Več zavzetosti članov ZK V decembru je bila konferenca članov ZK v Celju, ki so se je udeležili tudi naši delegati in posegli v razpravo o mnogih vprašanjih. Oglasil se je tudi naš Danilo Kralj. Njegovo razpravo objavljamo v celoti. Dovolite mi, da nakažem na probleme, ki nas pestijo. Tu mislim predvsem na vsebinsko u-resničevanje novih ustavnih odnosov, na sklepe 7. in 10. kongresa naše Zveze kom'™v+"” še sprejemajo to v svoji podzavesti in bodo potrebna še toliko večja prizadevanja vseh socialističnih subjektivnih sil, da z odločno politično akcijo presekajo o ctom rtrtaVcr* 7fltn cp TrojnO' HlO- Celje - skladišče D-Per 214/1974 1119740228,12 «¡8 mm COBISS © GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE navsezadnje tudi želje delavcev. Pri tem ne mislim samo na tiste, ki delajo za stroji, ampak tudi na vse delovne ljudi. V zadnjem času smo brez dvoma dosegli vidne premike na področju samoupravljanja, vendar še zdaleč ne smemo biti zadovoljni s tem, kar imamo sedaj. Ko smo se pogovarjali z delavci, smo sicer zvedeli določeno mnenje baze, ki pa še vendar ni celovito in bomo morali, zlasti tisti, ki delamo v OZD, organizirati podobne razgovore še v svojih sredinah. Doseči moramo, da bodo misli delavcev resnično izražene. Priznati moramo, da še vedno ni dosti članov ZK dovolj zavzetih pri uveljavljanju nove ustave, vsi pa bi lahko prispevali vsaj en delček pri spremembi starega, pa bi bile v delovnih sredinah razmere bistveno boljše. Na različnih nivojih smo govorili o odporih, tako da ima ta beseda že kar čuden prizvok, vendar nekatere vodstvene strukture še danes uporabljajo stare navade, ko so bili delavci pod njihovo komando objekt, delovna sila in ne vem. kaj še. Na žalost pa tudi nekateri delavci rali dogovoriti za enotno konkretno politiko na tem področju, če izhajam iz svoje delovne organizacije, smo že marsikje dosegli kar dobre rezultate, veliko pa je še šibkih točk, dosegli pa smo takšno stopnjo, da se jih v glavnem zavedamo in jih skušamo odpravljati, čeprav to ni vedno najlažje delo. Stopnja informiranosti samoupravnih organov in delavcev je kolikor toliko zadovoljiva, čeprav informacije še vedno ne dosegajo slehernega delavca. V EMO smo bili vedno samokritični, kar nas je v preteklosti spravljalo nasproti drugim v nekak čuden položaj. Sedaj, ko a-naliziramo to samokritičnost vidimo, da se nam je dobro obrestovala. Ostali bomo še samokritični, zlasti na področju samoupravnih odnosov, čeprav bodo postavljene včasih čudne relacije, češ pri njih spet ni nekaj v redu. Največja napaka se mi zdi, če bi se potopili v neko samozadovoljstvo. Posebno ZK mora biti tista, ki zna in mora znati povedati, kje smo uspešni in hkrati povedati, kje smo neuspešni. Hotel bi se dotakniti tudi samoupravnih sporazumov. Delavcu se PREDSEDNIK REPUBLIKE Seogvad, lS.novembva 1974» SADNI X0D3XIIV ZSSDVZEČA "mio” nehote vzbuja občutek, da takšno samoupravno sporazumevanje ni najbolj primerna oblika, kajti sporazumi niso napisani zaradi tega, da se izživljamo z nekimi globokoumnimi besedami, ki jih dostikrat niti bolj izobražen ne razume, ampak zaradi tega, da resnično vsaj večina delavcev ve, za kaj gre. Menim, da zdaj, ko začenjamo uvajati to obliko dogovarjanja, moramo biti še zlasti pazljivi, da ne bomo nastopali samo formalno, samo da zadostimo ustavi. Zagotoviti moramo, da bodo delavci imeli vpliv na občino,'"republiko in navsezadnje tudi na federacijo. Če smo samokritični, kar pa komunisti moramo biti, moramo zahtevati, da se bodo stvari ustavno spremenile od TOZD do občine in republike, kjer še tudi samoupravni mehanizmi ne delujejo zadovoljivo in še marsikdo hoče delati po starem, kar pa protisamoupravno u-smerjene sile seveda s pridom u-porabljajo. Razne slabosti v preteklosti, ko so nekateri skušali, da bi ostale družbenopolitične organizacije delovale kot neke politične partije, še vedno niso popolnoma odpravljene, čeprav so kongresi začrtali dobro pot. Pri tem mislim zlasti na kongres sindikatov, ki je bil v Celju, ker imajo sindikati brez dvoma veliko in odgovorno nalogo pri vzpostavljanju novih ustavnih odnosov, zlasti pa še komunisti v sindikatih, ki so pred ZK odgovorni, da se te stvari realizirajo. VIDIN Svdacno zahvaljujem na posdvavima hoje 3te mi uputili aa pvoslave 30-godina poaiojanja. Pozdravno pismo, ki smo ga poslali ob naši 80-letnici tovarišu Titu, nas obvezuje, da uspešno izvršimo naše naloge v letu 1975 Vsem TOZD in vsem članom S kolektiva želimo srečno in !» \ uspehov polno ¡1 p Delavski svet <• Delavski sveti TOZD I* Organizacija ZK \ Sindikalna organizacija i Mladinska organizacija Aktiv ZB NOV novo leto 1975 j| Suia\piec- Izid volitev delegatov v samoupravne interesne skupnosti Dne 5. decembra so bile volitve tate teh volitev po posameznih delegatov v samoupravne interes- TOZD. ne skupnosti. Objavljamo rezul- TOZD vpisanih volivcev volilo % TOZD Frite 49 43 88 TOZD Posoda 1939 1623 84 TOZD Kotli 113 90 80 TOZD Radiatorji 185 156 84,5 TOZD Odpreski 126 117 93 TOZD Kontejnerji 236 210 89 TOZD Orodjarna 134 124 92,5 TOZD ERC 29 27 93,5 SDS Skupne službe 641 522 81,5 EMO skupaj: 3452 2912 84 IZ VOL JENI DELEGATI Na volitvah splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti občine Celje, ki so bile dne 5. decembra 1974 smo voilli po posameznih TOZD določeno število delegatov. Po ugotovitvah volilnih komisij so bili po posameznih TOZD izvoljeni delegati po spodnjem seznamu. TOZD tovarna radiatorjev: GORJUP Vlado, PERKOVIČ Dra go, BELAK Ervin, STANTE Matilda, DOBERŠEK Anica, KROFLIČ Ana, MAJSTOROVIČ Mile, PETELIN Viko, HORVAT Stane, ŽNIDER Marjan. TOZD Orodjarna: PIRNAT Maks, ŠALEKAR Erih, MLAKAR Miran, ROJC Ernest, PRIMOŽIČ Silvo, KANDORFER Elizabeta, PETELINŠEK Marijan, GORENJAK Srečko, MLAKAR Ignac, JEKL Aleksander. TOZD tovarna kotlov: SLAPNIK Franc, BUSER Stane, KRI-STANŠEK Alojz, CENTRIH Srečko, GREGL Zdenko, STANČIČ Zvone, TRŽAN Franc, NOVAK Blaž, BOŽIC Marjeta PODPEČAN Herman. TOZD tovarna frit: KONČAN Konrad, BERGINC Jožica, ŠPE- Volitve GLIC Ivan, HUDALES Tatjana, BERGLEZ Franc, COKLIC Mira, MAJCEN Ivan, ZEC Milan, PLANINŠEK Milica, JEFTIC Miloš. TOZD tovarna posode: ARN-ŠEK Ivan, CEKIC Edi, RATEJ Jože, FLIS Peter, BIZJAK Pavla, PRISTOVŠEK Janko, ZORE Rudi, VANOVŠEK Viki, DOBERŠEK Berta, RAVNAK Štefan. TOZD tovarna odpreskov: KUM-BERGER Marija, KLENOVŠEK Viktor, FEDLIN Ivan, POTOČNIK Ivan, KAJBA Ivan, DUKU-ŠIC Milan, PRELOGAR Maks, GUNZEK Ivan, DOBERŠEK Ro zali j a, KRAMER Jože. TOZD tovarna kontejnerjev: KNEZ Jože, BREZNIK Mirko, KUNEJ Drago, BERGLEZ Majda, JAKOPIN Elizabeta, STOPAR Ivan, ŽNIDAR Alojz, PANTNER Anton, BREŽNIK Olga, HRASTNIK Stanko. TOZD ERC: KOLAR Magdale na, PEČNIK Marija, PETELINŠEK Milan, ŠPES Milena, ZAVRŠNIK Martina, ANDIC Srečko, BASTIC Edvard, LUPŠE Ferdinand, BUČAR Milena, STANOJEVIČ Alenka. SDS skupne službe: KAC Marica, FLIS Milan, GREGORIČ Emil, VENINŠEK Stane, KOŠIR Silvo, BAJUK Ivanka, KOVAČIČ Jožica, JUTERŠEK Ernest, VIZJAK Slavko, OPREŠNIK Silva. -ww^wwwwvw< Društvo ljudske tehnike EMO želi d' t vsem svojim ¡¡> i članom in vsem <»' j članom naše {\ { delovne S i' skupnosti mnogo <[ ¡» osebne sreče, \ zdravja, ¡1 zadovoljstva in i \ delovnih uspehov \ NAŠI VETERANI DELA Ob prazniku republike je prejelo zlato značko šestintrideset naših delavk in delavcev, ki delajo neprekinjeno v podjetju že petindvajset let. Ta dogodek imenujemo lahko tudi srebrni jubilej, ki ga praznujejo letošnje leto naši veterani dela. Z njimi pa ta jubilej praznujemo tudi mi v zavesti, da imamo še ljudi, ki so z vsem srcem predani svojemu delu v tovarni in ki že četrt stoletja opravljajo uspešno svoje delo na posameznih delovnih mestih. Ti naši sodelavci so vedno z zaupanjem gledali v prihodnost tovarne. Ostali so ji zvesti v najtežjih časih in njihov delež je vzidan v vsak kamen novih poslopij ter v vsak delček jekla novih strojev. Najbolj pa jih poznajo stari stroji iz katerih so stisnili vse kar so mogli ih lahko rečemo, da so to storili z velikim delovnim uspehom. Glavni direktor dipl. inž. Miro Jančigaj izroča dolgoletnim delavcem priznanje kolektiva za njihovo dolgoletno delo Sedaj, ko smo jim dodelili zlate značke, ne pozabimo nanje tudi v prihodnje, pomagajmo jim pri njihovem prizadevanju tako, kot so oni nam pomagali: Odličje zlato značko so prejeli naslednji sodelavci in sodelavke: ARŠEK Ivan, BAŠA Franc, BIZJAK Evgen, CERENAK Marija, JEKL Pavla, JURJEVČIČ Silva, KNEZ Vinko, KOSMAČ Ciril, KO-ŠTOMAJ Slavko, KRIŽNIK Marjan, LEBEN Ivan, LEBEN Julijana, LIPOVŠEK Martin, LUJANEC Jože, MAVRIC Cvetko, OTOREPEC Ladislav, PAJ Mihaela, PETERLE Marica, PLEVNIK Ana, PODPEČAN Slava, PRELOŽNIK Jožefa, REBERŠAK Ferdo, REBERŠAK Stanislav, ROJNIK Stanko, SAJOVIC Vera, ŠPILAK Martin, PILKO Edi, PREVORŠEK Ivica, VRABIČ Marica, MLINAR Florjan, BREŽNIK Mirko, LEBAN Franc, FLAKUS Štefanija, GMEINER Ivanka, HORVAT Alojzija, KOVACEK Katica. Predsednik DS Ervin Belak izroča dolgoletnim delavcem najvišje odličje kolektiva — zlato značko NOVOLETNE ŽELJE Bliža se novo leto 1975. Vsak od nas pričakuje, da mu bo prineslo nekaj novega, lepšega. Človek si marsikdaj želi, da bi se mu uresničilo. Včasih se uresničijo želje, včasih pa tudi ne. Še najbolj skromne želje marsikdaj niso uresničene. Toda ne bodimo pesimisti. Vsi želimo, da bi bilo najboljše, vendar poslušajmo, kaj si želijo v novem letu nekateri naši sodelavci in sodelavke. Jožica čater: »Moje življenjske razmere imam urejene in sem zadovoljna. Zelo si želim, da bi šlo v podjetju vse v redu, da bi dosegli zastavljeni plan in dobro gospodarili. Mislim, da bi morali to kar začnemo tudi končati. Želim, da bi bili starejši delavci bolje spoštovani in upoštevani, v celotnem podjetju pa naj bi bilo več tovarištva, medsebojnega razumevanja in hotenja za dosego' skupnih ciljev. Zelo , si želim to, da bi imeli več posluha za ženo, mater in delavko, zlasti bi morali biti pozorni do tistih žena, ki se jim iztekajo leta za upokojitev. Vsem želim srečno in uspehov polno novo leto 1975.« Jurovič Pavel: »Moja velika želja je, da bi vsi sodelavci med seboj lepo in razumno sodelovali in da bi imeli dobre uspehe pri delu. Zelo bom vesel in zadovoljen, če se bo v letu 1975 uresničila naša dolgoletna želja, da dobimo viličarja, ki ga čakamo že štiri leta. S tem bi bilo odpravljeno težko fizično delo, ki ga moramo sedaj jaz in moji sode- lavci z velikim trudom opravljati. Zelo si želim, da ne bi bilo med letom motenj v naši proizvodnji frit in da bi dosegli predvideni plan proizvodnje. Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam v podjetju želim srečno in uspehov polno novo leto 1975.« Kunej Drago: »Moja iskrena želja in želja vseh mojih sodelavcev je, da bi naša tovarna kontejnerjev začela v letu 1975 redno obratovati. Zelo si želim, da bi se vsi delavci v vseh TOZD lepo razumeli med seboj, da ne bi postavljali pregrade »MI« in »VI« temveč, da bi imeli vedno pred očmi tudi skupne interese celotnega podjetja. Moja želja je, da se utrdi red in disciplina pri delu in da se odpravi kakršnakoli samovolja, ki škoduje našim skupnim interesom. Želim in upam, da se bodo cene v letu 1975 ustalile, kajti sedanje pora-ščanje cen, ki je tako skokovito najbolj prizadene delavce z manjšimi osebnimi dohodki. Mojim sodelavcem in vsem delavcem in delavkam podjetja želim, da bi se v novem letu uresničile vse intimne želje.« Brežnik Ivan: »Ljudje si marsikaj želimo, toda naše želje so težko uresničljive, čeprav so včasih zelo skromne. Mnogo več zadovoljstva pri vseh bi bilo, če bi se enkrat cene ustalile in _u-pam, da bo v letu 1975 bolje. Želim si, da bi imeli dovolj materiala za predelavo in proizvodnja ne bi zaostajala. Če bi se to u-resničilo, bi bilo mnogo manj slabe volje in mnogo več uspehov. Vsem mojim sodelavcem želim srečno in uspehov polno novo leto 1975.« Vrbek Alojz: »Moja želja je, da bi se v novem letu proizvodnja v naši TOZD povečala, da bi bil dohodek večji in bi se tako povečale tudi naše plače. Vse je drago in denarja za življenjske in in kulturne potrebe večkrat primanjkuje. Moja velika želja je, da bi se, čeprav postopoma izboljšali delovni pogoji v naši TOZD. Mislim, da moramo imeti delavci v mislih tudi naše skupne interese tako, da bo celotno podjetje dobro delalo in uspeva- lo. Vsem delavcem in delavkam tako v naši TOZD kot v celotnem podjetju želim srečno in u-spehov polno novo leto 1975.« Krebl Jože: »Moja največja želja je, da bi v letu 1975 končno le po 17 letih dela v tovarni do- bil toliko pričakovano stanovanje. Želim, da bi bilo med delavstvom še več medsebojnega razumevanja tako, da bi skupno reševali vse pereče probleme in si med TOZD pomagali. Mislim, da je naša enotnost pogoj za uspešno gospodarjenje, želim si tudi to, da bi se naše gospodarstvo enkrat ustalilo in ne bi bilo tako skokovitega naraščanja cen, ki vzbuja v ljudeh mnogo nervoze in slabe volje. Vsem sodelavcem in sodelavkam želim srečno in uspehov polno novo leto 1975.« Jevšinek Ludvik: »V novem letu 1975 želim, da bi se plače uredile tako, da bi vsak prejemal svoj delež po dejansko op ra vi j e- nem delu. Moja želja je še, da se izboljšajo naši delovni pogoji. Mislim, da bi morali reševati skupne probleme podjetja bolj enotno. Z zavestno delovno disciplino se lahko mnogo doseže. Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam želim srečno in uspehov polno novo leto 1975 ter da bi se uresničile vse njihove želje. Obenem želim, da bi se naše samoupravljanje okrepilo in da bi imeli lepe gospodarske u-spehe in primerne osebne dohodke. Cene naj nehajo rasti. Adamič Vladislav: »Želim, da bi bili v TOZD in celotnem podjetju res tovariški odnosi in da bi imeli vsi člani več interesa za samoupravljanje in mnogo več volje in interesa za delo v družbenopolitičnih organizacijah. Potrebno bi bilo odpraviti težko fizično delo z mehanizacijo. Želim, da bi imeli vsi moji sodelavci urejene družinske razmere in da bi vsi vplivali na dobro organizacijo dela in večjo proizvodnjo. Moja iskrena želja je, da bi naša TOZD in celotno podjetje doseglo v letu 1975 zelo dobre gospodarske uspehe ter da bi se enkrat vendarle rešil problem družbene prehrane z graditvijo obrata za družbeno prehrano. Vsem sodelavcem, prijateljem in znancem želim srečno in uspehov polno novo leto 1975.« OČITKI SO NEUPRAVIČENI Pred nedavnim smo v našem listu precej pisali o pomoči kozjanskim krajem, ki jih je prizadel potres. Bilo je mnogo govoričenja in besedičenja, ko pa je šla naša posebna komisija na teren, je ugotovila, da stvari ne stoje tako kot bi jih radi nekateri prikazali. No, o vsem tem smo že pisali v eni zadnjih številk. Ne bo odveč, če povzamemo nekaj besed iz razgovora s predsednikom šmarske občinske skupščine Joškom Lojenom, ki je bil objavljen v Večeru in v katerem je predsednik te občine jasno povedal, da so razni očitki neupravičeni. Navajamo krajši povzetek njegovih odgovorov. — Stanje je še malo kritično. Vsi tisti objekti III. in IV. kategorije; kjer naj bi ljudje še prezimili, so podprti. Je pa še nekaj primerov, da prebivajo ljudje v prostorih, v katerih ne bodo mogli prezimiti. Gradnja novih hiš se je namreč nekoliko zavlekla. Vendar pa bomo zdaj te kritične probleme še rešili, tako da bodo vsi prezimili v dostojnih prostorih. Za nekatere smo postavili tudi posebne majhne montažne hišice, ki pa so dobro izolirane. — Je še kdo pod šotorom? — Pod šotorom ni več nihče. Je pa še nekaj družin v počitniških hišicah, ker se Je dobava začasnih montažnih hiš nekoliko zavlekla. V nekaj dneh pa bo tudi to urejeno, tako da pod šotorom in v prikolici ne bo prezimil nihče. — Pravite, da se je gradnja nekoliko zavlekla. Je tega kriva gradbena operativa? Na njen račun je bilo slišati precej pripomb pri občanih. — Do zakasnitve Je prišlo zaradi slabega vremena. Kritika na račun delavcev slovenskih gradbenih podjetij je neosnovana. Brez operative mi problema ne bi rešili v tolikšni meri, kot smo ga in ne bi bilo pod varno streho toliko ljudi, kot jih je. Tudi drugo leto si ne moremo predstavljati, da bi lahko delali brez gradbene operative, saj gre za veliko število objektov. Za zdaj je operativo treba samo pohvaliti. Nekateri res pravijo, da je operativa predraga, da bi si sami gradili ceneje, ker bi lahko prispevali svoje delo, hrano in podobno. — Pa je vendar bilo tudi letos rečeno, da se jim bo upoštevalo, če bodo sami delali ali dali delavcem malico. — Najprej je bilo tako. Vendar se ni izvajalo, ker je prišla operativa s svojimi programi. Bilo je tako, da so delavci prevzeli gradnjo do tja, do kamor je bil zagotovljen denar. Glede operative še moram poudariti, da so te hiše grajene varno za to območje. Zagotovljen je koeficient varnosti glede na to potresno območje. To je bil eden izmed razlogov, da se je nekoliko pritiskalo, da bi vsaj prvi del hiše gradila gradbena operativa. Prihodnje leto pa bomo šli zagotovo v kombinirano izvajanje. KREDITI EDINA REŠITEV — Veliko je očitkov, da so slovenski delovni ljudje prispevali denar za prizadete po potresu, zdaj pa ga vi delite kot kredite? — V prvi fazi, ko je bilo treba zagotoviti streho nad glavo najbolj potrebnim, se vsega ni dalo narediti. Zaradi velikega števila občanov ni bila možna posamična obravnava primerov, ni pa bilo tudi sprejetih kriterijev, po katerih bi se lahko dejansko do- ločilo, kakšna oblika pomoči pripada določenim občanom. Tudi denarja je bilo premalo, da bi ga lahko kar tako delili. Zato za zdaj dajemo kredite, s tem, da bomo v času triletnega moratorija pregledali vse vidike, ki jih je treba upoštevati. Potem bomo videli, komu bomo kredit povsem odpisali, komu delno, kdo pa bo Mogoče imate vtis, da se je aktivnost inventivno-inovacij ske dejavnosti v naši delovni organizaciji zmanjšala? Delno je to res, toda vsekakor pa takšno situacijo pogojujejo mnogi faktorji. Področje racionalizacij bom razdelil v dve kategoriji, in sicer v podajanje koristnih predlogov in tehničnih izboljšav ter njihovo reševanje oziroma obravnavanje ter podajanje izumov, novih vzorcev (dekorjev) in modelov ter njihova patentna oziroma modelna in vzorčna zaščita. Racionalizacije v ožjem smislu Racionalizacije v ožjem smislu Z ozirom na nekaj novih ukrepov, ki smo jih uvedli v to področje, se je stanje vidno izboljšalo, kar se je poznalo predvsem v povečanem številu predlogov ter v večji ali manjši gospodarski koristi. Istočasno pa smo poskusili razširiti področje industrijske lastnine, torej naših izdelkov. Zaščita vzorcev in modelov Z zaščito svojega novega izdelka (patentna zaščita), modela (modelna zaščita) ali zaščita imena blaga (blagovna znamka), dosežemo pravico prvenstva na tržiščih pred drugimi konkurenti. Danes se teži za čimprejšnjo zaščito industrijske lastnine, saj tak korak, strokovno izveden, čestokrat prinaša OZD milijone in milijone prihrankov ter drugih ugodnosti. Za primer naj navedem 102. člen zakonskih predpisov o zaščiti industrijske lastnine: »Gospodarska ali družbena organizacija ali drugo pravno telo, ki nepooblaščeno uporabi tuji prijavljen ali zaščiten izum, se kaznuje za gospodarski prestop s kaznijo višjega gospodarskega sodišča v višini 100.000 do 1,000.000 dinarjev.« Vsaka taka prijava pa zahteva strokovnjaka z znanjem s tega področja, ki je precej zapleteno. V tem času smo sestavili in poslali v Zvezni zavod za patente štiri takšne modelne zaščite, in sicer so še iz leta 1969/70, ki so se vrnile nazaj nepravilno narejene, to so plošča za pečenje (Grili), konični lonček in stra- moral kredit vračati v celoti. Vendar je že zdaj videti, da bo treba večino kreditov odpisati. Kajti tudi tisti kmetje, ki danes še niso problem, bodo postali, če bodo morali ves dohodek iz proizvodnje vlagati 'v dokončanje hiše. S tem bo kmetijstvo zelo trpelo. — Je napravljena vknjižba na poslopje ob podelitvi kredita? — To je pogoj za dodelitev kredita. S tem hočemo zavarovati, da bo ta denar čimbolje vložen in da se tega ne bi mogli kasneje polastiti tisti, ki danes nič ne prispevajo za svojce. Če bi kateri izmed dedičev hotel stavbo dobiti, bo moral seveda kredit v celoti vrniti. niščni splakovalnik ter na novo model kartona za pakiranje emajl in druge posode. Povem lahko še to, da sem v Zvezni zavod za patente prijavil oziroma zaščitil devet novih vrst dekorjev, ter novo prijavo, patenta, ki ga že dlje časa uporabljamo. Vse to, in pa porast predlogov so naredili situacijo malo kritično, saj se je reakcija takoj po-kazala. Predlogi so se mnogo prepočasi reševali. NOVA SITUACIJA — RACIONALIZACIJE V TOZD Dosedanja analiza na področju, inventivnega dela je pokazala da so delovni ljudje v naši delovni organizaciji pripravljeni sodelovati na racionalizatorskem področju, kar so tudi pokazali. Z določenimi stimulativnimi ukrepi pa bomo dosegli prav gotovo še večjo mero zanimanja in popularizacijo inventivno-inovacij skega dela, saj' nam bo le-to v skupno korist. Stremimo za tem, da bi v vsaki TOZD vsaj 20 % zaposlenih sodelovalo s svojimi idejami in zamislimi, s čimer bi dosegli več kot zadovoljive rezultate za tisto TOZD in za skupnost kot celoto. KAJ STORITI, DA BOMO TO TUDI DOSEGLI V primeru, da bi se to delo malo bolj organiziralo, bi prav gotovo naleteli na presenetljive rezultate, ki bi bili kot sem že omenil, v korist vsem TOZD, naši OZD kot celoti, najbolj pa vsakemu posamezniku v odvisnosti koliko bi prispeval s svojimi idejami. TOZD »TOBI« Člani kolektiva TOZD TOBI-Bistrica, so pokazali precejšnje zanimanje do racionalizatorskega dela, kar je lepo slišati, njihovo zaupanje pa moramo tudi opravičiti. Zato bo referat za racionalizacije še v tem mesecu pripravil vse potrebno, da se bo stik pri inovacijah čimbolj utrdil. Namestili bomo nabiralnik kot — Pa bo tudi on užival beneficirane obresti? — Ne. Tisti, ki stojijo danes ob strani bodo seveda morali vzeti normalni kredit in denar vrniti v normalnem roku, kot je to pri običajnih kreditih. — Razširile so se govorice, da občani gotovino, ki jo dobijo takoj o odobritvi kredita — 20 odstotkov — uporabljajo za druge namene. Je v tem kaj resnice? — O tem je res veliko govoric in zaradi tega smo tudi spremenili predpis, da lahko dobi vsak le 10 odstotkov gotovine. Mi nekaj konkretnih primerov preverjamo. Če bomo ugotovili, da je kdo res izigraval, bo moral kredit takoj vrniti. po ostalih TOZD, plan dela pa se je že začel pripravljati z njihovo interno komisijo. Želeno je takšne stike navezati bolj podrobno z vsako TOZD posebej, saj bo po dokončani organizaciji njihov lastni interes podajanje novih idejnih in projektivnih rešitev ter njihova realizacija. Želimo pomoč naših družbenih in političnih organizacij: sindikata, ZK, mladinskega aktiva mladih komunistov in ZM, da bi z novim letom še bolj sodelovale ter pomagale tudi racionalizacijam, s tem pa bomo olajšali delo sebi ter v veliki meri povečali našo produktivnost. Upam, da nam bo sodelovanje z oddelkom za študij časa dalo dobre uspehe, kar bo zelo spodbudno vplivalo na racionalizator-stvo. Dušan Kragelj USPEHI NAŠIH STRELCEV Naši strelci so se zopet na nekaterih zadnjih tekmovanjih kar dobro odrezali. To pomeni, da naša strelska družina dobro napreduje in je pričakovati v bodoče še večje uspehe. Na sindikalnem tekmovanju, ki je bilo dne 25. septembra so zasedli ekipno I. mesto, od posameznikov pa je Petrič Martin pristal na 2. mestu, Cvek Marjan pa na tretjem. Triindvajsetega novembra je bilo strelsko tekmovanje za dan republike. Na tem tekmovanju je naša prva strelska ekipa zasedla 2. mesto, druga ekipa pa 3. mesto. Med posamezniki pa so se najbolje vrstili Petrič Martin, Štrajher Jože in Cvek Marjan. Tridesetega novembra so se u-deležili tekmovanja v Postojni. To tekmovanje je bilo medobčinsko. Ob hudi konkurenci so naši zasedli peto mesto. INVENTIVX0-IN0VACIJSKA DEJAVNOST PRAVILNIK DELAVSKE KONTROLE Na osnovi 132. člena Ustave SRS in 82. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v organizacijo združenega dela EMO Celje so DS TOZD do 19. 11. 1974 in DS podjetja na svoji seji dne 20. 11. 1974 sprejeli naslednji PRAVILNIK o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole v temeljnih organizacijah združenega dela in organizaciji združenega dela EMO Celje SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen S tem pravilnikom se ureja organiziranost in delovanje samoupravne delavske kontrole v TOZD in delovne organizacije (v nadaljevanju SDK) njene naloge in pristojnosti. 2. člen SDK opravljajo delavci v svojih TOZD posamezno preko vseh samoupravnih organov ter preko svojih delegatov v samoupravnih organih podjetja, v katerih preverjajo izvajanje in uresničevanje svojih sklepov in sklepov zborov delovnih ljudi. 3. člen Namen SDK, ki je pravica in dolžnost vseh delavcev, je preprečiti družbeno škodljive pojave kot so: — kršitev samoupravnih pravic delavcev; — zloraba pooblastil in pristojnosti; — kršitev predpisov družbenih dogovorov in splošnih samoupravnih aktov in sklepov samoupravnih organov TOZD in podjetja; — kršitev poslovne morale in pojavi nelojalne konkurence; — kršitev poslovne in druge tajne TOZD in podjetja; — neupravičeno prisvajanje družbenega premoženja in neopravičene bogatitve; — prilaščanje osebnih dohodkov, ki niso v skladu z rezultatom dela in mimo veljavnih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov; — neracionalno trošenje družbenih sredstev in nesmotrno gospodarjenje z njimi; — pojavi podkupovanja, tatvine in korupcije; — pojavi, nevestnega dela in poslovanja; — uporaba materiala in osnovnih sredstev v lastne namene ali v korist tretjih oseb; — in drugi podobni družbeno škodljivi pojavi, ki prizadenejo družbeno lastnino ali pravice delavcev, ki izhajajo iz dela. 4. člen SDK je integralna funkcija delavskega samoupravljanja in-je organ družbene zaščite z namenom preventivnega delovanja in odklanjanja negativnih pojavov. Zaradi tega se opravlja v vseh oblikah samoupravljanja in v posebnem organu SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI, ki je pri delu samostojna in odgovorna le delavcem TOZD, ki so jo izvolili. 5. člen Delovanje SDK je javno. SDK opravlja svoje naloge v skladu s pravilnikom, v katerem so določene naloge, pravice in dolžnosti organa kontrole. 6. člen DS pri svojem delu neprestano opravlja funkcijo delavske kontrole s tem, da: — dosledno spremlja izvajanje svojih sklepov; — spremlja delo izvršilnih in poslovodnih organov; — vsestransko in kritično ocenjuje predloge aktov in sklepov, preden o njih odloči; — analizira posledice izvajanja svojih sklepov in drugih odločitev; — dosledno izpeljuje načelo odgovornosti vseh članov DS pri sprejemanju sklepov in drugih oseb, ki sodelujejo pri tem. IZVOLITEV IN ORGANIZACIJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 7. člen Za stalno opravljanje funkcije SDK izvolijo delavci TOZD odbor za SDK neposredno s tajnim glasovanjem. Mandatna doba članov odbora SDK je dve leti in ne more biti izvoljen dvakrat zaporedoma. 8. člen V odbor SDK TOZD se voli najmanj 3 člane in 3 namestnike (odvisno od števila zaposlenih v TOZD) iz vrst delavcev delovne skupnosti. Najmanj dve tretjini članov odbora SDK mora biti iz neposredne proizvodnje. 9. člen V odbor SDK ne morejo biti voljeni delavci, ki po normativnih aktih TOZD oz. delovne organizacije delajo na vodilnih delovnih mestih ter delavci, ki razpolagajo z materialnimi in finančnimi sredstvi (blagajniki, skladiščniki, mojstri ipd.). 10. člen Član SDK je lahko samo delavec, ki je moralno in politično neoporečen in uživa popolno zaupanje članov delovne skupnosti. Delavci, ki so bili sodno kaznovani ali ki so zaradi težje kršitve delovne dolžnosti v delovni organizaciji bili kaznovani, ne morejo biti člani SDK. 11. člen Kandidatno listo članov SDK predlagajo na zborih delovnih ljudi družbenopolitične organizacije (ZK, sindikat, ZM). Zbori delovnih ljudi kandidatno listo dopolnijo. 12. člen SDK podjetja sestavljajo delegati vseh TOZD in SDS skupne službe. Vsaka TOZD izvoli po enega delegata in enega namestnika. Volitve in kandidatni postopek je enak kot za odbor SDK TOZD. Član SDK TOZD je lahko član SDK podjetja, ni pa obvezno. 13. člen Odboru SDK predseduje (ali jo vodi) predsednik, ki ga izvolijo člani na svoji prvi seji izmed sebe. Člani SDK imajo imunitetne pravice kakor člani delavskega sveta, vendar se imuniteta podaljša po prestanku mandata še za enkrat toliko, kolikor je trajal mandat. 14. člen Odbor SDK deluje praviloma na sejah v vseh primerih, ko obravnava predloge za uvedbo postopka ali pa razpravlja in sklepa o že zbranem gradivu. Člani odbora SDK delajo kot posamezniki lahko le v primeru, ko jih za to pooblasti SDK- 15. člen SDK je sklepčna, če je na seji navzočih vsaj dve tretjini članov in sklepa z večino glasov navzočih. Vsak član SDK lahko ob glasovanju izrazi ločeno mnenje, ki se posebej vpiše v zapisnik. O razpravljanju in odločanju se piše zapisnik. 16. člen Seje odobra SDK sklicuje predsednik oz. namestnik. Seje odbora So javne, v kolikor tajnost podatkov ne terja zaprtost seje. O tem odloča odbor pred pričetkom seje. Seje odbora SDK se morajo na povabilo predsednika udeležiti strokovni in drugi delavci TOZD, skupnih služb ali delovne organizacije, če je njihovo sodelovanje nujno, da se razčistijo obravnavani primeri. 17. člen Ce članu SDK preneha delovno razmerje v delovni skupnosti v času njegovega mandata, ali če iz kakšnih drugih razlogov preneha opravljati dolžnosti v odboru SDK, se opravijo volitve novega člana ali prvi namestnik postane član. 18. člen Član odbora SDK je lahko odpoklican po enakem postopku kot je bil izvoljen. Odpoklic lahko predlaga sama SDK, družbenopolitične organizacije in zbor delovnih ljudi. Postopek za odpoklic člana SDK se uvede: — če zanemarja dolžnosti in aktivno ne izvršuje naloge člana SDK ali če trikrat zaporedoma neopravičeno manjka na seji SDK; — če težje krši delovno obveznost in je to ugotovljeno s sklepom komisije za kršitev delovne obveznosti, ali če mu je izrečen suspenz' zaradi kršitve delovne obveznosti; — če zlorablja položaj člana SDK, če z nepravilnim delovanjem onemogoča normalno delo v delovni skupnosti ali v organih delovne skupnosti ali v sami SDK; — če se v delovni skupnosti obnaša tako kot se ne spodobi za člana delovne skupnosti, a še posebno članu SDK; — če odklanja izvrševanje postavljenih nalog kot članu SDK ali če naloge namerno izvršuje v nasprotju s stališči in sklepi SDK. Članu SDK v času imunitete ne more prenehati lastnost delavca v združenem delu, razen na lastno zahtevo ali če je hujše kršil delovne dolžnosti. 19. člen Odbor SDK opravlja naloge iz svojih pristojnosti po lastni iniciativi, na zahtevo zbora delovnih ljudi, Samoupravnih organov TOZD in delovne organizacije (kolektivnih in individualnih izvršilnih organov (družbenopolitičnih organizacij TOZD in DO, družbenopolitičnih skupnosti in njenih organov. 20. člen SDK kot organ TOZD in delovne organizacije opravlja samoupravno nadzorstvo celotnega proizvodnega, poslovnega in samoupravnega procesa. V interesu vseh zaposlenih zagotavlja nemoten nadaljnji razvoj socialističnih medsebojnih odnosov, uresničevanje delitve po delu, dobro gospodarjenje, razvijanje poslovne morale in moralnih etičnih norm na podlagi zaupanja in upoštevanja človeka in osebne odgovornosti. 21. člen Naloge odbora SDK so, da z izvajanjem svoje funkcije predvsem preprečuje družbeno škodljive pojave v TOZD in v delovni organizaciji ter da v ta namen izvaja nadzor nad celotnim proizvodnim, poslovnim in samoupravnim procesom v TOZD in DO zlasti da: 1. Spremlja nastajanje in izvajanje normativnih aktov v delovni skupnosti, način sprejemanja, pristojnosti in dogovornosti, opozarja na potrebo sprememb in dopolnitev normativnih aktov. 2. Spremlja sprejemanje in izvajanje sklepov samoupravnih organov, pristojnost, odgovornost, usklajenost s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, normativnimi akti TOZD in DO, pristojnost in odgovornost predlagateljev in izvajalcev. 3. Po potrebi presoja posamezne akte, pritožbe in rešitve samoupravnih organov TOZD, DO, vodilnih delavcev in drugih pooblaščenih delavcev, ocenjuje njihovo skladnost s pozitivnimi predpisi in normativnimi akti delovne skupnosti TOZD oz. DO. 4. Preverja, kako se uresničujejo in uveljavljajo pravice delavcev v združenem delu v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter ustavnih določil. Na zahtevo delavcev ugotavlja vzroke in povzročitelje slabih medsebojnih odnosov. 5. Presoja ali je uporabljanje sredstev v TOZD in DO v skladu z normativnimi akti, sklepi pristojnih organov upravljanja, sprejetimi plani in programi. 6. Preverja usklajenost gradnje in delitve stanovanj ter posojil za individualno gradnjo s sprejetim pravilnikom in kriteriji. Ali je sprejeta prioritetna lista in kako se spoštuje, kako se zbirajo sredstva, kdo odloča o razporeditvi in kako se trošijo sredstva, kdo odloča o razporeditvi in kako se trošijo sredstva za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in gradnjo novih hiš ter individualno gradnjo. 7. Glede investicij ima SDK pravico, da ugotavlja pravilnost porabe sredstev in način izvajanja nadzorstva. Kontrolira tekoče investicije, rekonstrukcije, nadomestila opreme, kapitalne investicije. Kako pride do predloga, kdo o njem odloča, način izvedbe, situacijska poročila, dokončne investicije z obračunom, primerjava trošenja z odobrenim planom in razvojnim programom, prekoračitve investicije, ugotavlja odgovornosti posameznikov in daje predloge pristojnim organom. 8. Kontrolira materialne stroške: — opravičenost zalog in način organizacije nabave, prodaje in tudi višino provizije popustov, rabatov in drugih komercialnih posegov v škodo TOZD, OZD in družbe; — poraba sredstev za reklamo in propagande v skladu s sprejetim planom in programom, odobritev'trošenja in nosilec trošenja; — poraba sredstev za reprezentanco s posebno pazljivostjo na verodostojnost in popolnost dokumentacije. Odobritev trošenja in nosilci trošenja poimensko; — službena potovanja v državi in tujini, kakšna poročila se dajejo o teh potovanjih ali se in kako uresničujejo sklenjeni posli, navedeni v poročilih, ali se v poročilih navaja točen čas porabljen za to potovanje; — prekrški vseh vrst DO, TOZD ali posameznika, plačevanje kazni, vzroki, povzročitelji, odgovornost sproti za vsak primer posebej; — pravilnost in upravičenost uporabe službenih avtomobilov in pravilnost ter upravičenost uporabe zasebnih avtomobilov za službene namene; — pravilnost in upravičenost uporabe osnovnih sredstev, materiala in drobnega inventarja v zasebne namene ali v prid tretje fizične ali pravne osebe; — racionalna poraba materiala in drobnega inventarja v procesu dela kot tudi obseg in poraba odpadnega materiala; — vse osebne izdatke, ki bremenijo materialne stroške poslovanja. 9. Poslovanje z zasebniki in drugimi fizičnimi osebami kot odstopanje izvajanja del in nadzorovanja, pogodbe o storitvah, kooperacija, dogovore o načinu plačevanja, izstavljanje in popolnost dokumentacije ali so organi upravljanja seznanjeni z vsemi posameznostmi s tega področja. Poimenski predlagatelji takšnih odločitev in podpisniki pogodb. 10. Kontrolira izplačila OD in druga izplačila: — ugotavljanje neto OD (sporazum, pravilnik); — gibanje OD v DO po TOZD in obračunskih enotah: najnižji, najvišji, poprečni; — število, seznam delavcev, kontrola izplačil, zneski; — izplačila za nočno delo, število, seznam delavcev, zneski izplačil; — sobotno in nedeljsko delo, število, seznam delavcev, kontrola izplačil, zneski; — nadure: število delavcev, kontrola izplačil, zneski, število ur, preverjanje upravičenosti, kdo odobrava, odgovornost za nepravilnost; — gibanje OD: razmerja med TOZD, usklajenost s samoupravnimi sporazumi podjetja in republiškim sporazumom. 11. Dnevnice doma in v tujini, nočnine, kilometrine, potni stroški: poimenski seznam, zneski izplačila, usklajenost s sporazumi in pravilniki. 12. Ostala izplačila: osnovna izplačila, koristnik, znesek, sporazum, pogodba, honorarji, civilno-pravna razmerja, delo na domu, terenski dodatki in drugi dodatki itd. 13. Kontrolira racionalnost koriščenja delovnega časa, materiala in osnovnih sredstev. v 14. Kontrolira delovanje društev v okviru podjetja po istih merilih kot določa ta pravilnik. 15. Ugotavlja zlorabo vseh vrst od vodilnih delavcev, posameznih delavcev, delovnih skupin ali TOZD na račun drugih delavcev delovnih skupin TOZD, podjetja in družbe. 16. Kontrolira poleg navedb v tretjem in dvajsetem členu vse podobne družbeno škodljive pojave, ki prizadenejo družbeno lastnino, poslovno moralo in dobro ime podjetja ali pravice delavcev, ki izhajajo iz dela. 22. člen Odbor SDK analizira tudi poslovne odločitve posameznih služb TOZD in skupnih služb ter kontrolira, da so vse naloge vestno opravljene na vsakem delovnem mestu. 23. člen Za izpolnjevanje nalog iz tretjega in dvajsetega člena tega pravilnika ima SDK pravico do vpogleda in pregleda poslovnih knjig, dokumentov in ostalega gradiva. SDK ima pravico zahtevati od vsakega strokovnega delavca, delovne skupnosti, da ugotovi dejstva v odkritih nepravilnostih. Ravno tako je vsak delavec v delovni skupnosti dolžan, da v mejah svoje strokovne sposobnosti izvrši naloge, ki mu jih naloži SDK. 24. člen Odbor SDK ima pravico zahtevati od strokovnih in drugih služb TOZD in skup-nih služb ter DO podatke,, ki se nanašajp na delo in poslovanje TOZD in podjetja in na podlagi katerih ocenjuje zakonitost poslovanja ter smotrnost poslovnih odločitev in uporabljenih sredstev. če odbor SDK pri svojem delu uporabi podatke, ki pomenijo poslovno ali drugo tajnost, je dolžan z njimi ravnati tako, da se ohrani tajnost podatkov, prepovedano je dajanje podatkov zunaj delovne skupnosti, razen tistih, ki so zajeti v poročilu. Za kršitev dolžnosti elana SDK se šteje, če je samovoljno raznašal in širil glasove, ki škodujejo delovni skupnosti, posameznim članom kolektiva, komisiji ali normalnemu delu komisije. 25. člen Če odbor SDK ugotovi, da skupina delavcev ali posamezni delavci, zlasti vodilni v TOZD izrabljajo svoje pravice v samoupravljanju v škodo drugih delavcev ali v nasprotju z interesi TOZD kot celote oziroma če se ugotovi, da skupina delavcev ali posamezni delavci ne izvršujejo svojih obveznosti v samoupravljanju in s tem ovirajo izvajanje samoupravnih pravic drugih delavcev v TOZD, odbor SDK takšne delavce opozori in izpostavi javni kritiki. 26. člen Kadar SDK ugotovi škodljive pojave oziroma če obstoji sum, da predstavlja takšen pojav hkrati tudi kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek, pripravi o tem obširno dokumentarno poročilo, ki ga predloži pristojnemu samoupravnemu organu oziroma pristojnemu organu (javnemu tožilcu, UJV, sodišču) v nadalnje ukrepanje. SDK lahko po lastni presoji obvesti sočasno vse delavce o njenih ugotovitvah in o ukrepih, ki jih je predlagala. 27. člen Odbor SDK o svojih ugotovitvah poroča pristojnim samoupravnim organom (DS TOZD, DS DO, zboru delavcev) in predlaga ukrepe. SDK predlaga sprožitev postopka za ocenitev dela in za premestitev posameznih delavcev na določenih DM, če gre za zlorabo pooblastil, oziroma da se premestijo na druga DM ali odpokličejo posamezni vodilni delavci ali člani poslovnega, kolektivnega izvršilnega organa ali direktor, če meni, da je zaradi njenih ugotovitev omajano zaupanje v te delavce. 28. člen Odbor SDK je za svoje delo odgovoren delavcem TOZD, katerim mora poročati o svojem delu in o ugotovitvah. To poročilo poda odbor SDK na zboru delavcev vsaj štirikrat letno oziroma vedno takrat, kadar ugotovi hujše oziroma negativne pojave ali na zahtevo zbora delavcev. 29. člen Kadar odbor SDK oziroma skupnih služb ugotovi kršitev obveznosti delavcev skupnih služb nasproti TOZD, obvesti o tem SDK podjetja. To je dolžan storiti že ob ugotavljanju ia preverjanju podatkov in prek svojega delegata v SDK podjetja sodelovati pri razčiščevanju pojava. O končnih ugotovitvah SDK podjetja obvesti DS TOZD in DS podjetja. Odbor SDK skupnih služb dela po tem pravilniku in je pristojen za reševanje problemov v okviru samih skupnih služb. 30. člen Na zahtevo odbora SDK je vodja TOZD oziroma direktor DO dolžan organizirati strokovno pomoč pristojnih služb za izvajanje nalog SDK. V kolikor vodja TOZD oziroma direktor DO onemogoča normalno delo SDK, o tem obvesti DS, če je to potrebno, ali zbor delavcev TOZD. 31. člen Služba notranje strokovne kontrole mora s svojim delom omogočiti odboru SDK redno izvajanje njenih funkcij. Na zahtevo SDK, kadar je to nujno za izvajanje postopka SDK, služba notranje kontrole zagotovi potrebne podatke, pripravi ustrezna poročila in opravi še druga strokovna dela v okviru svojih pristojnosti. 32. člen Pravica in dolžnost vsakega delavca je, da nenehno deluje v smeri SDK. Dolžnost delavca je, da v primeru, ko opazi nastajanje škodljivega, negativnega in protizakonitega delovanja TOZD ali posameznikov, obvesti predsednika ali katerega drugega člana SDK. (Nadaljevanje na 7. strani) RAZGLEDNICE MESECA SAMOUPRAVLJANJE, ODLOČANJE IN MI Zelo veliko se govori o samoupravljanju in odločanju delavcev v TOZD in o uveljavljanju ustavnih določil. Ko vsebinsko in kvalitetno spreminjamo odnose na vseh področjih in na vseh ravneh ter spreminjamo in prilagajamo tudi našo notranjo zakonodajo (statute, samoupravne sporazume in druge samoupravne akte) z ustavo in zakonskimi določili, želimo dejansko hitreje napredovati ter si zagotoviti lepši in boljši jutri. Dne 5. 12. 1974 smo volili delegate v naše samoupravne interesne skupnosti. To so bile prve volitve te vrste in pomenijo velik korak naprej pri oblikovanju našega novega samoupravnega ustavnega sistema. Na tisoče delavcev in delavk je opravilo svojo volilno dolžnost in izrazilo svojo voljo. Na tisoče rok je bilo stegnjenih k volilnim skrinjicam. Da bi zagotovili socialistično samoupravljanje v vsakodnevni praksi v vseh TOZD, določajo u-stavna in zakonska določila, da imajo pravico do odločanja o gospodarjenju in delitvi dohodka vsi delavci v TOZD oziroma OZD. Prav ta določila pa si posamezniki nepravilno tolmačijo in zaradi tega velikokrat delujejo v nasprotju z ustavnimi in zakonskimi določili, zaradi česar povzročajo zmedo oziroma anarhijo, .tujo socialističnemu samoupravljanju. Kaj pogojuje tako stanje? Odgovor je preprost: nerazumevanje ali nepoznavanje ustavnih in zakonskih določil ali pa celo namerno negiranje še veljavnih zakonskih in samoupravnih določil. Zaradi lažjega razumevanja bom nakazal nekaj vprašanj in odgovorov, in sicer: 1. Kdo, kje, kako in zakaj odloča? 2. Kaj pomeni socialistično samoupravljanje.? Na zastavljena vprašanja bomo dobili kratke odgovore, vendar dovolj razumljive slehernemu članu delovne skupnosti. Kdo odloča? Odločajo vsi delavci, toda NE POSAMEZNI, kot v praksi ugotavljamo. Tu največ grešimo zaradi tega, ker tisti, ki so izvoljeni ali imenovani v razne organe samoupravljanja, komisije, odbore, v vodstva številnih organizacij itd. MISLIJO, DA LAHKO ODLOČAJO KOT POSAMEZNIKI MIMO ORGANA, KI JE PRISTOJEN ODLOČATI. Nemalokrat taki posamezniki negi- rajo sklepe organa, pristojnega za odločanje, kar je v nasprotju s samoupravnim redom, saj pomeni negiranje sklepov pristojnih organov dejansko negiranje samoupravlj an j a. Kje se odloča? Dobili smo že odgovor, da imajo pravico in dolžnost pri odločanju sodelovati vsi zaposleni delavci, TODA ODLOČITVE IN SKLEPI SE SPREJEMAJO LE NA PRISTOJNEM FORUMU. Tak forum je lahko zbor delovnih ljudi v TOZD (OZD), DS, poslovodni organi, odbori in komisije, ki so pooblaščeni s sklepom samoupravnega organa oziroma s statutom in drugimi samoupravnimi sporazumi in akti, odločati o določenih zadevah. SKLEPA IN ODLOČA se torej LE NA PRISTOJNEM FORUMU, kjer IMAJO VSI NAVZOČI PRAVICO ODLOČATI O VSEBINI IN SPREJEMU SKLEPOV. Sprejeti sklepi oziroma odločitve na pristojnem forumu pa OBVEZUJEJO VSE IN SO JIH VSI ZAPOSLENI DELAVCI DOLŽNI SPOŠTOVATI IN IZVAJATI. Posamezniki torej morajo svoje o-sebne interese podrediti skupnim interesom TOZD oziroma OZD. Kako odločamo? Vsekakor moramo odločati po določenem veljavnem postopku, v skladu z obstoječimi zakonskimi in samoupravnimi predpisi. Da se zagotovi zakonitost poslovanja in dela, skrbijo ustrezne strokovne službe in posamezne osebe, ki so za zakonitost poslovanja in, dela tudi osebno odgovorni. (Nadaljevanje prihodnjič) TOZD tovarna posode je dobila tako zaželeno surovinsko skladišče v katerem je moderno urejeno dvigalo. Odpadlo je torej prenašanje težkih bremen. Odslej bo to opravljalo dvigalo. Vodja TOZD dipl. inž. Černe Dimitrij je očitno zadovoljen, ko ogleduje to novo napravo v novem skladišču Ob našem velikem prazniku 29. novembru so se zbrali v sejni dvorani DS naši veterani dela. Za dolgoletno neprekinjeno delo v tovarni so prejeli zlate značke, nekateri s krajšim delovnim stažem pa ročne ure in nagrade. Slavnost je potekala v veselem razpoloženju ob prisotnosti glavnega direktorja Mirota Jančigaja, predsednika DS Ervina Belaka in predstavnikov naših družbenopolitičnih organizacij. Pravilnik o delavski kontroli (Nadaljevanje s 6. strani) PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Volitve odbora SDK se vršijo istočasno z volitvami v DS TOZD, ki ga urejuje pravilnik o volitvah v samoupravne organe TOZD in podjetja. 34. člen Nihče nima pravice klicati na odgovornost člana odbora SDK zaradi opravljanja svoje funkcije v SDK ali člana delovne skupnosti, če sproži postopek pri SDK. 35. člen Zbiranje podatkov in administrativna dela za SDK podjetja ter strokovno pomoč za odbore SDK TOZD in skupnih služb mora dajati sekretariat organov upravljanja. 36. člen Odbor SDK sprejme za svoje delo poslovnik, ki ureja način dela SDK v TOZD, skupnih službah in podjetju. 37. člen Pravilnik stopi v veljavo takrat, ko ga DS TOZD in skupnih služb sprejme. Za samoupravno delavsko kontrolo podjetja, ko ga sprejme DS podjetja. Predsednik DS EMO Ervin Belak, s. r. NOVOLETNA KRIŽANKA 'V~v' 0 ŽELATINA- IZ ALG 5POSOBNQ5 VEZANJA ATOMOV NAS KUHARSKI MOJSTER ANTIČNO MESTO NA HAL-KIDIKl NEOBI- ČAJNOST Jc OSTANEK PO ODSTRANIT. MAŠČOB IZ MLEKA SPONA VEZ LEPA PTICA Z D0L61M VRATOM nEDNAROD. 0R6AN. ZA BE6UNCE ZAPISO- VANJE NOT P060RJL V SAUD. ARABIJI ¿sj/ / \U x * r /ii~T LETALO POVRŠINA KJER PRI DOBI Y-SOL v/ H // ŠVEDSKO, PRISTANIŠČE OB BALT-MORJU PRVI LETALEC k\ //A A Ji'vil IGRALEC delon SAMOSTOJNI STROJI SIGNALNA NAPRAVA NAIVNA ŽENSKA *• i IRIDIJ UNITED STATES 0 zlato JABOLKO PREBIVAL- KA AFRIKE NORVEŠKI PISATELJ (Jonas) JUGOSLOV TOVARNA UR LIVNO BOJ BORBA SOL DUŠIKOVE KISLINE TON. NAČIN JEZIK BANTU ČRNCEV POVELJSTVO VEČJE VOJAŠKE ENOTE PREMER IZSTREL- KA 3. IN 4. ČRKA RISAR MUSTER SAŠO BARVA KOŽE ARABSKA DRŽAVA SILA, KI VEZE. ATOME V MOLEKULE EMo| HRIB PRI 6E06RADU NOVI TEDNIK HERCE- GOVEC 6RSK0 MESTO 06 REKI SALU KOS BEETHOVNOVA 5. SIMFONIJA TAJNA 0R6ANIZ. BANTU CRNCEV SOSED. OKI IZUMITELJ BENC. MOTORJA DREVORED ENAKI im 1. »N 12. ČRKA YRSTA VETRNICE ODKO- PAVANJE ŽREBANJE PRITOK REKE ALlERtZMÜ KEMIČNI • EL.ÍAO KOČA NA POHORJU ČAČAK PLOŠČ- MERA NOETOVA BARKA MEDENA ROSA KOŠARKAŠ TVRDIC STAN IN PRIJATELJ. AFRIŠKA DRŽAVA OČKA tjplf POSTOPEK TISKANJA JADRANSKI OTOK. SEM IRMI PLADENJ ITAL J. KAMION OSLOVSKI GLAS TEKMEC KI NE PRIDE V POŠTEV MAKARSKA PESN.IK UJEV1C A. SPLETKA KRAJ V DALMACIJI IRAN ZMIKAVT ZVEZA SINDIKAT-. NAPRAVA ZA SKAKANJE emoT • MANDELJI DOMAČE ŽENSKO IME Gj.. MESTO svic. KANTONA AARGAU Sestava--L J. M POET Fraki jev letopis Januarja bistre glave, so že pisale postave, za te naše nove TOZD, ki dobile so prostost. Februarja pustne šeme, bile so brez vsake vneme, tavale so na potep, ker so imele prazen žep. Maj bil mesec je radosti, proizvodnih ni slabosti, zato dosežen naš bo plan, no, trud zares ni bil zaman. Junija nas Crikvenica, klicala je lepotica, prišparali smo fickov par, za lepi ta jadranski čar. Marca iskali smo izhode, iz zastarane metode, naše organizacije, da spet ne bo inflacije. So rekli prvega aprila, da roba se bo pocenila, potem pa nam je šlo na smeh, ko se podražil nam je pleh. Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921. interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22/5-1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Bil junij mesec ni slabosti, bilo v nas mnogo je kreposti, da v planu našem bo avans, krenili smo v rebalans. Se avgusta tresle so nam hlače, smo bali se za naše plače, so cene »skakale« tako, da nam zares je vroče bilo. Septembra videli smo stanje, devetmesečno garanje, dalo lep nam je uspeh, da le ne ostane prazen meh. Oktobra nova sinfonija, v proizvodnji se odvija, še vedno kakor njega dni, samevajo kontejnerji. Da huda menda ne bo zima, novembrska nam kaže Štirna, če premog dražji spet ne bo, morda nam vsem bo še toplo. Decembra vsi smo glasovali, interesne skupnosti si izbrali, to naj v dobro nam bo šteto, . naj vsem bo srečno novo leto. Štefan Frakelj FABRIŠKE ZDRAHE Spet pri nas se nekaj »kuha«, menda tista reč ni prava, sistemizacijska zabava, ki organizacijo obravnava; da nikomur ne bo žal, osnutek je nekje obtičal. Vse postavlja se na novo, pa čeprav po tirih starih, to občutimo gotovo, na pogostih strojnih kvarih. Seje tu se, seje tam, dolg teh sej je že seznam. Debatira se o plači, kdo pri tem najbolj prednjači? Tisti, ki pač čas ima, običajno pa sta dva. Cene rastejo kot gobe, menda nekaj je narobe, cukerček je zdaj zlato, kavica pač grenka bo. Zdaj ostane nam še ena, analitična ocena, stara je že kakor greh, drži se le še na kosteh. [Strelska družina | TEMPO želi vsem i svojim članom in $ vsem članom naše | ♦ delovne ♦ ! skupnosti srečno i ! in uspehov polno l t novo leto 1975 | ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta JOŽETA BOŽIČA se prav iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD tovarne posode za izredno pozornost ob žalostnem dogodku ter darovane vence in cvetje. Najlepša hvala vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so ga spremeli na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Vera Vodeb OBJAVA Sindikalna organizacija — vzajemna blagajna obvešča člane kolektiva, da bo osnovna vloga za vzajemno blagajno od 1. 1. 1975 dalje 50,00 din. To povečanje je bilo nujno zaradi sedanjega stanja blagajne.