61 Hladnikia 30: 59-72 (2012)
dakskobler, i., 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja. Hladnikia 
(Ljubljana) 2: 19–31.
JerMy, c. & J. caMus, 1991: The Illustrated Field Guide to Ferns and Allied Plants of the 
British Isles. NHM, London. 194 pp.
Jogan, n., t. bačič, b. fraJMan, i. leskovar, d. naglič, a. podobnik, b. roZMan, s. strgulc - 
kraJšek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
kocJan, J. M., 2011: Asplenium adiantum-nigrum. In: Jogan, N. (ed.) Nova nahajališča. 
Hladnikia (Ljubljana) 27: 77–78.
Martinčič, a., 2007: Aspleniaceae – sršajevke. In: Martinčič A. & al. Mala flora Slovenije: 
ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 94–97.
paulin, a., 1915: Über einige neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte 
I. Carniola (Ljubljana) 6: 117–125, 186–209.
poldini, l., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá di 
Trieste, Udine. 898 pp.
prekoršek, b., 1964: Prispevek k flori praprotnic in cvetnic Slovenije. Biološki vestnik 
(Ljubljana) 12 (1): 59–63.
seliškar, t., b. vreš & a. seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
stergaršek, J. & n. Jogan, 2010: Flora okolice Pliskovice (kvadrant 10248/2). Hladnikia 
(Ljubljana) 26: 21–47.
šuštar, f., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado. Založba ZRC, Ljubljana. 135 pp.
W agner, W. h. jr., r. c. Moran & c. r. Werth, 1993: Aspleniaceae Newman – Spleenwort 
Family. In: FNA editorial committee: Flora of North America 2. Oxford University Press, 
New York. pp. 228–245.
vid leban, brane anderle & neJc Jogan
Nonea lutea (Desr.) DC.
Nova vrsta v slovenski flori
New species in the flora of Slovenia
9953/3 Slovenija: Ljubljana, Rakovnik, med železniško progo in Orlovo cesto pri osnovni šoli 
Oskarja Kovačiča, 100 m južno od ljubljanskega Botaničnega vrta, gruščnata brežina ob 
železniški progi, 300 m. n. m., 4. 6. 2012, leg. & det. S. Strgulc Krajšek, herbarij LJU: 
10137884.
Rod Nonea Medik. (občasno zapisan tudi kot Nonnea) sodi v družino srhkolistovk 
(Boraginaceae). Slovenski imeni rodu sta dve: noneja, kot je zapisano v Mali flori Slovenije 
(Martinčič 2007) in srdovnica, kot rod poimenujejo v ljubljanskem Botaničnem vrtu. 

62
Smiselno bi se bilo odločiti za eno ime. Ustreznejše se zdi ime »srdovnica«, saj je »noneja« le 
poslovenjeno latinsko ime rodu. Rod zajema 30 vrst, ki so razširjene v Evropi in zahodni Aziji 
(Meusel 1978, hegi 1975), devet izmed njih jih obravnava Flora Europaea ( chater 1972). Vse 
vrste so v Evropi vezane na suha, pogosto ruderalna rastišča ( chater 1972).
Izmed predstavnikov rodu Nonea so za Slovenijo znani le podatki o uspevanju 
temnocvetne srdovnice (Nonea pulla) in sicer po navedbi v 4. izdaji Male flore Slovenije na 
Primorskem pri Kozini, z oznako »zanesena (?)« (Martinčič 2007). Podatek verjetno temelji 
na zapisu v pospichaloveM delu Flora des Österreichichen Künstenlandes 2 iz leta 1898, ki 
pravi, da se je vrsta pojavila prehodno ob gradnji hrpeljske železniške proge ob postajališču 
Draga. V bazi podatkov Centra za kartografijo favne in flore (Bioportal, dostop: 20. 9. 2012) 
pa je zabeležen še podatek o pojavljanju te vrste v Dobrni na Štajerskem, ki tudi temelji 
na zapisih iz 19. stoletja (m aly 1846, reichardt 1 860 ). Areal te vrste je V zhodna E vropa 
(chater 1972), vendar naj bi se počasi širila proti zahodu. V Gradivu za Atlas Flore Slovenije 
podatkov o pojavljanju predstavnikov rodu Nonea ni (Jogan & al. 2001).
Rumena srdovnica (Nonea lutea) je razširjena v jugozahodni Aziji (Rusija in Ukrajina), 
prehodno pa tudi v delu srednje in jugovzhodne Evrope (chater 1972). Drugod po Evropi je 
vrsta lokalno naturalizirana (chater 1972). V soseščini je prisotna v Italiji (pignatti 1983), 
najdena je bila tudi v Furlaniji-Julijski Krajini z oznako prehodnega pojavljanja (poldini & al. 
2002), na Hrvaškem na kamnitih območjih ob morju (doMac 1994), na Madžarskem (siMon 
2002), ni pa podatkov za Avstrijo (fischer & al. 2005), čeprav hegi (1975) omenja podatek z 
začetka 20. stoletja o pojavljanju vrste pri Dunaju.
Poleti 2012 smo rumeno srdovnico opazili ob dolenjski železniški progi v Ljubljani, ki 
pelje mimo Botaničnega vrta. Gre za gruščnat breg ob progi, ki ga vrsta na dolžini okoli 
100 m mestoma popolnoma prerašča. Po pregledu herbarijskega materiala tega rodu v 
herbariju LJU smo našli tudi herbarijsko polo s primerki rumene srdovnice z iste lokalitete 
ali iz njene neposredne bližine. Na herbarijski etiketi piše, da gre za rastlino, ki je »podivjana 
širom botaniškega vrta na Ižanski cesti«. Iz zapisa ni razvidno, ali gre za območje znotraj ali 
zunaj vrta. Avtor pole je R. Justin, nabirek pa je iz leta 1924 (LJU 10038604).
Rumena srdovnica je enoletnica z do 60 cm visokimi razvejanimi poganjki, ki so lahko 
deloma polegli. Rastlina je gosto porasla z žleznimi laski, ki izločajo lepljivo tekočino. Listi 
so sedeči, suličasti in celorobi, dolgi do 7 in široki do 2 cm. Kratkopecljati cvetovi se razvijejo 
posamič v zalistju zelenih podpornih listov. Čaša je v času cvetenja dolga do 10, v času zorenja 
plodov pa do 20 mm. Venec je svetlorumen, dolg do 12 mm, v premeru do 15 mm ( chater 
1972, hegi 1975).
Rumena srdovnica se od temnocvetne srdovnice (Nonea pulla) najbolje razlikuje po 
barvi venca in velikosti čaše, ki je v času zorenja plodov pri temnocvetni srdovnici krajša (do 
12 mm) (Martinčič 2007, chater 1972).
Glede na zanesljivi vir širjenja, gredice v Botaničnem vrtu, je rumena srdovnica le še 
ena od vrst, ki je pobegla na drugo stran ograje, podobno kot orjaški dežen (t urk 1990) ali 
Thunbergova krvomočnica (Jogan 1992). Nahajališče v okolici Botaničnega vrta v Ljubljani 
bi bilo smiselno v nadaljnih letih spremljati in ugotoviti, ali se rumena srdovnica pojavlja tam 
le prehodno ali je njeno uspevanje bolj trajno.
Notulae ad floram Sloveniae

63
Literatura
chater, A. O. 1972: 16. Nonea M e d i c u s . V : F l o r a E u r o p a e a , v o l . 3 , D i a p e n s i a c e a e t o 
Myoporaceae. t utin, T. G., V. H. h ey Woo D, N. A. burges, D. M. m oore , D. H. v alentine, 
S. M. W alters & D. A. We BB. (ur.). Cambridge University Press, Cambridge: pp. 102-103.
doMac, R. 1994: Flora Hrvatske. Priručnik za odrenivanje bilja. Školska knjiga, Zagreb: pp. 
264-265.
fischer, M. A., W. a Dler & K. osWald. 2005: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. 2. izdaja. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ landesmuseum, 
Linz: p. 694.
hegi, G. 1975: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Dicotyledones Band V, Teil 3, Pirolaceae – 
Verbenaceae. Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg: pp. 2208-2209.
Jogan, N. 1992. Thunbergova krvomočnica (Geranium thunbergii) ujeta na begu iz 
botaničnega vrta. Proteus 55: 125.
Jogan, N., T. bačič, B. fraJMan, i. leskovar-štaMcar, d. naglič, a. podobnik, b. roZMan, 
s. strgulc kraJšek & b. trčak. 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Materials for the 
Atlas of flora of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem 
polju: pp. 104, 141-143.
Maly, J. C. 1864: Nachträge zu Flora von Steiermark. Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen 
Vereines für Steiermark, Graz 2: 128-153.
Martinčič, a. 2007: 8. Nonea Medik. – noneja. V: Mala flora Slovenije. Martinčič, a., t. 
Wraber, n. Jogan, a. podobnik, b. t urk, b. vreš, v. ravnik, b. fraJMan, s. strgulc 
kraJšek, b. trčak, t. bačič, M. a. fischer, k. eler & b. surina. Tehniška založba 
Slovenije, Ljubljana: p. 538.
Meusel, H. 1978: Vergleichende Chorologie der Zentraleuropäischen Flora. Karten, Band II. 
VEB Gustav Fischer Verlag, Jena. p. 367.
pignatti, S. 1983. Flora d'Italia, Volume secondo. Edagricole, Bologna: 411-412.
poldini, L., G. o riolo & M. Vi Dali . 2002: La flora vascolare del Friuli Venezia Giulia. 
Catalogo annotato ed indice sinonimico. Udine. 415 pp.
pospichal, E. 1899: Flora des Oesterreichichen Künstenlandes. Zweiter Band. Franz Deutizke, 
Leipzig und Wien. pp. 509-510.
reichardt, H. W. 1860: Die Flora des Bades Neuhaus nächst Cilli, eine pflanzengeographische 
Skizze. Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch-botanischen Gesellschaft 
in Wien (Abhandlungen), Wien 10: 713-742.
siMon, T. 2002: A Magyarorszagi edenyes flora hatarozoja. Harasztok. Viragos Növenyek. 
Nemzeti Tankönyvkiado, Budapest.
t urk, B. 1990: Ruderalna in adventivna flora Ljubljane. Scopolia 23: 1-24.
siMona strgulc kraJšek
Hladnikia 30: 59-72 (2012)