihcu so kar solze zalesketale v očeh.
„Najsvetejša Mati!“ je pošepetal, „dasiravno sem sin preprostega kmeta, sem vendar-le Poljak, a doslej še ne vem ničesar o naših nekdanjih kraljih, hetmanih in vojvodih. Duhovnik mi je pripovedoval večkrat, kako so oni ne samo svojo ljubljeno domovino, marveč ves ostali krščanski svet branili pred pogani in kolika junaštva so kazali pri tem, da so se temu drugi narodi kar čudili.
Zlasti si je ohranil Mihec dobro v spominu to, kar mu je pravil župnik o kralju Janu Sobijeskem, ki je ne le iz lastne države napodil Turke s krvavimi glavami, marveč naprošen prihitel na pomoč nemškemu cesarju, Čigar prestolnico (dobro vam znani Dunaj) so Turki oblegali in napadali od vseh strani. Toda naš hrabri Jan jih je tako nakuril, da si od tega časa niso več opomogli ih da jo za vedno propadla poganska moč.
(Dalje prihodnjič.)
Egejskem morju, ne pa grške ali črnogorske pokrajine.**)
S polno pravico je torej stala avstro-ogrska vlada na stališču, da člena VII. v slučaju konflikta s Srbijo in eventualnega zasedanja srbskega ozemlja ni uporabljati. Zato se tudi ni smatrala za dolžno, pred diplomatičnim korakom v Belgradu, ki še ni pomenil vojne, četudi je imel lahko vojno za posledico, tako-rekoč vprašati Italijo za dovoljenje.
Nasprotno naziranje je zastopala Italija, ki je vzela, kakor kaže že prej omenjeno, pomanjkanje prejšnjega dogovora ter nasprotno tolmačenje teh pogodbenih določb s strani Avstro-Ogrske za pretvezo, da se odveže dolžnosti vojaške kooperacije, na drugi strani pa ravno na podlagi svoje interpretacije na Dunaju zastopala svoje principijalne zahteve po kompenzacijah za slučaj okupacije srbskega teritorija s strani Avstro-Ogrske.
Glede tega zadnjega vprašanja so se vršila med obema kabinetoma v najbolj prijateljskem tonu daljša pogajanja, katerih se je udeležila tudi nemško, vlada. S početkom teh pourparlerjev se tu v detajlu nočemo baviti, zadostuje, da konstatiramo, da je Avstro-Ogrska končno z ozirom na sicer nevtralno sicer pa popolnoma prijateljsko postopanje Italije, kateri je hotela dati dokaz lojalnega vpoštevanja, priznala italijansko naziranje glede člena VII. in izjavila, da je pripravljena, v slučaju začasnega ali definitivnega zasedanja kake pokrajine na Balkanu, stopiti z Italijo v konverzacijo glede vprašanja. To dne 25. avgusta v Rimu oddano izjavo je marki di San Giuliano z zahvalo kvitiral, pri takratnem vojnem položaju pa se mu je zdelo še prezgodaj razgovarjati se o vprašanju eventualnih kompenzacij.
S tem so bila pogajanja med kabinetom na Dunaju in v Rimu glede principijalne strani medsebojnega razmerja za enkrat končana. Naslednje mesece je posvečala Italija v poglavitnem izdelavi in okrepitvi svojih vojaških moči in sredstev. Istočasno se je pričela akcija Italije, ki je imela za smer pridobitev teritorialnih oporišč onstran Jadranskega morja v Albaniji in ki se je — izpoČetka previdno napredujoč, pozneje v isti meri akcentuirala, kakor je naraščala vojna pripravljenost Italije in je bilo bolj jasno spoznati, da svetovna vojna ne bo dovedla do hitre zmage te ali one skupine, marveč k dolgi, trdovratni borbi. Dasiravno ni bilo to postopanje Italije v skladu niti z dogovorom iz let 1900/1901, niti s formalno izjavo, oddano še začetkom avgusta 1914, vendar Avstro-Ogrska ni prav nič ugovarjala, in to tem manj, ker je Italija vsak posamezni „provizorični" korak noti-ficirala na Dunaju ter pri tem vedno naglašala, da se
** člen VII. trozvezne pogodbe se glasi v prestavi: „ Avstro-Ogrska in Italija, ki iniata v očeh samo čim najbolj možno ohranitev statusa quo v Orijentu, se zavezujeta, da bosta uporabila svoj vpliv, da preprečita vBako teritorijalno izprcmembo, ki bi bila tej ali oni državi, ki podpiše to pogodbo, v kvar. Zato si bosta dajali druga drugi vsa pojasnila, ki so v stanu razjasniti druga drugi lastne namone in namene drugih držav, če pa sc zgodi slučaj, da bi bilo tekom dogodkov nemogočo ohraniti status quo na Ualkanu ali ob otomanskih obalah in na otokih v Jadranskem morju, in da bi bila, vsled nastopa kake tretjo države ali sicer kako, Avstro-Ogrska ali Italija prisiljena, iz-premeniti status quo z začasnim ali trajnim zasodenjom s svoje strani, potom se izvrši to zasedenje le po predidočem dogovoru med obema državama, ki bi moral sloneti na principu medsebojno kompenzacije za vso toritorijalne in drug prednosti, ki bi jih dobila vsaka izmed obeh preko sedanjega status quo, in bi moral zadovoljiti interese in upravičeno zahteve obeh dolov.
drži londonskih sklepov ter priznala nadaljnje trajanje akorda iz leta 1901.
Kmalu pa je bilo jasno, da se častiželjni načrti Italije niso izčrpali ob ugotovitvi „altra sponda“. Strastna razburjenost se je prijemala dežele, teza o absolutni nevtralnosti se je morala umakniti novi paroli o ,,čujoči in oboroženi" nevtralnosti in pozneje cinični frazi „sacro egoismo"; od vlade tajno, od agentov ententnih sil očitno podpirano, je zraslo na tleh ire-dentičnih, radikalnih in republikanskih fraz gibanje, ki je bilo zapisalo, ne glede na zvestobo in dano besedo, združitev italijanskih delov pokrajin monarhije z Italijo na svoj prapor, gibanje, katerega pristaši so v časopisju na cesti in na zborovanjih vedno vihar-nejše zahtevali, da naj stopi Italija v to svrho na strani ententnih sil v vojno.
Da so določale oficijalno politiko Italije iste tendence, se je pokazalo jasno šele, ko je po smrti mar-kija di San Giuliana prešlo vodstvo zunanjih zadev začetkom novembra v roke barona Sonnina.
(Dalje prihodnjič)
Svetovna vojna.
Z avstrijsko-italijanskega bojišča
Uradna poročila.
Italijani pri Plaveh zopet odbiti. — Lahi motali bombe v dorlol.
Uradno poročajo dne 22. junija.
Pri Plaveh je bilo zopet nekaj sovražnih napadov odbitih.
Neki italijanski metalec je metal na Gorico brezuspešno bombe. Na ostalih bojnih črtah izstreljuje sovražnik veliko topničarskega streljiva, a se sicer drži pasivno.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Prvi meaeo vojno. — Italijani nimajo dooodaj nobenega uapoba.
Uradno razglašajo dne 23. junija:
V	pravkar minulem prvem vojnem mesecu niso Italijani dosegli nobenega uspeha. Naše čete drže prav kakor v začetku vojske svoje postojanke ob ali blizu meje ob soški fronti, na utrjenem obmejnem prostoru Bovec — Naberjet, ob kranjskem grebenu in na vseh tirolskih frontah so se izjalovili vsi poskusi sovražnega prodiranja s težkimi izgubami.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. HOfer, feldmaršallajtnant.
Ob Krnu mir. — SlUn topniški boj ob Soči. — Laiki napadi pri Gradiški In Tršlčn ponoarečenl.
Uradno razglašajo dne 24. junija:
Italijani so napadli mali Pal pri Bediu Plockcn, a so bili krvavo odbiti.
Na bojni črti ob Soči so bili brezuspešni napadi pehote manjšega obsega in se je streljalo iz topov.
Uradno poročajo dne 24. junija.
Na koroški meji smo pri malem Palu odbili napad močnih italijanskih čet. Sicer so se vršili na tej meji in na tirolski meji topniški boji. V okrožju Krna je
mir, ob Soči silen topniški boj. Napadi Italijanov pri Gradiški in Tržiču so se izjalovili.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant.
Dva Italijanska napada pri Ronklh odbita. — Močan sovražni artilerijski ogenj pri Oorloi in Komnu.
Uradno razglašajo dne 25. junija.
Na mejah Tirolske in Koroške več topniških bojev. Na primorskem obmejnem ozemlju smo v jutranjih urah vzhodno od Ronkov odbili dva sovražna napada. Na obmostje pri Gorici in na planoto pri Komnu se obrača močan sovražni artilerijski ogenj.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. _______________
Artilerijski boj ob Bodi. — Odbiti napadi Italijanov na goriiko mostišče.
Uradno razglašajo dne 26. junija.
Sovražni artilerijski ogenj ob Soči traja naprej.
Več napadov na naš utrjeni most pri Gorici je bilo zopet odbitih z velikimi izgubami Italijanov.
Na koroški in na tirolski meji se ni nič važnega zgodilo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant. ________________
Odbit italijanski napad pri Zagrajn.
Uradno razglašajo dne 27. junija.
Ob kanalu pri Tržiču je bil včeraj južno od Za-graja odbit sovražni napad. Ob Soči in na ostalih bojnih črtah so se sicer bili le boji s topovi.
Namastaik načelnika gener&liiega itaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. _______________
Hai podmorski 6oln potopil italijansko torpedovko.
Uradno razglašajo dne 27. junija.
Naki naš podmorski čoln je 26. junija v severni Adriji torpediral in potopil neko italijansko torpedovko.
Mornariško poveljstvo.
]fa vseh frontah topniiki boji.
Uradno razglašajo dne 28. junija:
Položaj je neizpremenjen, sovražnik skoraj popolnoma miruje. Le topniški boji trajajo na vseh frontah dalje.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant. ______________
Obstreljevanje goriikega mostišča. — Laiki sanl-tejoi prenaiajo na nosilih strojne poike.
Uradno razglašajo dne 29. junija.
Na italijanskem bojišču se tudi včeraj ni nič važnega zgodila. Sovražnik je zopet včeraj izstrelil veliko artilerijske municije na goriško mostišče. Italijansko sanitetno osobje prevaža z zlorabo konvencije v Genfu strojne puške na svojih nosilnicah.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant. ______________
Lep uspeh naiega mornariškega letaloa.
Uradno razglašajo dne 28. junija.
Mornariški letalec je dne 27. junija pri vili Vi-centina obstreljeval neki zavezani sovražni zrakoplov
in ga prisilil, da se je moral izpustiti na tla; dne 28. junija je vrgel težko bombo v artilerijski park v S. Canziano z uničevalnim uspehom, težko je poškodoval z bombo nek parnik pri izlivu Soče v morje, tako da se je potopil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Nov splošni italijanski napad krvavo odbit.
Dunaj, 30. junija. Na bojni črti ob Soči so pod-vzeli Italijani po dolgi pripravi s topovi velikopotezen napad, ki so ga naše čete odbile.
Dunaj, 30. junija. Po večdnevnem odmoru so Italijani zopet razvili živahno delovanje na soški fronti. Predvčerajšnjem zvečer so naše čete odbile italijanski napad pri Pia veh. V odseku Zagraj—Tržič je sledil več manjšim brezuspešnim napadom sovražnika v pretekli noči splošni napad sovražnika. Tudi ta je bil povsod odbit. Ravnotako brezuspešni so ostali danes zjutraj ponovni napadi pri krajih Selo iu Tržič. Topniški boji trajajo na vsej južnozahodni fronti dalje in so posebno pri Soči zelo silni.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant.
\
Obnovljeni italijanski napadi zopet odbiti. — Hrib Kosič pri Tržiču pokrit z italijanskimi mrliči.
Uradno poročajo dne 1. julija.
Včeraj popoldne po več sovražnih pehotnih divizijah obnovljeni splošni napad na naše postojanke ob robu Doberdobske planote je bil povsod odbit s težkimi izgubami za Italijane. Glavni sovražni sunek je bil naperjen proti bojni črti Zagraj — hrib Kosič, severovzhodno od Tržiča. Pri Selcih (Selz) in pri Ver-miglianu so vdrli Italijani v naše najsprednejše jarke. Protinapad naše hrabre pehote je vrgel sovražnika v dolino nazaj. Robovi hriba Kosič so pokriti z italijanskimi mrliči.
Zvečer podvzeti sunek proti vrhovom vzhodno od Tržiča, napad severovzhodno od Zagraja in več manjših sunkov proti goriškemu mostiču se je tudi izjalovilo. Po tem porazu sovražnika je postalo mirno. S povišanim veseljem so naše neomajljive čete v trdni posesti vseh svojih postojank pripravljene na nove boje.
V	severnem odseku ob Soči in ob koroški meji trajajo še boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant.
Novi Italijanski napadi na Boberdobsko planoto, pri Oorloi in ob Krnn zopet odbiti. — Naše vrle
čete obvladujejo vse dosedanje postojanke.
Uradno poročajo dne 2. julija.
Ob spodnji Soči je bil zopet odbit ljut napad Italijanov.
Včeraj se je ponavljal italijanski napad na Dober-dobsko planoto. Večurnemu pripravljanju po ognju težkih topov je sledilo včeraj popoldne več infanterij-skih napadov med Zdravšino in Vermeljanom. Vsi napadi so bili zopet ob težkih sovražnikovih izgubah odbiti. Prej so Italijani izvršili slabejše napade na en del goriškega obmostja in v okrožju Krna, pa tudi ti napadi so bili istotako odbiti. Naše pridne čete ob-
vladujejo sedaj kakor prej svoje izkušene prvotne pozicije. Topniški boji trajajo' na vseh frontah dalje.
Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Italijanski poraz ob So6i. — Boji za Veliki Pal.
Uradno poročajo dne 3. julija.
Včerajšnji dan je prinesel Italijanom na primorski fronti nov poraz. Po brezuspešnih naskokih pri Zagraju in Polazzo je pričel proti večeru italijanski naskok, ki sta se ga udeležili najmanj dve infante-rijski diviziji, proti oddelku doberdobske planote od Polazzo do vrha Kozič. Naše na boj pripravljene čete so kot vedno sovražnika odbile. Sovražnikove izgube so bile tudi včeraj težke. Proti goriškemu obmostju južnozahodno od sabotinskega hriba naperjeni sovražni napad je bil istotako krvavo odbit. Na koroški meji so se vršili boji za Veliki Pal (vzhodno od prelaza PlCcken). Gora je hončno ostala v naši posesti. V tirolskem obmejnem okraju so se vršili mestoma topniški boji.	__________
Brezuspešni Italijanski napori pri Doberdoba. — Italijanska torpedovka potopljena.
Uradno poročajo dne 4. julija.
Italijani so tudi včeraj zopet ponovili svoje napore, da bi se ustalili ob robu Doberdoba. Po obstreljevanju, ki je trajalo cel dan ,na odsek „Redipuglia“ (nSredi polja") s težkimi topovi, je pričel tu sovražnik z napadom vsaj štirih pešpolkov, ki je dovedel do ljutih bojev moža z možem. Naši hrabri branilci so s protinapadom končno vrgli sovražnika z vrhov.
Poizkusi sovražnika, da se približa našim postojankam pri Volčah zahodno od Tolmina in na ozemlju južno od Krna, so bili zadušeni že v kali. Alpinci, ki so podvzeli v tej okolici sunek proti nekemu našemu opirališču, so bili v ljutem boju moža z možem vrženi nazaj. Sovražnikove izgube so zopet povsod zelo težke.
Italijanska torpedovka „17“ je bila dne 2. julija zvečer uničena na severnem Jadranskem morju.
Siloviti boji ob 8o61. — Italijanski napadi na do-berdobskl planoti, pri Volčah in Krna zopet odbiti.
Uradno razglašajo dne 5. julija.
Ob spodnji Soči se je vsled vedno ponavljajočih napadov Italijanov razvil velik ljut boj, katerega vodi infanterija in artilerija z veliko trdovratnostjo.
Uradno poročajo dne 5. julija.
Boji ob robu doberdobske planote so se včeraj obnovili s prejšnjo ljutostjo. Zvečer je bil odbit napad' dveh italijanskih divizij proti odseku bojne črte južno od Polazza; bolj proti severu od tam še traja boj. Tudi pri Volčah in v ozemlju Krna je napadal sovražnik brez uspeha. V koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju so bili le boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. ____________
Z avstrijsko-ruskega in nemško-ruskega bojišča.
Lvov, glavno mesto Oallolje, zopet nai.
Uradno se razglaša dne 22. junija:
Naša druga armada je danes po težkih bojih /usedla Lvov.
Drugi avstrijski armadi v Galiciji poveljuje general Bohm-Ermolli.
Berlin, 23. junija. Avstrijske čete so po težkem boju zavzele Lvov. C. in kr. pešpolk št. 34, katerega imetelj je nemški cesar, se je odlikoval, ko je vzel z naskokom Lyso Goro.
Kako je bil zavzet Lvov. — Zmagoviti boji proti Basom.
Dunaj, 22. junija ob 3. uri 21 minut popoldne. (K. u.) Zveznim četam se je posrečilo, da so vzele sovražnikove prednje postojanke zahodno in severozahodno od Lvova.
Boji za Lvov. — Pflanzerjeva armada zopet odbila raške napade.
Uradno poročajo dne 22. junija.
Boji okoli Lvova se nadaljujejo. Naše čete so včeraj v prostoru zahodno od Trnjevega polja prodrle rusko obrambno postojanko južno od mesta in zasedle na več mestih prehode čez potok Szczerek.
Posamezne utrdbe na zahodni in na severozahodni bojni črti Lvova so po ljutih bojih, v katerih se je posebno hrabro vojskovala dunajska deželna bramba, v naši posesti.
Nemške čete so vzele z naskokom vrhove zahodno od Kulikova in so odbile vse napade Rusov z najtežjimi izgubami za sovražnika.
Južno od Dnjestra je splošen položaj neizpre-menjen.
čete Pflanzerjeve armade so tudi včeraj odbile ruske napade z velikimi izgubami 7,a sovražnika.
Ob Tanevi in na Poljskem je položaj neizpre-menjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Basi se pri Žolkievra umaknili. — Od 12. Janija ujetlb 58.000 Basov.
Uradno razglašajo dne 22. junija.
Boji severno in zahodno od Lvova se nadaljujejo.
Zahodno od Žolkiewa so bili Rusi ponoči prisiljeni, da so se morali umakniti.
Nemške čete in avstro-ogrski armadni zbori, ki se z njimi vojskujejo, so ujeli od 12. junija 237 častnikov in 58.800 mož in zaplenili 9 topov in 136 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nadvojvoda Friderik — praski vojni marial.
Dunaj, 22. junija. Cesar Viljem je že zvečer povodom zavzetja Lvova brzojavil višjemu armadnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku, mu čestital na uspehu in ga je imenoval za pruskega vojnega maršala.
Kako j« bil zavzet Lvov. — General Bohm-Ermolli vkorakal v Lvov. — Baska fronta vnovlfi predrta.
Basi se tadi na ostalih frontah nmikajo.
Dunaj, 23. junija. Radosti ob vhodu naših čet v Lvov ni mogoče popisati. Zavzetje z naskokom ruskih postojank pri Lvovu po armadi Bohm-Ermolli se zopet označuje kot predor, ki že učinkuje na vso ostalo bojno črto.
Rusi se že tudi v gorati pokrajini pri Ivielcah zahodno od Visle pripravljajo na umikanje.
Dunaj, 23. junija. Uradno se poroča: Severozahodno in zahodno fronte lvovskega pasu so v vrsti ruske obrambne postojanke Zolkiew—Mikolajev imele zasedeno močne ruske sile. Dne 22. t. m. ob 5. uri zjutraj je dunajska deželna bramba z naskokom vzela utrdbo Rzesna na cesti Janow—Lvov. Od severozahoda so ob istem času prodrle naše čete čez višine vzhodno od potoka Mlynowka in osvojile nekaj utrdb pred višino Lysagora. Tekom dopoldneva smo v nadaljnjem prodiranju proti mestu v krvavem boju vzeli še ostale utrdbe severozahodne in zahodne fronte. S tem je bila ruska fronta vnovič predrta, sovražnik, ki je zopet imel težke izgube, pa prisiljen, da se je umaknil. Naše čete so med zasledovanjem prodrle do višin vzhodno in severovzhodno od mesta in prekoračile južno od Lvova cesto, ki vodi v Mikolaje. Med navdušenjem prebivalstva je prišel popoldne ob 4. uri general konjenice Bohm-Ermolli s četami druge armade v Lvov.
Tudi pri Zolkiewu in vzhodno od Ilawaruske se Rusi umikajo. Posamezne napade sovražnika ob Ta-newu smo odbili. Danes ponoči se je pričel sovražnik dalje umikati tudi med Sanom in Vislo kakor tudi na gorovju pri Kjelcah; povsod ga zasledujejo zavezniške čete.
Ob Dnjestru je splošen položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Od Lvova proti raški meji.
Uradno poročajo dne 23. junija.
Lvov so včeraj popoldne z naskokom zavzele avstrijske čete, nato ponoči postojanke ob Szczerzeku med Dnjestrom pri Mikolajevu in Lvovu.
Dalje severno smo med zasledovanjem dosegli črto vzhodno od Lvova—Zoltance—Turynka (severovzhodno od Žolkiewa).
Pri Rawaruski in zahodno od tu je položaj neizpremenjen. V kotu San—Visla so se Rusi pričeli umikati. '
Na vzhodnem bojišču ni nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zavezniške čete prekoračile Dnjester. — Boji vzhodno od Lvova. — Mikolajev ln Zldaozow vzeta.
—	Na Baško Poljakom naše dete zasedle Ostrowleo ln Sandomlerz.
Uradno poročajo dne 24. junija.
Rusi so morali na Poljskem opustiti črto Sando-mierz—Ostrowiec, pri Zydaczowu se bijejo za nas uspešni boji. Mikolajev je že vzet.
Pred bojno črto Pflanzerjeve armade je skoro popolnoma mirno.
Dunaj, 24. junija. Splošni položaj v vzhodni Galiciji se ni izpremenil. Vzhodno in severovzhodno Lvova so v teku boji z močnimi ruskimi zadnjimi četami. Na zgornjem Dnjestru smo vzeli Mikolajev in Zydaczow. Ob dolenjem teku reke pri zadnjeime-novanem mestu so zvezne čete po hudih bojih na več krajih prodrle na severni breg Dnjestra. Med Vislo in Sanom je sovražnik nadaljeval umikanje. Severno od Visle smo vrgli ruske zadnje čete preko Kamiene. Naše čete so zasedle Ostrowiec in Sandomierz.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Ostrowiec leži na južnem Rusko Poljskem, vzhodno od gorovja Lysagora, približno na pol pota iz Kjelc do Visle.
Sandomierz leži na zahodnem bregu Visle ob meji med Galicijo in južno Rusko Poljsko, južno od izliva Sana v Vislo.
Linslngenova armada prekoračila Dnjestr. — Basi se umikajo tndi zahodno od Visle.
Uradno razglašajo dne 24. junija.
Severozahodno od Kurschany smo odbili ruski napad in ujeli 100 Rusov. Ob Omulevu smo z napadom vzeli vas Kopaczyska. Na Poljskem južno od Visle se je izjalovilo več sovražnih napadov.
Armada Linsingenova je prekoračila Dnjester. Med Ilaliczom, katerega še drži sovražnik, in Zuraw-nom, stoji v hudem boju na severnem bregu. Od tu do vzhodno od Lvova in vhodno od Žolkiewa se je zasledovanje nadaljevalo. Med Rawarusko in Sanom pri Ulanovu se ni nič posebnega zgodilo. V kotu med Sanom in Vislo so se Rusi umaknili za San. Tudi na zahodnem bregu Visle južno od liže se umikajo proti severu.	Vrhovno	armadno	vodstvo.
Nadaljevanje bojev med Znrawnom in Hallozem.
—	Chodorow vzet. — Umikanje Basov na Poljskem.
Uradno poročajo dne 25. junija.
Med Haliczem in Zurawnom trajajo boji na severnem bregu Dnjestra dalje. Protinapadi Rusov so bili odbiti, naš napad pa napreduje. Prodirajoč preko Zydaczowa smo včeraj vzeli Chodorow. Sicer je položaj ob Dnjestru od Halicza navzdol, dalje vzhodno od Lvova, pri Rawaruski in ob Tanewu neizpremenjen. Južni breg Sana je prost sovražnika.
Na Poljskem zasledujejo zvezne čete proti Zavi-chostu—Ozasovu—Siennu umikajoče se ruske sile.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Napredovanje zavezniških čet pri Ilžl. — Pri Martinova so morali deli Linslngenove armade pred sovražno premočjo zopet na južni breg Dnjestra.
Veliki glavni stan 25. junija.
Predvčerajšnjem osvojeno vas Kopaczysko smo zopet izpraznili. Jugovzhodno od Chorzele, v bližini vasi Stegna, so naše čete po trdovratnem boju vdrle v del sovražnih Črt in se tam ustalile.
čete generalnega polkovnika pl. Woyrscha so med zasledovanjem prekoračile gozdno ozemlje južno od liže.
Položaj pri armadah vojnega maršala Mackensena je v bistvenem neizpremenjen.
Severozahodno od Halicza so se morali deli armade genorala Linsingena pred premočnim sovražnim napadom pri Martinovu umakniti nazaj na južni breg Dnjestra; dalje ob reki navzgor naš napad napreduje. Levo krilo armade stoji pri Chodorowu.
*
Martinov leži ob Dnjestru 15 km zahodno od Halicza.
Konrad pl. Hotzendorf generalni polkovnik.
Dunaj, 25. junija. Načelnik generalnega štaba baron Konrad pl. Hotzendorf je bil imenovan za generalnega polkovnika.
Odbiti ruski naskoki ob Dnjestru. — Nevlteika ruska zvijača.
Uradno razglašajo dne 26. junija:
Vzhodna skupina Pflanzerjeve armade je med Dnjestrom in Prutom zopet odbila naskok zelo premočnega sovražnika. Med temi boji se je posrečilo sovražniku, da je našo bojno črto na neki točki predrl.
V	več vrstah ponoči korakajoč na napad, je prišla najsprednejša sovražna vrsta, ki je bila popolnoma neoborožena in ker je držala visoko roke kvišku v znamenje predaje in zato ni bila obstreljevana, do naše postojanke. Neposredno pred našo postojanko so vrgli Rusi v žepih obleke skrite ročne granate proti našim strelskim jarkom, nakar so naskočile zadaj se nahajajoče sovražne vrste. Došla naša oja-čenja so vrgla po težkem boju Ruse iz njih postojank zopet nazaj in so jih več sto ujela. Podnevi in tudi danes ponoči je ponovil sovražnik napade z -“na-skoki na raznih mestih bojne črte. Vsi sunki Rusov so bili odbiti z najtežjimi izgubami za sovražnika. Naša bojna črta je popolnoma neizpremenjena. Hon-vedski huzarski polk št. 6 in hrvatska deželna bramba sta se v teh bojih posebno odlikovala. Pred ostalo bojno črto Pflanzerjeve armade je mirno.
Na višinah severnovzhodno od Zuravvna in Cho dorowa se boji nadaljujejo. Zvezne čete so vzele z naskokom več krajev in so odbile ruske protinapade. Sicer je položaj v Galiciji neizpremenjen
Na Rusko-Poljskem so se razvili boji na črti Zavvichost—Sienno—Uža.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldm aršallaj tnant.
Vzete rueke postojanke pri Przaeznyezu. — Napredovanje napada pri Dnjestru.
Uradno razglašajo dne 26. junija.
Južnovzhodno od Oglende (severno od Prasznysza) so bile vzete z naskokom ruske postojanke, nad 600 Rusov je bilo ujetih in zaplenjene 4 strojne puške.
Linsingenova armada napreduje z napadom na severnem bregu Dnjestra. Desni breg drži sovražnik še pri Haliczu. Odkar se je pričel napad čez to reko, je ta armada ujela 3500 sovražnikov.
Med Dnjestrom in pokrajino vzhodno od Lvova se sovražnik zasleduje naprej.
Vrhovno armadno vodstvo.
Uspeh ob Dnjestru ln ob Rawaruskl.
Uradno poročajo dne 27. junija.
Nemške čete so z naskokom vzele vrhove med Bukaczovvcami in Chodorowom in so ob zasledovanju došle v okolico Hrehorowa.
Sovražne postojanke severozahodno od Rawa-ruske so bile vzete, ob tej priliki je bilo ujetih 3300 Rusov in zaplenjenih več strojnih pušk. Tudi tu so se Rusi posluževali svoje navade, da bi z vihtenjem belih robcev izvabili naše čete k sebi, da bi jih potčm postrelili. Te dele ruskih čet smo uničili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Uspeino zasledovanje Rusov. — Halioz v nail posesti. — Uspeh armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda.
Dunaj, 28. junija. Na gališkem bojišču se na celi vzhodni bojni črti sovražnik hitro zasleduje na-
prej. Važno mostišče pri Haliczu ob Dnjestru je bilo vzeto, čete armade nadvojvoda Jožefa Ferdinanda so z naskokom vzele neki kraj, ki leži nekaj kilometrov južnozahodno od Narola.
Dunaj, 28. junija. Zvezne čete nadaljujejo v vzhodni Galiciji zasledovanje. Včeraj so dosegle v vednem boju z zadnjimi stražami severovzhodno od Lvova okolico Klodzienko—Zadworze, prve čete pa Swirz, katerega so v spodnjem teku že prekoračile. Halicz je v naši posesti. Južni Dn j estrov breg od Ha-licza navzdol je sovražnika očiščen. Po petdnevnih vročih bojih so zvezne čete Linsingenove armade izsilile prehod Čez Dnjester. Sicer vlada na Dnjestrovi fronti mir. čete armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda so včeraj zavzele Plaszov (južnovzhodno od Narola) in so danes ponoči vdrle v sovražne pozicije severovzhodno od tega kraja. Rusi se umikajo čez Narol. Ostali položaj je na severovzhodu neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Zaveznlike čete prodrle do Buga in Onjile Lipe. — Rutko meato Tomaazov vzeto.
Uradno razglašajo dne 29. junija.
Zvezne armade so v vzhodni Galiciji zasledujoč sovražnika prodrle do Gnjile Lipe in do reke Bug pri Kamionki Strumilovi. Ruske sile, ki so stale na tej črti, so bile napadene. Bursztyn smo včeraj vzeli. Močne sovražne sile, ki so se držale pri Sielecu severozahodno od Kamionke Strumilove, so bile danes ponoči vržene po ljutem boju z velikimi izgubami na Krystynopol nazaj. Severno od Rawe Ruske in severno od Cieszanovva so vdrle zvezne čete na rusko ozemlje. Tomaszov je v naših rokah. Danes ponoči je izpraznil sovražnik svoje postojanke ob severnem Tanevu in ob severnem bregu reke San in se je pričel umikati v severnovzhodni smeri. Povsod se sovražnik zasleduje. Na Poljskem in ob Dnjestru je položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hbfer, feldmaršallajtnant.
Halloz vzet. — Linsingenova armada od 23. junija ujela 6470 Rusov.
Veliki glavni stan dne 28. junija.
Ruski napadi severno in severovzhodno od Prasz-nysza, ki so bili naperjeni osobito proti naši novi, dne 25. junija zavzeti postojanki južnovzhodno od Oglende, so se zlomili z velikimi izgubami za sovražnika.
Halicz je bil zaseden po naših četah. Reka Dnjester je bila danes zjutraj tudi tu prekoračena. Armadi generala pl. Linsingena se je s tem posrečilo, da je na svoji celi bojni črti po petdnevnih težkih bojih izsilila prehod čez to reko. Od tam bolj proti severu zasledujejo naše čete premaganega sovražnika proti odseku Gnila Lipa.
Linsingenova armada je od 23. junija ujela 6470 Rusov.
Severovzhodno od Lvova se približujemo odseku reke Bug; od tam bolj proti vzhodu do okolice Cie-szanowa zvezne čete prodirajo naprej. Ujele so več tisoč sovražnikov in so zaplenile več topov in strojnih pušk.	’
Naj višje armadno vodstvo.
Basi ▼rženi če* Bng in Gnilo Lipo. — Zavezniške čete prodrle severno od Bawa Baske na rusko ozemlje. — Baško umikanje ob Tanevn ln Spodnjem Banu.
Uradno se poroča dne 29. junija.
Na vzhodnem bojišču se ni zgodilo nič važnega.
Linsingenova armada je vrgla sovražnika na celi bojni črti med Haliczom in Firlejovem čez Gnilo Lipo.
V	tem odseku se še vojskujejo.
Bolj proti severu od tam se je dosegla okolica Przemyslany—Kamionka.
Severno od Kamionke sovražnik ni čakal našega napada, marveč se je umaknil za reko Bug nazaj.
Severno in severozahodno od Mostywielkie (50 km severno od Lvova) kakor tudi severovzhodno in zahodno od Tomaszowa se je postavil včeraj sovražnik v obrambo, a je bil povsod vržen nazaj. Mi stojimo zdaj tudi tu na ruskih tleh.
Pod pritiskom našega napredovanja v tem odseku je pričel sovražnik izpraznjevati svoje postojanke v odseku Tanev in ob spodnjem teku reke San.
Proti Krasniku ln Zamoiču. — U sp si ni boji ob Gnili Uploi ln Bugu. — Prodiranje v lubUnsko gubernijo.
—	Naše čete zasedle Zawlobost ob Visli.
Dunaj, 30. junija. Ob Gnili Lipi in ob Kami-onki Strumilovi se Rusi pripravljajo, da bi zasledovanje zadržali. Severno od tam napredovanje zaveznikov zelo napreduje. Armada nadvojvoda Jožefa Ferdinanda je že dosegla vrh višin severno od planot ob Tanevu.
Dunaj, 30. junija: Uradno se poroča: V vzhodni Galiciji so na Gnili Lipi in na Bugu pri Kamionki Strumilovi boji v teku, ki se za nas uspešno razvijajo. Med Bugom in Vislo se sovražnik še dalje umika. Njegove zadnje čete, ki krijejo njegovo umikanje, smo včeraj povsod napadli in premagali. Naše čete so prešle nižino Tanew in so zasedle rob višin pri Frampolu in Zaklikowu. Vsled uspehov zveznih armad vzhodno od Visle prisiljeni izpraznjujejo Rusi svoje pozicije tudi zahodno od reke. Tako so od danes ponoči zopet na umikanju iz svoje močne bojne fronte Zawichost, Oža-row in Sieno proti Visli. Zawichost so naše čete zasedle.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant. ____________
Zaveznlike čete dosegle črto Belz — Komarow —
Zamoič — Frampol - Zakllkov Zawlohost.
Veliki glavni stan, dne 30. junija.
Na vzhodnem bojišču nobenih dogodkov.
Naš napad ob Gnili Lipi napreduje. Vzhodno in severovzhodno od Lvova je položaj neizpremenjen. Med Bugom in Vislo so avstrijske in nemške čete dosegle črto Belz—Komarow—ZamošČ in severni rob tanevske gozdnate nižine. Tudi na levem bregu Visle pri Za-wichstu in Ožarowu se je sovražnik pričel umikati.
Neko sovražno letalo smo za našo črto prisilili, da se je spustilo na tla; posadko smo ujeli.
Naše čete prodrle na vzhodni breg Gnilo Upe. — ZamošČ zaseden. — Vojni plen jonlja: 351 častnikov, 104.000 moi, OS topov, 364 strojnih pušk Itd.
Uradno razglašajo dne 1. julija.
V	vzhodni Galiciji trajajo še boji ob Gnili Lipi in v odseku vzhodno od Lvova. Naše čete so prodrle
na več mestih na vrhove vzhodno od Gnile Lipe in vpadle v sovražne postojanke. Zveznim četam se je tudi od Rohatyina navzdol posrečilo, da so došle na vzhodni breg. Ob Dnjestru je popolnoma mirno.
Ob izviru Wieprža je bil zaseden Zamošč.
Vrhove severno od planote Tanew smo zasedli v vsem obsegu.
Zahodno od reke Visle so sledile naše čete sovražniku, ki se umika, do pred Tarlova.
Skupen plen čet, ki se vojskujejo pod avstro-ogrskim višjim poveljstvom na severovzhodu, znaša meseca junija: 521 častnikov, 194.000 mož, 93 topov, 384 strojnih pušk, 87 municijskih voz in 100 voz vojne železnice.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hfifer, feldmaršallajtnant. ______________
Hlndenbnrgova armada ujela Junija 25.695 Bnsov.
—	Nadaljnje prodiranje zavezniških čet.
Uradno poročajo dne 1. julija.
Položaj na, vzhodnem bojišču neizpremenjen.
Plen meseca junija znaša: 2 zastavi, 25.695 ujetnikov, med njimi 121 častnikov, 7 topov, 6 metalcev min, 52 strojnih pušk, 1 letalo in še veliko materijala.
čete generala Linsingena so včeraj napadle in z naskokom vzele ruske postojanke vzhodno od Gnile Lipe med krajema Kunicze in Luczynce in severno od Rohatyna. Ob tej priliki so bili ujeti 3 častniki in 2323 mož in zaplenjenih 5 strojnih pušk.
Tudi vzhodno od Lvova so avstrijske čete vdrle v sovražno postojanko. Armade generalfeldmaršala pl. Maekensena prodirajo dalje med Bugom in Vislo. Tudi zahodno od Visle se Rusi umikajo deloma po trdovratnih bojih. Zavezniške čete silijo za njimi na obeh straneh Kamiene.
Skupni plen junija pod poveljstvom generala pl. Linsingena, feldmaršala pl. Maekensena in generala Woyrscha bojujočih se zavezniških čet znaša 409 častnikov, 140.650 mož, 80 topov, 268 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bosi vrženi iz močnih pozlolj ob Gnili Upi. - 7765 njetnlkov. — Velik nspeh med Bogom In Vislo. — Jožefov vzet.
Dunaj, 2. julija, čete Linsingenove armade so vrgle Ruse iz močnih postojank ob spodnjem teku Gnile Lipe.
Na bojiščih pri Krasniku in Zamošču se je vnela velika bitka.
Uradno poročajo dne 2. julija.
Po večdnevnih srditih bojih so zvezne čete Linsingenove armade vrgle Ruse iz jako močne pozicije na Gnili Lipi, spodaj od Firlejova. Sovražnik, ki se v vzhodni smeri umika in ki je na vsej fronti zasledovan, je imel zopet težke izgube. V t^j bojih je bilo ujetih 7765 Rusov in zaplenjenih 18 strojnih pušk. Severno od tega trajajo boji še dalje.
Na Dnjestru .se ničesar bistvenega dogodilo.
Na Rusko Poljskem se bore zvezne Čete med Vislo in Bugom z močnimi ruskimi močmi na potoku Por in na Wyznici. Naše armade povsod napadajo. Severno od Visle so naše čete napadle sovražne pozicije pri Tarlovu. Ob 5. uri popoldne smo vzeli z naskokom neko opirališče severno od tega kraja. V večernih urah se je ostala napadalna fronta približala do tolike oddaljenosti, da je bil mogoč naskok, ter
ponoči vdrla v rusko pozicijo. Sovražnik se je bežeč umikal. Pri zasledovanju sovražnika smo vzeli Jožefov na Visli. Tudi na pozicijah južnovzhodno Sienne so bili Rusi vrženi nazaj. Pri tem smo ujeli 700 Rusov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fuldmaršallajtnant.
Rmi ta morali umakniti na črti Flrlejev Mariam-pol. — Krasnik zavzet.
Berlin. Južnovzhodno od Kalvarije smo Rusom vzeli neko pozicijo na višinah. Pri tem smo ujeli 600 Rusot. Ko smo tudi višine južnovzhodno Kustorowiz (severno od Halicza) z naskokom vzeli, so bili Rusi na celi fronti od Mariampola do severno Firlejeva prisiljeni, da so se umaknili. Armade Mackensenove potiskajo sovražnika nazaj zahodno od Zamošča preko oddelkov Labunka in Por in so Por že prekoračile. Dalje zahodno je bila sovražna pozicija v črti Turobin, Krasnik, Jožefov na Visli dosežena.
Predpostojanke pri Strozi in Krasniku in oba ta kraja sama smo še zvečer zavzeli.
Zahodno od Visle so morali Rusi pod pritiskom napada zapustiti mostišče pri Tarlovu. Južni breg Kamione je očiščen sovražnika.
čete generalnega polkovnika pl. Woyrscha so v uspešnih bojih vrgle Ruse iz njih postojank jugovzhodno od Sienne in liže ter pri tem ujele 700 mož grena-dirskega zbora.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zamoič z naskokom vzet. — Boji za Krasnik. — 4800 Satov ujetih.
Uradno razglašajo dne 3. julija.
V	vzhodni Galiciji prodirajo zvezne čete pri zasledovanju sovražnika vzhodno od Halicza in preko Narajowke ter so severno v zvezi z uspešnim napadom na višine vzhodno od Janeczya.
Na Bugu je položaj neizpremenjen. Med Vislo in Bugom prodirajo zvezne čete v hudih bojih vedno naprej. Zamošč smo z naskokom vzeli. Zahodno od Zamošča so bili Rusi povsod vrženi nazaj preko nižine potoka Poj:, ki je v naši posesti ter smo si prehod preko potoka na več mestih priborili. Vzhodno od Krasnika, za katerega se še vrše boji, smo vzeli Sta-ciank, ravno tako smo zahodno od Krasnika vzeli z naskokom kraj Wysnica. Tudi tu je sovražnik z južnega brega Wysnice povsod vržen nazaj in severno od potoka že vržen iz nekaterih pozicij. Ob potoku Por in pri Krasniku smo včeraj ujeli 4800 Rusov in zaplenili 3 strojne puške. Zahodno od Visle topniški boj.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. HCfer, feldmaršallajtnant.
Husi vrženi proti Zlati Lipi. — 4000 Rusov ujetih.
Uradno razglašajo dne 4. julija.
Rusi, ki so se včeraj v vzhodni Galiciji mdd Na-, rajovsko in Zlato Lipo, kakor tudi severno od tam, z močnimi silami upirali, so bili napadeni od zavezniških čet in po boju, ki je trajal več ur, vrženi na celi bojni črti proti Zlati Lipi nazaj. Ujetih je bilo 3000 Rusov in zaplenjenih več strojnih pušk. Tudi v okolici pri Przemyslanyju in Gliniany se umika sovražnik proti vzhodu. Ob reki Bug se položaj ni iz-premenil.
Na Ruskem Poljskem so se vneli hudi boji v več odsekih bojne črte, ker so bili Rusi ojačeni in so pričeli s protinapadi. Vsi ti poizkusi, da pribore zopet izgubljeno ozemlje, so se popolnoma izjalovili. Neki naš zbor je sam krvavo odbil pet sovražnih navalov. Ob potoku Por in ob Wyznici se boji še nadaljujejo. Na obeh straneh Studzjanskega so vdrle naše čete v več kilometrov dolgi bojni črti v sovražno glavno postojanko in so vrgle sovražnika s težkimi izgubami nazaj. Ujetih je bilo tu 1000 Rusov in zaplenjene tri strojne puške in 3 topovi. Vrhovi severno od Krasnika so bili z zelo težkim bojem vzeti.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, feldmaršallajtnant.
Rusi vrženi iez Zlato Lipo. — Lep uspeh armade nadvojvode JožefaFerdinanda. Nad 8000 ujetnikov.
Dunaj, 5. julija. Bitka pri Krasniku-Zamošču za zaveznike razveseljivo poteka. Posebno pri Krasniku so naše čete dosegle lep uspeh in potisnile na tej fronti Ruse dalje nazaj.
Uradno razglašajo dne 5. julija.
V	vzhodni Galiciji so došle zvezne čete Linsin-genove armade po dvatedenskih zmagovitih bojih zasledujoč sovražnika do Zlate Lipe, katere zahodni breg je izpraznjen od sovražnika. V odseku Kamionka Stru-milova—Krasne trajajo če boji proti ruskim zadnjim četam. Pri Krylowu je izpraznil sovražnik zahodni breg reke Bug in je požgal Krylow. Na obeh bregovih zgornjega Wieprža se bojujejo. Zavezniške čete so vrgle sovražnika iz postojank severno od potoka Por in so prodrle do Plonke. Zahodno od tam je armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda v večdnevnih bojih prodrla rusko bojno črto na obeh straneh ob Krasniku. Rusi so bili vrženi z velikimi izgubami v severni smeri nazaj. Ujetih je bilo 29 častnikov in 8000 mož, zaplenjenih 6 topov, 6 municijskih voz in 6 strojnih pušk. Zahodno od Visle je položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant.
Ogromno število meseoa maja ln junija ujetih Rusov.
Nad pol milijona mož.
Kakor poroča generalni štab, so meseca junija napravile zavezniške čete, ki stoje pod avstrijskim višjim poveljstvom, naslednji vojni plen: 521 častnikov, 194.000 mož, 93 topov, 364 strojnih pušk, 78 municijskih voz, 100 voz vojne železnice itd. K temu je prišteti Hindenburgov plen: 121 častnikov; 25.574 mož, 7 topov, 52 strojnih pušk, 6 metalcev min, eno letalo.
Skupaj tedaj: 642 častnikov, 219.574 mož, 416 strojnih pušk.
Meseca maja je znašal plen pod avstrijskim poveljstvom: 863 častnikov, 268.869 mož, 251 topov, 576 strojnih pušk, 189 municijskih voz itd. Hindenburgov plen: 31.643 ujetnikov, 16 topov, 58 strojnih pušk. Skupaj tedaj: okroglo 1000 častnikov, 300.512 mož, 267 topov, 634 strojnih pušk itd.
Ako seštejemo plen maja in junija, dobimo sledeče ogromne številke: 1642 častnikov, 620.068 mož, 367 topov, 1050 strojnih pušk itd.
To so pa le številke ujetih Rusov, Njih krvave izgube na ranjenih in padlih tu niso vštete.
Z nemško-francoskega bojišča.
Odbiti napadi pri Dlxmuldenu ln Neuville.
Uradno poročajo dne 22. junija.
Odbiti so bili sovražni napadi severovzhodno od Dixmuiden in južno od Neuville.
Zahodno od Perthes smo po uspešnih razstrelbah premaknili svojo postojanko.
Na gričih ob Maasi so nadaljevali pobližni boji med težkimi artilerijskim ognjem. Danes zjutraj smo tu prešli na protinapad, izčistili smo svoje jarke od vpadlega sovražnika in smo jih 130 ujeli.
V	Vogezih smo premestili postojanke načrtoma, ne da bi nas bil nadlegoval sovražnik, na vzhodni breg Fechta.	Vrhovno	armadno	vodstvo.
Nemikl uspehi ob Mozi ln v Vogezih.
Uradno poročajo dne 23. junija.
Včeraj smo pričeli obstreljevati Diinkirchen kakor tudi zbirališče sovražnih čet pri krajih Bergues, Hon-schoote, Fourne8 in Cassel.
Pri Givenchy kakor tudi severno od prekopa La Bassee in pri Neuville je naš artilerijski ogenj v kali zadušil napade. Južno od Souchez smo v jarskem boju napredovali.
Na višinah ob Mozi so Francozi nadaljevali svoje prodiralne poizkuse brez najmanjšega uspeha; vse napade smo odbili z znatnimi izgubami za sovražnika. Dosedaj smo ujeli 280 neranjenih Francozov, med njimi 3 častnike, in zaplenili 7 strojnih pušk ter 20 metalcev min. Predstražni boj vzhodno od Lune-i ville še trajajo.
V	Vogezih smo z naskokom vzeli višino 631 pri Ban de Saptu, za katero so se več mesecev bojevali in ki obvladuje okolico. Naš plen je bil: 193 ujetnikov, 3 strojne puške, 1 metalec min in drugi materija!. Sovražni poizkusi, da bi jo zopet osvojili, so ostali brezuspešni.
Južno od Neuville je neko naše bojno letalo vrglo na tla sovražnega letalca.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pozi olja ki boji.
Uradno poročajo dne 24. junija.
Na vzhodnem pobočju višine Loretto smo vrgli sovražnika iz dela jarka, katerega je pred nekaj dnevi osvojil. Južno od Soucheza so se boji za nas uspešno nadaljevali. Postojanko Labyrinth južno od Neuville smo v trdovratnem pobližnjem boju držali proti močnemu ponočnemu napadu.
Na višinah ob Mozi je prišlo do nadaljnjih ljutih spopadov; ujeli smo še 150 Francozov. Sovražnik je imel pri dveh izjalovljenih napadih močne izgube.
Napad proti od nas vzeti višini pri Ban de Saptu smo zavrnili. Število ujetnikov1 se je zvišalo za 50.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odbiti napadi Franoozov v Argonih ln ob Kozi.
Uradno razglašajo dne 25. junija.
V	bojih južno od Soucheza smo zaplenili dve strojni puški.
Ponovne sovražne sunke proti postojankam La-byrinth smo odbili. Na zahodnem robu Argonov se je s težkimi izgubami izjalovil napad nekega francoskega
bataljona proti našim naprej potisnjenim novim postojankam. V protinapadu smo iztrgali sovražniku še en jarek z dvema utrdbama.
Na višinah ob Mozi so se popolnoma izjalovili francoski napadi zahodno od Tranchee. Vzhodno od Tranchee smo zopet osvojili neki jarek, katerega je sovražnik trdovratno branil. Pri Leintrey vzhodno od Luneville smo zavrnili manjša sovražna podjetja.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pri Souohezu vrženi zadnji Franoozi Iz nemikih Jarkov. — Izjalovljeni franooakl napadi ob Mozi.
Uradno poročajo dne 26. junija.
V bojih, ki se že več dni neprestano bijejo v bližini za še v sovražnih rokah nahajajoče se dele naših postojank severno od Soucheza in na polpotu iz Soucheza v Neuville so bili danes ponoči vrženi zadnji Francozi iz naših jarkov.
Na Champagni pri Souainu smo razstrelili dele sovražne postojanke.
Na vrhovih ob reki Maas vzhodno od Combresa so se skoraj povsod zlomili francoski napadi že v našem ognju, kjer je vdrl sovražnik v naše jarke, je bil z velikimi izgubami v boju mož z možem vržen nazaj.
V zasledovalnih sunkih smo zavzeli neko sprednjo sovražno postojako. Vrhovno armadno vodstvo.
Uspeh Nemcev ob Mozi.
Uradno razglašajo dne 27. junija :
Sovražno artilerijo, ki je stala poleg katedrale v Arrasu, so obstreljevali naši; neko municijsko skladišče je zletelo v zrak. Na vrhovih ob reki Mozi smo včeraj presenetili na grebenu južnozahodno od Les Eparges z napadom. Po kratkem boju je bil greben v naši roki. Vsi napori sovražnika celo noč, da nam ga zopet vzame, so se izjalovili. Naš plen pri Bandesapt se je povišal na 268 ujetnikov, 2 revolverska topova,
5	strojnih pušk iu na 7 večjih in manjših metalcev min.
Vrhovno armadno vodstvo.
Breznspeini franooakl napadi. — Francozi izgubili štiri letala.
Uradno razglašajo dne 28. junija.
Severno od Arrasa so bili odbiti sovražni nočni napadi ob obeh straneh ceste Souchez— Aix—Noulette in Labiryntu severno od Ecurie.
V zahodnem delu Argonov so poizkušali sinoči Francozi zopet vzeti svoje včeraj izgubljene postojanke. Dasi so nastopili z velikoštevilno artilerijo, so se njih napadi popolnoma izjalovili.
Z istim uspehom se je končal na višinah ob reki Maas neki dva kilometra široki pehotni napad ob obeh straneh strelskih jarkov. Po nenavadno visokih izgubah je bežal sovražnik v svoje postojanke nazaj.
V Vogezih so naše čete presenetljivo napadle posadko nekega okroglega vrha tik severno od doline Metz; 50 ujetnikov in ena strojna puška je ostala v naših rokah.
Posebno dobre uspehe smo dosegli na južno-vzhodnem delu naše bojne Črte proti sovražnim letalom.
V	zračnem boju sta bili sestreljeni severno od prelaza v soteski in pri Geradmeru dve sovražni letali, dve drugi Bta pa bili prisiljeni po artilerijskem boju pri
Largitzenu in pri Rheinfeldenu, da sta se morali na švicarskem ozemlju spustiti na tla.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ponovni francoski napadi.
Uradno poročajo dne 26. junija.
Francozi so pripravljali snoči z močnim ognjem med Lens-Bethun in Arrasom ponočne artilerijske napade, ki so bili zadržani po našem artilerijskem ognju. Na vrhovih ob reki Mozi je napadel sovražnik dne 26. t. m. po naših četah zavzete postojanke južno-zahodno od Les Eparges tekom dneva petkrat. Ta napad se je izjalovil z velikimi izgubami za sovražnika, kakor tudi neki nočni sunek vzhodno od strelskih jarkov, ki je ostal brezuspešen. Vzhodno od Luneville so došli trije sovražni napadi proti našim postojankam ob gozdu Les Remabois in zahodno od Leintre— Gondrexon le do naših ovir. Sovražnik je bežal v našem ognju v svoje postojanke nazaj. Neko sovražno artilerijsko opazovalnico na katedrali v Soissonsu je včeraj odstranila naša artilerija.
Vrhovno armadno vodstvo.
Napredovanj« nemških det pri Arrasn.
Uradno poročajo dne 30. junija.
Pri Arrasu tudi včeraj ni bilo nobenih večjih sovražnih operacij. Nasprotno smo pa mi dalje napredovali pri preganjanju sovražnika iz jarkov, katere je mogel tekom svojih na tedne trajajočih naporov nam iztrgati.
Sovražni sunek v Labyrinthu severno od Ecurie smo odbili. Na višinah ob Mozi zahodno od Les Eparges sovražnik skoro z neprestanimi napadi od 26. junija naprej brezuspešno poizkuša, da bi zopet pridobil postojanke, katere smo mi osvojili. Tudi včeraj je štirikrat silovito napadel, pa je bil vselej z velikimi izgubami odbit.
Boji xa strelsko Jarke.
Uradno poročajo dne 1. julija.
Na severu se boji za jarke za nas ugodno nadaljujejo.
Južnovzhodno od Reimsa so Francozi brezuspešno napadali.
Na vrhovih ob reki Mozi in v vogezih živahni artilerijski boji.	Vrhovno	armadno	vodstvo.
Hemikl uspeh ▼ Argonih. - 1887 Franoosov ujetih.
Uradno poročajo dne 2. julija.
Ponočni napad na naše postojanke zahodno od Soucheza smo odbili.
Na zahodnem delu Argonov so dosegli deli armade njegove cesarske visokosti prestolonaslednika lep uspeh: virtemberške in čete državnih dežel so z naskokom vzele sovražne jarke in opirališča severozahodno od Four de Pariš v širini 3 km in v globočini 200 do 300 m. Plen znaša: 25 častnikov, 1710 mož ujetih; 18 strojnih pušk, 40 metalcev min in en revolverski top. Izgube Francozov so znatne.
V	Vogezih smo na Hilsenfirstu vzeli dve utrdbi. Sovražni poizkusi, da bi ji zopet vzeli, so bili zavrnjeni. Ujeli smo 3 častnike in 149 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Franooska napada pri Souohezn ln Les Epargesn odbita.
Veliki glavni stan dne 3. julija.
Francozi so ponoči napadli naše postojanke severozahodno od Soucheza. Napad je bil odbit. Pri Les Eparges se je izjalovil z ognjem ročnih granat in smrdljivih bomb pripravljeni francoski napad. Predvčerajšnjem na Hilsenfirstu osvojene utrdbe smo včeraj zopet izgubili.	Vrhovno	armadno	vodstvo.
Kemika ofenziva v Argonlh.
Uradno razglašajo dne 4. julija.
V	Argonih nadaljujejo naše čete ofenzivo. Plen se je izdatno zvišal in znaša v obeh prvih dneh julija 2565 ujetnikov, med njimi 27 častnikov, 25 strojnih pušk, 72 metalcev min in 1 revolverski top. Na višinah ob reki Mozi je ponovil sovražnik kljub vsem neuspehom štirikrat svoje poizkuse, da zopet osvoji svoje postojanke pri Les Esparges. Napadi so bili vsi odbiti. Severozahodno od Regnieville smo osvojili francosko postojanko v širini 600 m in iztrgali sovražniku severno od Fey-en-Haye del gozda.
Delovanje letalcev je bilo včeraj zelo živahno. Nemški letalci so metali bombe na utrdbo Landgoard pri Harwichu kakor tudi na brodovje angleških rušilcev, napadli so utrjeni Nancy, železniške naprave v Dombasle in utrdbo Remiremont. Neko angleško letalo je goreče padlo na tla severno od Genta ob nizozemski meji. Neko nemško bojno letalo je prisililo francoskega letalca, da se je spustil na tla. Sovražnik je metal bombe v Brttgge, ne da bi napravil kaj vojaške škode.
Vrhovno armadno vodstvo.
Uspešen nemški napad pri sozdu PrStre. — Zračna vojska.
Veliki glavni stan dne 5. julija.
Angleški napad severno od Yperna ob cesti v Pilkem in francoski napad proti Souchezu sta bila krvavo odbita.
Na obeh straneh Croix de Carmes ob zahodnem robu gozda Prfitre so naše čete včeraj naskočile sovražno postojanko v širini 1500 metrov in so udrle v jarke 400 metrov naprej. Obupno se boreče francoske čete so morale s težkimi izgubami izpraznjevati jarek za jarkom in pustiti v naših rokah okoli 1000 ne-ranjenih ujetnikov, med njimi bataljonski štab, dva poljska topova, 4 strojne puške, 3 lahke in 4 težke metalce min. Pravtako se je posrečil istočasno izvedeni napad na francoske utrdbe pri Haut de Ricupt južno od Norroy ob Mozeli, katere smo s posadko in vzidanimi bojnimi sredstvi pognali v zrak in nato po načrtu zopet izpraznili.
Naši letalci so v zračnem boju vnovič dokazali s svojo premoč. Severno in zahodno od Manonvillerja je bilo 1. in 2. julija po eno francosko letalo prisiljeno, da se je hitro spustilo na tla. Z uspehom se je včeraj in predvčerajšnjim ubranil pred napadom treh nasprotnikov.
Pri sovražnem zračnem napadu na Brtigge, o katerem smo včeraj poročali, so padle bombe v bližino najdragocenejših umetnih spominkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pomorski in zračni boji.
Nemški podmorski čoln torpediral angleško oklopnloo.
Uradno se poroča dne 22. junija.
Dne 20. junija je neki naš podmorski čoln okoli 100 metrskih milj "vzhodno od Firth od Fortha napadel neko angleško oklopno križarico, tipa Minotaver. Torpedo je zadel, učinka pa podmorski čoln ni mogel več opazovati.
Tipu „Minotaver" pripadajo tri angleške oklopne križarke:	„Defence“,	„Minotauer“	in „Shamson“.
Dolge so ladje po 147 m, široke 22 m, globoke 7 9 m. Obsegajo po 14.600 ton in imajo 28.533 konjskih sil. Vsaka križarica ima okoli 800 mož posadke. V morje so bile spuščene leta 1906.
Pomorski boj v Vzhodnem morju.
Uradno poročajo dne 3. julija.
Ko se je vračal z neke prednje postojanke dne
2.	julija okolu 6. ure zjutraj del naših lahkih vzhodno-morskih sil, vozilo se je po naročilu v razpuščenem redu, je naletel med Gotlandom in Vindavom ob silno gosti megli na ruske oklopne križarke. Razvili so se posamezni boji, v katerih so poizkušale slabe naše sile sovražnika izvabiti v obsegu podpor na resnejši boj.
Med temi posameznimi boji ni mogel Njegovega Veličanstva ^Albatros* pridružiti se lastnim silam. Po dveurnem težkem boju proti štirim oklopnim križarkam, ki so svoje obstreljevanje nadaljevale tudi v švedskih vodah, je morala ladja, ker je bila velikokrat zadeta, medtem ko se je pričela potapljati, zavoziti pri Ostergarnu na Gotlandu na obrežje. „Albatros“ je imel 21 mrtvih in 27 ranjencev, za katere so se švedske oblasti in prebivalstvo zavzele najčloveko-ljubnejše.
Namestnik načelnik admiralnega štaba pl. Behnke.
Z juga.
Naši letalo! obstreljevali belgrajsko ladjedelnloo ln taborišče det pri Oraion.
•Uradno se poroča dne 30. junija Kot odgovor na od Srbov izvršeni napad pri Šabcu so naši letalci včeraj zjutraj z dobrim uspehom bombardirali belgrajsko ladjedelnico in taborišče čet pri Orašcu južnozahodno Obrenovca.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hčfer, feldmaršallajtnant. _____________
Boj u Carigrad.
Turško uradno poročilo. Grlavni stan poroča dne 21. junija.
Na dardanelski bojni Črti se je v našem ognju zlomil pri Ariburnu na naše levo krilo naperjeni sovražni napad. Sovražnik je moral z velikimi izgubami bežati v svoje strelske jarke. Ravno tako je bil odbit napad, ki ga je izvedel sovražnik iz Sedil Bahra na celo našo bojno črto.
Turško uradno poročilo. Glavni stan poroča dne 23. junija.
Na kavkaški bojni črti so vrgle proti Olty ope-rirajoče čete desno sovražno krilo proti vzhodu, po-
lastile so se važnih sovražnih postojank in je njih plen velik. Ruski ujetniki pripovedujejo, da uvrščajo Rusi že petdesetletne može in da so se novi vojaški novinci in prebivalstvo v več krajih uprli proti vojski.
Sovražnik je na naši dardanelski bojni črti izvedel več napadov na našo južno skupino pri Sedil Bahru, a je bil vselej z najkrvavejŠimi izgubami vržen v stare postojanke nazaj.
Pazite na vohune in vohunke! Vsi branimo domovino!
Kakor povsod, bo tudi pri nas sovražnik poizkušal in že poizkuša pošiljati v kraje ob bojišču sumljive elemente, ki naj bi mu poročali o gibanju naših čet in o drugih zanj važnih podrobnostih. Koliko hudega napravijo s takim vohunstvom ti ljudje našim četam, vemo iz galiških bojev. Mnogo izgub, mnogo trpljenja bi ne bilo, ako bi se pravočasno preprečilo delo takih ljudi. Zato pa vsi, ki še nismo v sredi krvavih bojev, v katerih gre v prvi vrsti za našo domovino, pomagajmo z največjo pazljivostjo in čuječnostjo, da na naši zemlji ne bo prostora za laške vohune. Naša častna dolžnost je pokazati svetu, da ne trpimo med nami nobenega Judeža Iškarijota svoje domovine in da odprtih oči gledamo, da naša armada tudi po kakem sumljivem tujcu ali tujki ne trpi škode. Previdnost ohranite v vsem! Ne spuščajte se v razgovor s človekom, katerega ne poznate. Ne zaupajte tujcu, ki bi poizvedoval o vojaštvu v vaših krajih. Sicer ni vsak nepo-znanec vohun, a ravno zato bodite previdni! Pazite torej na vse sumljive ljudi, pazite na vse okoliščine, ki bi morda imele znak kakega vohunstva ali kakršnegakoli sodelovanja s sovražnikom. Naznanjajte takoj, kjerkoli kaj takega opazite !
/ --------------
Dolžnost naznaniti tujce.
Po obstoječih predpisih je treba stanodajalcem po celi Kranjski naznaniti vse tujce.
Izven policijskega okrožja Ljubljanskega velja sledeče:
Gostilničarji morajo podati naznanilo še na dan prihoda, če bi pa to radi pozne ure prihoda ne bilo mogoče, prihodnji dan najpozneje do 9. tire zjutraj.
Drugi stanodajalci morajo podati predpisano zglasilo najkasneje do 9. ure zjutraj po prihodu.
Izjemoma znašajo ti roki tri dni v onih krajih, ki so od sedeža organov, poklicanih, da sprejmejo zglasilo, oddaljeni več kot 7 km ali 1 V, ure ter nimajo do tja vsakdanje poštne zveze.
Dolžnost zglasitve se ne nanaša le na tujce, temveč tudi na vse druge stanojemalce (najemnike, podnajemnike, poste, pomočnike, učence, sorodnike stanodajalca i. dr.) brez ozira na to, ali se jim da stanovanje za plačo ali brezplačno, trajno ali samo mimogrede.
V istem roku kakor prihod je naznaniti tudi odhod stanojemalca. Zglasila je podati redoma pri občinskem uradu.
V policijskem okrožju Ljubijanskem se mora zglasilo in odglasilo podati brez izjeme pri c. kr. policijskem ravnateljstvu, in sicer od gostilničarjev še na dan dohoda, oziroma odhoda ali najkasneje do
9.	ure dopoludne prihodnjega dne, od vseh drugih stanodajalcev pa tekom 24 ur.
Prestopki se kaznujejo z denarno globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
Tedenske novice.
(Cesar deželi Kranjski.) Deželni odbQr je povodom osvojitve kraljevega mesta Lvova poslal Njegovemu ces. in kr. Veličanstvu najspoštljivejše častitke naše dežele. Nato je dobil deželni glavar dr. Šušteršič sledečo brzojavko: „Nj. c. in kr. Veličanstvo se najtopleje zahvaljuje za patriotična izrazila deželnega odbora v imenu vojvodine Kranjske ob zopetni osvojitvi deželnega glavnega mesta Lvova. Po najvišjem naročilu baron Schiessl." Častitka se je glasila: „Nj. ces. in kraljevemu Veličanstvu Francu Jožefu I., Dunaj. Veselo zavzet radi zopetnega zavojevanja kraljevega glavnega mesta Lvova hiti deželni odbor vojvodine Kranjske podati Vaši Cesarosti najspoštljivejše častitke dežele naše pred prestolom Vašim. Vsemogočni nakloni očetovskemu srcu Vašega Veličanstva še veliko takih veselih dni v iskreni skupnosti z radujočimi se narodi v monarhiji.11
(Zahvalna služba božja.) V petek, 25. junija, ob 10. uri predpoldan je bila v ljubljanski stolnici slovesna zahvalna služba božja, pontilikalna maša s Te Deum, v zahvalo Bogu za zmage v Galiciji in osvojitev Lvova.
(Poziv ogrskih črno v oj ni ko v pod orožje.) C. kr. kor. urad poroča: Honvedno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem morajo črnovojniški obvezanci letnika 1896., nadalje med 1. januarjem 1878 in 31. decembrom 1890, kakor tudi v letih 1892, 1893. in 1894. rojeni črnovojniki, kakor tudi za vojne dajatve pozvane, a med tem iz te službe odpuščene osebe, če so bile ob letošnjih prebiranjih ali nakadnih prebiranjih spoznane, da so sposobne za vojno službo, v kolikor niso imenoma oproščene, odriniti 15. julija 1915 k svojim nadomestnim poveljstvom v aktivno črno-vojniško službo. Ta odredba se tiče tudi tistih avstrijskih državljanov zgoraj navedenih letnikov, ki so bili v ozemlju ogrske svete krone pri prebiranjih med 18. junijem in 12. julijem t. 1. spoznani kot sposobni za orožje. Tisti vojni prostovoljci ogrski državljani, ki so bili že uvrščeni v skupno armado ali v honved, morajo pod orožje ne glede na svoj letnik že 15. julija. Strojniki in kurjači po poklicu, ki so nastavljeni pri poljedelskih parnih in motorskih strojih, morajo pod orožje 15. septembra.
(Odgoditev vpoklicev črnovojnikov od 1 5. j u 1 i j a n a 1 5. a v g u s t.) Domobransko ministrstvo je izdalo naslednji razglas : V pozivnem razglasu z dne 12. junija za avstrijske črnovojniške obvezance letnikov 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885 in 1886, ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznani za sposobne, na 15. julija določeni termin za odhod pod orožje, se odgodi za en mesec, tako da morajo ti črnovojniki odriniti pod orožje namesto 15. julija dne 15. avgusta. Ta odredba bo brez dvoma pripomogla, da se letošnja žetev čimpreje pospravi in jo bodo prizadeti krogi vsekakor toplo pozdravili.
(Vojaška pomoč za poljedelce.) Glasom naznanila c. in kr. 5. armadnega etapnega poveljstva so nekateri tr^hski poveljniki že iz svoje lastne iniciative dovolili, da je smelo službe prosto vojaštvo poljedelcem pomagati pri poljedelskih delih. Zdaj je omenjeno armadno poveljstvo naročilo vsem trenskim komandam, naj tudi v bodoče podpirajo poljedelce, v kolikor je to možno. Za mesto Ljubljano daje tozadevna pojasnila mestni magistrat (gospodarski urad, I. nadstropje). Vojake kot poljedelske delavce je mogoče najeti vsak
dan do 11. ure dopoldne, ako se želi, da so že naslednjega dne na delu. Na razpolago se daje dnevno kvečjemu 30 mož in 6 konj brez oprave. Poljedelec, ki sprejme vojake ali konje, prevzame tudi popolno prehrano moštva in konj. Za opremo konj in vozov mora poljedelec skrbeti sam. Za ljubljansko okolico daje tozadevna pojasnila c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani.
(C. kr. poštni urad v Lazah pri Rudolfovem) se je v zmislu odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 3. maja 1915, št. 8374/P. iz leta 1915. opustil s 30. junijem 1915. Za kraje Uršna sela, Dobni dol, Laze pri Rudolfovem, Gorenje Laze in Radoha, ki so bili dosedaj prideljeni dostavljanemu okraju poštnega urada v Lazah pri Rudolfovem, se je ustanovila dne 1. julija 1915 v Uršnih selih poštna nabiralnica, ki ima zvezo s poštnim omrežjem po dnevno dvakratni pešpošti na kolodvor Uršna — sela Toplice k vlakom železniške proge Rudolfovo—Bubnjarici.
(Povišanja davka na žganje.) C. kr. korespondenčni urad poroča: „Wiener Zeitung" je razglasila 1. julija cesarsko naredbo, ki obsega določila o kuhi žganja in ki poviša davek žganja za 20 vin. na 70 vinarjev za liter alkohola.
(Cena sladkorju.) Z Dunaja poročajo, da se je vladi posrečilo vprašanje sladkorja rešiti v toliko, da so rafinerije znatno znižale svoje zahteve glede cen. Po porabi domačega kontingenta, ki bo zadoščal še do konca julija, bo znašala cena kilogramu 1 K in ta cena mora ostati brezpogojno neizpremenjena do 1. oktobra 1916. Tudi nov sladkor se ima primerno zaznamovati, da se onemogoči nepoštene manipulacije s starim sladkorjem.
(Primanjkanje drobiža) postaja zopet občutno. Vzrok temu je, da ga nekateri ljudje namenoma zadržujejo, vsled česar je javen promet hudo oviran. Neuki ljudje naj bi se poučili, da je zadržavanje drobiža popolnoma brez zmisla. Po deželi naj sodeluje posebno duhovščina in učiteljstvo! V teh resnih časih pač niso umestne nepotrebne in brezsmiselne prometne ovire in naj se vpošteva tudi dejstvo, da državna oblast lahko izda naredbe, ki bi zadrževalcem drobiža ne -bile posebno prijetne.
(Proti vohunom.) Ker ima sovražnik največji interes na tem, da dobi kolikor mogoče natančne podatke o moči, o postojankah in o dovažanju naših čet, dalje o vseh uredbah za preskrbo in o transportih ranjencev itd., pošilja v našo deželo svoje zaupnike, preoblečene na. vse mogoče načine. Dobi se jih preoblečene kot potepuhe, kotlarje, brusače, krošnjarje, begunce i. dr., da celo v uniformah vojakov, častnikov in civilnih uradnikov se priklatijo k nam, da bi mogli tako nemoteno izvrševati svoje škodljivo delo. Prebivalstvo se tedaj poživlja, da gre varnostnim organom tudi z dejansko pomočjo na roko, da se ogleduhov obranimo, in da se jih izsledi in zapre. Vse naznanitve naj se prijavijo pri najbližjem vojaškem poveljstvu, pri političnih oblastih (c. kr. okrajnih glavarstvih), v policijskem rajonu Ljubljana pri c. kr. policijskem ravnateljstvu, pri najbližuji orožniški postaji ali pri občinskem uradu.
(Darujte vreče!) Glede na najnujnejšo vojaško potrebo, razvidno iz oklica ljubljanskega župana, pripominjamo, da so dobrodošle tudi stare vreče od žita, krompirja itd. Magistratni sluge bodo nabirali vsakovrstne rabljene vreče od hiše do hiše. Apelujemo zlasti na požrtvovalnost naših trgovcev in obrtnikov.
Sprejemajo se — kakor je v oklicu povedano — nove in stare vreče tudi na magistratu v pritličju glavnega vhoda na levo (stražnica). Vsi na krov za to velevažno in prenujno patrijotiČno akcijo! Po deželi naj se vreče zbirajo in odpošljejo skupno na ljubljanski magistrat.
(Svarilo.) Prebivalstvo se opozarja na to, daje vsako povpraševanje moštva na železniških transportih po moči in cilju transporta brezpogojno prepovedano. Ako bi se kdo po tem ne ravnal, se bo proti njemu primerno postopalo.
(Plemenit čin. — Za slepce.) Te dni je blagi človekoljub, ki noče biti imenovan, deželnemu odboru kranjskemu izročil znatno vsoto deset tisoč kron z odmembo, da se vsota porabi za ustanovitev zavoda za slepce iz Kranjskega in drugih slovenskih pokrajin. Velikodušnost je narekovala blagemu možu ta čin, ki bo ostal ovekovečen v srcih onih revežev, ki pogrešajo vid, najdražje na svetu. Blagemu dobrotniku bodi izrečena tem potom najtoplejša zahvala! Naj bi dobil mnogo posnemalcev, da se čimpreje uresniči plemeniti namen!
(Odlikovana) sta za svojo hrabrost pred sovražnikom c. in kr. stotnik 27. pešpolka g. Ljudevit Kette in c. in kr. nadporočnik v rezervi 17. pešpolka g. Emil Klein, dodeljena 27. domačemu deželnobramb-nemu pešpolku, s Msignum laudis“.
(Potovanje v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo) je civilnim potnikom točasno dovoljeno le s privolilom poveljujočega generala v Sarajevu, ki podeljuje taka privolila le izjemoma. Izvzete so osebe, ki stanujejo v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, ali ki so tam nastavljene, oziroma take osebe, ki potujejo v te pokrajine vsled poziva vojaških ali političnih oblastij. Za take ima izgotoviti potna dovolila pristojna (bosensko-hercegovinska, ozir. dalmatinska) politična okrajna oblast, oziroma, ako se gre za vožnje za vojaške namene, vojaška oblast. Razun tega morajo imeti potniki listine, ki izključijo vsak dvom glede identitete potnika (legitimacije s fotografijo, natančen popis osebe in lastnoročni podpis, oziroma odtis prstov).
(Odlikovanja.) Red železne krone 3. vrste 'z vojno dekoracijo sta dobila polkovnika Ivan Konschegg in Vendelin Colerus pl. Geldern. Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 17. pp. Anton Lukane pl. Savenburg, prideljen trdnjavskemu poveljstvu v Sarajevu. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil ognjičar 3. težke havbične divizije Mozetič Anton.
(Pogreb junaka.) Minuli teden so na tukajšnjem glavnem kolodvoru dvignili iz železniškega voza in s steklenim velegalavozom Mestnege pogrebnega zavoda na pokopališče pri sv. Križu prepeljali zemske ostanke c. in kr. polkovnika brigadirja Viljema Stau-ferja, viteza Franc Jožefovega reda, imetnika vojaškega zaslužnega križca, srebrne hrabrostne svetinje itd., da ga tam začasno polože v skupni častni grob za častnike, padle pred sovražnikom. 1858.1. rojen na Dunaju si je bil pokojnik 1878. leta v okupacijski vojni priboril srebrno hrabrostno svetinjo. Potem je služboval pri domačem lovskem bataljonu št. 20, nakar so ga imenovali za majorja pri štajerskem pešpolku št. 47. Kot poveljnik slovenskega lovskega bataljona št. 7 je s svojo iskreno vdano mu četo ob izbruhu vojne odrinil na severno bojišče. Teh dni, ko je poveljeval vrlim našim slovenskim junakom, ni mogel pozabiti svoj živ dan in je s ponosom pripovedoval, kako iz-
borni bojevniki so ti naši fantje in kako prijetno je bilo načelovati četi, ki mu je bila iz srca vdana in v svoji brezprimerni pogumnosti podjetna tako, da jo je bilo komaj brzdati. Težko je bilo iskreno ljubljenemu rajnemu, ko se je moral posloviti od svojih vdanih vojakov, da prevzame poveljstvo štajerskega pešpolka št. 27. Kot poveljnik tega polka je polkovnik Staufer v jesenskih bojih krog Lvova utrpel strel v pljuča, ki ga je za dolge tedne položil na bolniško postelj. Vnovič odlikovan za hrabro vedenje pred sovražnikom, je vzorni ta častnik od svoje težke poškodbe okreval in prevzel drugo poveljstvo. Zadet od sovražne kar-teče je sedaj nenadno preminil, svoje junaško življenje žrtvujoč cesarju in domovini, ki ju je ves čas svojega življenja ljubil iz vse duše. Bodi vzor-možu in vzor-častniku trajen spomin!
(Padli) so dne 12. t. m. ob Dnjestru od 97. pešpolka : Podpolkovnik J. Miccoli, večmesečni poveljnik istega polka in poveljnik III. bataljona; stotnik Franc Bude, poveljnik 11. stotnije, in nadporočnik v rezervi dr. Hugo Zeidler. Naj jim bo zemljica lahka!
(Odlikovanje.) Kadet Vinko Zalokar, medici-nec iz Kokre, sedaj od začetka vojske na severnem bojišču pri 3. polku tirolskih lovcev, je bil te dni odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. vrste. Vrlemu junaku iskreno čestitamo!
(Nevarno obolel.) S severnega bojišča sporoča g. Feliks Mejak: Vojni kurat g. Janko Cegnar je smrtno nevarno obolel. Vendar sem dan pred odhodom od bolnišnice, kjer je v nadaljnji oskrbi, zvedel, da se mu boljša. Nalezel se je v izpolnjevanju svoje zelo težke službe pegastega legarja. — Dopisnica je datirana s 7. junijem in je prišla 22. junija v Ljubljano. — G. kurata priporočimo znancem in prijateljem v molitev!
(Kranjski okrepčevalni vlak.) Mobilni okrepčevalni vlak št. X, ki ga je napravila gospejna sekcija deželnega in gospejnega pomožnega društva v Ljubljani z darovi dobrotnikov iz dežele Kranjske, se bo glasom semkaj došlega naznanila uporabljal, kakor hitro se ga bo moglo pogrešati na dosedanjem službenem kraju, na bojni črti, ki je Kranjski najbližja.
(Umrla) je hčerka restavratorja g. Friedla, gdč. Josipina Friedl.
(Prostovoljni poljski in gozdni čuvaji.) Da se polja, gozdi, vrtovi in nasadi obvarujejo škode in tatvin, je oblast odredila, da se nastavijo prostovoljni poljski in gozdni čuvaji. Ti čuvaji bodo zapriseženi in imeli pravico javnosti. Vse one moške osebe, ki niso podvržene vojaščini in bi hotele to službo za mesto prostovoljno in brezplačno opravljati, se poživljajo, da se čimpreje zglase pri mestnem magistratu, kjer dobe nadaljnja pojasnila.
(Prepoved živinskih sejmov v postojnskem okraju.) Radi živinske kuge v gobcu in na parkljih v političnem okraju Postojna so se za celi postojnski politični okraj živinski sejpii prepovedali.
(Iz ruskega ujetništva) se po dolgih mesecih oglašajo vojaki, ki so jih svojci smatrali že davno mrtvim. — Zatorej opozarjamo vse, ki doslej še nimajo točnih poročil o svojih ljubih, naj le še potrpe, zakaj ujetniki se časih zglasijo šele črez sedem do osem mesecev. Torej ne obupati, kajti taki slučaji se še vedno ponavljajo.
(častno p r i z n a n j e.) C. kr. dežel no predsedstvo je s posebnim zadovoljstvom vzelo na znanje vprav sijajni uspeh, ki ga je imelo v Ljubljani patriotsko nabiranje kovin. Nabralo se je 76 zabojev kovin, ki so tehtale 6129 kg. Hkrati je naročilo mestnemu magistratu, da se izreče iskrena zahvala za ves požrtvovalni trud vsem organizatorjem in sotrudnikom te velepatriotične akcije kakor tudi vsem darovalcem često tudi dragocenih daril. Naša bela Ljubljana je tudi pri tej priliki z dejanjem pokazala svoje veliko domoljubno navdušenje.
(Oskrba invalidov.) Filharmonična družba v Ljubljani je iz fonda, zbranega od doneskov umetniških prireditev, darovala v namene vojne oskrbe deželni komisiji za oskrbo vračajočih se vojnikov na Kranjskem znesek 200 K.
Razne stvari po svetu.
(Karte za premog na Angleškem.) Iz Rotterdama poročajo: Londonski časopisi poročajo, da stane ena tona premoga celo v premogokopnih okrajih 23 šilingov 3 pence, medtem ko je lansko leto stala le 15 šilingov 5 pence. Kmalu pa bo cena narasla na 26 šilingov 6 pence. Industrijci so si nabavili sedaj velikanske zaloge premoga, da pa bi ne bilo treba plačevati nižjim slojem še enkrat toliko za premog, naj vlada tudi nakupi zaloge premoga in naj se uvedejo nekake karte za premog, tako kakor imajo v Nemčiji in Avstro-Ogrski krušne karte.
(Strelski jarki belgijskih kmetov.) Med anekdotami, ki se poročajo od bitke pri Waterloo, je tudi povest o onem kmetu, ki je, ne glede na svetovne dogodke v njegovi bližini, mirno obdelaval svoje polje. Ta tip kmeta pa v Belgiji še danes ni izumrl. „Daily Ohromele* pripoveduje, da kmetje iz okrajev Langemark, Reninghe in Zonnenbeke niso zapustili svojih posestev, čeprav so Nemci, Angleži, Francozi in Belgijci obsuli vasi ob Yseri s pravo točo krogel. Šele sedaj so ti ljudje poslali svoje otroke v Pariz. Kakih 350 otrok v starosti 2 do 13 let je dospelo v Pariz in jih tamošnje občinstvo radovedno sprašuje o dogodkih v domovini. Otroci pripovedujejo, da njihovi starši niso zapustili Flandrije, marveč mirno obdelujejo zemljo, kjer se dan za dnem vrše krvavi boji. Napravili so si posebno vrsto strelskih jarkov, v katere se skrijejo, če postaja obstreljevanje le prehudo. V teh jarkih tudi obedujejo in spe, če je nevarnost in se ne morejo vrniti v svoje vasi.
(Cenaživil v černovicah.) černoviški mestni magistrat, Čigar predstojnik je deželnovladni svetnik Krahl, je izdal maksimalno tarifo za predmete, ki se vsak dan potrebujejo. Cene so razmeroma zelo nizke, kakor razvidno iz sledečih podatkov: Kilogram govedine K 1*50, govedine (židovske) K l-58, kilogram svinjine K l-46, teletine K P80, surovega masla 3 K, navadne pšenične moke 58 vin., kruha 56 vin., riža K 1-35, leče 1 K, graha 60 vin., krompirja 9 vin., sveže zelenjave 18 vin., kislega zelja 45 vin., čebule 60 vin. Liter mleka 30 vin., eno jajce 6 vin. Tudi za gostilne in kavarne so določene maksimalne cene, tako stane čaša črne kave 32 vin., 1 kozarec melanže 38 vin. Trda drva stanejo kubični meter 12 K, mehka 7 K, liter petroleja 40 vin. in liter špirita 80 vin.
(Pot nemškega podmorskega čolna v Dardanele.) Poveljnik nemškega podmorskega čolna „U 1“, ki je 15. septembra lani potopil angleško križarko „Pathfinder“, kasneje pa pet angleških tovornih ladij, pripoveduje o vožnji v Dardanele to-le: 25. aprila smo odpluli iz Wilhelmshavna. Pluli smo večinoma na površini. V bližini Gibraltarja smo opazili angleško torpedovko. Vozili smo se skozi Gibraltar takorekoč sredi skozi sovražno brodovje. Angleži so nas opazili šele, ko smo bili že zunaj Gibraltarja; hitro smo se potopili in ušli nevarnosti. Enako se nam je godilo, ko smo pluli mimo francoske luke Eizerte. Ob zori 25. maja smo pripluli v Egejsko morje in naleteli na angleško oklopnico „Triumph“ ter jo takoj potopili. 27. maja smo odkrili oklopnico „Majestetic“ tik obale; njeno moštvo je ravno obedovalo. Sprožili smo torpedo in ko smo čez nekaj časa prišli na površino, sem videl, kako je ležala „Majestetic“ s trebuhom navzgor. Obe ladji sta bili zavarovani z jeklenimi mrežami, ki so jih pa naši torpedi gladko prerezali. Kar se govori o opirališčih naših podmorskih čolnov v Irskem in Sredozemskem morju, je nezmisel. Naši podmorski Čolni ne rabijo nobenih opirališč. Angleško gospo<hj£vo na morju ne more nikomur imponirati; na celico ti od Wilhelms-havna do Dardanel nismo videli njti ene angleške linijske ladje. Najtežja naša naloga je, da najdemo angleške vojne ladje ; potopiti jih potem, ni ravno težko.
(Kako strašno učinkuj e jo'-naše krogle.) Vojaški zdravnik ruskega generalnega štaba Lesg-wis8en, ki je obiskal gališka bojišča, izvaja: Artilerijske krogle so povzročile sedem osmiuk vseh ran, in sicer polovico težke, drugo polovico pa lahke krogle. Krogle iz pušk v tej bitki niso imele nobene važnosti več. Pehota noče prodirati, dokler artiljerija ne dovrši svojega dela. Strašno učinkujejo 42-cm možnarji; avstrijski 42-cm možnarji učinkujejo še strašnejše in so nevarnejši kakor nemški. Nova krogla tehta 1250 kilogramov in se dvigne 7 kilometrov visoko. Vkoplje se v zemljo 6 metrov globoko, predno razpoči. Učinek je tako strašen, da kdor pri eksploziji ni ranjen, več dni ni za nobeno stvar sposoben.
(Pri gostilničarju zaplenili za 5265 K drobiža.) Iz Osjeka poročajo: Policija je dobila zaupno poročilo, da gostilničar „Pri zlatem volu* v trdnjavi, Janez HOffler, skriva drobiž. Napravili so preiskavo in res našli za 5265 kron drobiža (srebrnih kron, goldinarjev, petkronskih novcev, desetic in dvajsetič). Na podlagi vladne odredbe je policija izjavila, da zapade polovica tega denarja državi. Hoffler je je priznal, da je srebrni in nikelnasti denar zbiral že od mobilizacije in ga skrival.
(Zakaj se petrolej tako draži.) Mislili smo dozdaj, da se petrolej zato tako draži, ker so imeli Rusi zasedene petrolejske vrelce v Galiciji. A bilanca akcijske družbe mineralne industrije, prej Fanto David
&	Comp. izkazuje za leto 1914. in 1915. Čistega dobička 1,876.616 kron, in sicer je že odšteta škoda, ki so jo povzročili Rusi, predno so se umaknili.
(Odkrita poštna tatvina v Szegedinu) Policija je našla na pošti v Szegedinu denarno pismo s 70.000 kronami nepoškodovano med starimi papirji. Poštni sluga Peter Buchowoz, star šele 20 let, je priznal, da je on skril pismo.
Natisnila in saloiila: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Odgovorni nrednik: Ernst Pobi,