Iz deželnega zbora. i. Učiteljski pokojninski zaklad. Poslanec K1 u n poroča o izkazu k r a n jskega učiteljskega pokojninskega zakladaza leto 1890. Dohod ki so bili: 1. Preostanek od zaloge šolskih knjig 938 gld.; 2. šolske globe 1109 gld. 50 kr.; 3. 10°/o in 2°/o pokojninski odtegljeji 6265 gld. 87V* kr.; 4. obresti aktivnib glavnic 1346 gld. 10 kr.; 5. dotacijski doneski kranjskega deželnega zaklada 13.400 gld.; 6. povrneni troški 103 gld. 7 kr. Skupni pravi dohodki so torej znesli 54]/2 kr., torej 974 gld. 541/* kr. veo, kakor je bilo proračunjeno. Povrnene pokojnine so znesle 8-88 gld., 23.162 gld. pričetni blagajnični ostanek 32.812 gld. 801/* kr., torej vsi dobodki 55.984 gld. 23 kr. Troški: 1. Pokojnine učiteljev 13.561-49 gld.; 2. pokojnine učiteljskib vdov 6241 gld. 70 kr.; 3. vzgojnine 1141 gld. 821/* kr.; 4. miloščine 2105 gld. 96 kr.; 5. odpravnine 600 gld.; 6. pogrebnine 130 gld.; 7. povrneni dohodki 100 gld. Vkupe torej znašajo vsi troški 23.890 gld. 97]/a kr., torej 1670 gld. 97 kr. več, kakor je bilo proračunjeno. Ako se dejanjski stroški odštejejo od skupne vsote dohodkov v znesku 55.890 gld. 23 kr., pokaže se kononi blagajnif-ni ostanek v znesku 32.093 gld. 251/--; kr., in sicer v državnih obveznicah štev. 35.753 in 126.392 v skupni glavnici 32.050 gld. in 43 gld. 25*/^ kr. v gotovini. Ker je pričetno blagajnično stanje znašalo 32.812 gld. 801/* kr., kaže se zmanjšava blagajničnega ostanka za 719 gld. 55 kr., nasprotno pa pomnožitev čistih zastankov 1146 gld. 84 kr. Večina teh zastankov so šolske globe, ki znašajo 4818 gid., to je za 659 gld. več, kakor v pričetku leta. Zato je že lani deželni odbor priporočal deželnemu šolskemu svetu, da naj se strogo iztrjujejo šolske globe in ne nakladajo ljudem, ki jih ne morejo plačevati, ampak naj se zanikarni roditelji kaznujejo na drug način, neizterljive globe pa naj se odpišejo. Deželni zbor jemlje na znanje ta izkaz. II. Računski zaključek normalno - šolskega zaklada. Računski zaključek normalno-šolskega zaklada za leto 1890 kaže dober vspeh, ker se je v primeri s proračunom prihranilo 17.891 gld. To se je doseglo, ker so bili na jedni strani dohodki večji, na drugi pa troški manjši, kakor so bili proračunjeni. Vsi dohodki so bili proračunjeni na 169.874 gld. 21 kr., v istini pa se je prejelo 180.141 gld. 61 kr., torej mimo proračuna za 10.267 gld. 40 kr. več. Glavni del teh večjih dohodkov znašajo 10°/o doklade na davke; ker razložba dohodkov kaže te-le dohodkc: I. obresti nespremenjene 3847 gld. 20 kr., II. doneski 19.983 gld. S1/* kr., torej že visji za 151 gld. 73'/* kr.j III. lO°/o priklada pa 155.498 gld. 21'/2 kr., tedaj več za9498 gld. 21V2 kr.; IV. razni dokodki 813 gld. 11 ki\, torej višji za 617 gld.45 kr. Glede doneskov od zapušein omeni, da se je bilo vsled novega zakona, ki vravnava tp doneske, za leto 1890 prvikrat za 1350 gld. več proračunilo, kakor je bil nasvetoval deželni odbor, in da se je od tega povikšanja v istini dobilo 1000 gld., ter je ta donesek samo za 350 gld. 68'/-' kr. zaostal za proračunjeno vsoto. Ali če se poraisli, da je leta 1890 umrlo le malo imovitejših ljudij, odpadek 350 gld. ninia ničesar pomenjati. Vsi dokodki so znašali 180.141 gld. 61 kr. Troškov je bilo manj za 7623 gld. 82 kr., ker se je potrošilo: I. za aktivitetne užitke uciteljev 261.386 gld. l\-2 kr., to je, 7785 gld. 991/* krajcarjev manj; II. dotacije znasajo 3878 gld. 18 kr., to je za 366 gld. 18 kr. več; III. nagrade in podpore so bile 16.014 gld. 341/-' kr., torej tudi vec za 484 gld. 341/* kr.; IV. pokojnine učiteljskik vdov 637 gld. 50 kr., to je za 100 gld. manj, ker je leta 1889 umrla Eliza Margreiter; V. miloščine nespreraenjeno 269 gld.16 kr.; VI. pri raznik troškib 182 gld. 65 kr., to je ze 567 gld. 35 kr. manj. Vsi troški so znašali torej 286.656 gld. 84 kr., to je 7623 gld. 82 kr. nian.j. Vsled večjik dohodkov in manjšik troškov dodalo se je iz deželnpga zaklada namesto proračunjenih 124.406 gld. 45 kr. le 107.627 gld. 931/-' kr.? torej se jp v istini prikranilo 16.778 gld. 51 kr. Poročilo se vzame na znanje. III. Podpore za šolske zgradbe. Poslanec dr. vitez B1 p i w e i s v inipiiu finančnega odseka poroča o p o d p o r a li za šolske zgradbp in nasvetuje, naj se za 1. 1892 dovolijo za šolske zgradbo iz dežekiPga zaklada podpore sledpčim šolskim občinam: Predoslje 400 gld., Sorica 100 gld., Kovor 400 gld., Rateče 200 gld., Preddvor 400 gld., Dražgošp 100 gld., Iška Vas 400 gld., Hotpdršica 300 gld., Sv. Trojica pri Cerknici 100 gld., Rateče 200 gld., Zaspp 400 gld., Mošnjp 300 gld., Breznica 500 gld., Dol 100 gld., Šmartino v kamniškcni okraji 200 gld., Homec 100 gld., Radence 100 gld., Sv. Trojica v kamniškem okraju 200 gld., Dolenja Podgora 100 gid., Čpplje 100 gld., Tribuče 100 gld., Stari Breg 400 gld., Šniarije pod Ljubljano 400 gld., rkupe torej 5700 gld. Nasvet obvplja, kakor tudi naslednja resolucija: ,,Dpželnpmu odboru se naroča, da opozarja iz novega c. k r. deže 1 ni šo 1 s k i svet na si 111 a bre 111 e 11 a, katera si nalagajo mnoge majhne občine ssklepom, dakočejo zidati 110 va šolska poslopja ali neprimerno drago razširjevati že obstoječa šolska poslopja, česar pa vsled svojih prepičlik dokodkov i 11 z o z i r o 111 n a d r u g e d o k 1 a d e n ik akor ne zm o rej 0. S1 a v ni c*. k r. d eželni šolski svet naj torej vpliva 11 a to, da načrti za š01 ske stavbe ne presegaja sredstpv, katera zmore.jo obč i ne".