Savinjski vestnik CELJE, 15. marca 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOŽTANJA | LETO V., STEV. 11. — CENA 6 DIN Ureja urednidki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje. Tito» trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun St. 620-1-90322-12 pri Narodni banki PT.RJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna ▼ Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150. celoletna 300 din. Savinjski vestnlk izhaja vsako soboto. Obrtništvo in šušmarstvo O važnosti in pomenu zdravega, po- štenega obrtništva je bilo napisanega ie mnogo. Da je ta dejavnost nujno potrebna, ker zadovoljuje mnoge po- trebe potrošnikov in izpopolnjuje in- dustrijsko proizvodnjo, to je razumlji- vo in jasno, vendar so se v tej smeri pojavile napake, mimo katerih v inte- resu nadaljnjega razvoja obrtništva ne smemo iti. V zadnjem času zasledimo več pri- merov likvidacij krajevnih, zlasti obla- čilnih delavnic. Ukinjena je v Slivnici pri Celju, v Galiciji, v Letušu, v Re- čici pri Laškem, v Grižah, delno na Gomilskem, v Sv. Juriju pri Celju, Seščah in drugod. Visoke cene, pravijo vsi skupaj, aku- mulacija, socialno zavarovanje, pri- manjkovanje dela in še polno drugih izgovorov, ki naj bi opravičili storjene nepravilne ukrepe. Nastane resno vprašanje, ali so od- govorni voditelji v podjetjih in vsi de- lavci razumeli nove gospodarske in fi- nančne ukrepe. Ali so novo izišli za- koni in uredbe imele pred seboj ta cilj? Brez vsakega dvoma je, da takega na- mena ti novi ukrepi niso zasledovali, Iccr ne bi bili naši, ne socialistični in ne razvojni. Kje torej ležijo vzroki za toko stanje? Vzemimo primer likvidacije krajevne krojaške delavnice v Žalcu. Ukinjena je bila že lansko leto, torej pred novimi ukrepi. Zakaj tedaj ni bilo dela in kje so bili vzroki, o tem bi lahko povedali delavci sami. Kakšen je bil odnos do dela večine zaposlenih, bi razložil mar- sikdo v Žalcu, najbolj pa verjetno biv- ši poslovodja tov. Steblovnik. V glav- nem, delavnica je bila po njihovi za- slugi ukinjena. Tov. Steblovnik se je zmazal, za nagrado je pa še dobil do- voljenje za izvrševanje privatne obrti. Podoben primer, ki seveda ni edini, je tudi krajevna kovačnica v Vrbnem. Bivši upravnik tov. Kumin ni in ni mo- gel zvoziti. Polno težav in nevšečnosti je imel. Poglejte ga sedaj, če greste mimo: dela mu ne zmanjka, težave so odpadle, on pa kuje in kuje ter pridno napreduje za sebe, kdo bi se mučil za državo, če je pa tako boljše. Na Vranskem ima KZ svojo Mizarsko delavnico. Sej je še sedaj tov. Kropiv- šek. Ko še ni bilo o kaki likvidaciji te delavnice ne duha ne sluha, je Kropiv- iek že vložil prošnjo za privatno obrt. Tako mimogrede se je pripravljal na likvidacijo dotedanje KZ delavnice in hkrati pa na svečano otvoritev svoje osebne aktivnosti. Na Gomilskem so v Krajevni kroja- ški delavnici imeli še v decembru 16 zaposlenih, v januarju in februarju se je število zmanjševalo tako, da je v marcu ostal poslovodja sam z dvema učenkama in upravnikom. Lahko bi našteli še nekaj takih primerov. Toda dotaknimo se še druge plati. Nazaj gremo v občine. Popustili so tudi v gostinstvu, zakaj ne bi šli še mi nazaj na staro obrtništvo z novimi pra- vicami, tako modrujejo in v tej smeri nekateri tudi delajo. Ce z obrtjo ne bo nič, pa nič, bomo pa lepo doma šušma- rili, nič plačevali in dobro zaslužili. Ker pa teh naših skritih želja ne mo- remo tako javno povedati, si izmislimo nekaj, n. pr. visoke cene, razne prispev- ke, pomanjkanje dela in še kaj podob- nega. Ze takoj ob vstopu stranke v delavnico jo sprejmimo s tarnanjem o nemogoči draginji, povejmo jim, da stane toliko in toliko, če pa le vztraja na našem izdelku, se potrudimo, da ne bo ravno dobro narejeno, mimogrede pa namignimo, da bomo morda malo pozneje doma delali po nižjih cenah. Pa je res tako, kot mislijo nekateri od teh modrijanov? Višje cene zaradi akumulacije in socialnega zavarovanja! Kaj prej nismo odvajali državi ničesar? Ali nismo plačevali davka na promet proizvodov in prispevkov za socialno zavarovanje? Seveda smo delali to, am- pak sedaj je nekaj novega, kar nam pride bolj prav. Izgovarjajo se tudi na privatne obrt- nike, da nimajo takih dajatev kot državna podjetja. In zakaj ne? Ali ne plačujejo davkov in, če niso pravilno obremenjeni, kdo je temu kriv? Ali ne plačujejo socialnega zavarovanja, let- nega dopusta, nadomestila za bone in otroških doklad? Ce vseh teh obvezno- sti ne izpolnjujejo, so krivi vsi nadzor- ni organi, davčne komisije in še drugi. Dogovor s pomočnikom za polovične dajatve dodatkov, kakor je storil krojač iz Vitanja, da bi tako znižal cene sto- ^tvam, je nezakonit in kazniv. Obde- lati pravilno to plat obrtništva, vskla- <^iti njihovo delo s predpisi in jim do- kazati, da za pravice obstojajo tudi Polne dolžnosti, pa bo ta izgovor ver- Jefrio odpadel. In šušmarji? Menda ne bo nikoli do- volj ostro rečeno, če bi dejali, da je Potrebno te škodljivce nenehno pre- ganjati in z njimi postopati tako kot Postopajo oni z interesi skupnosti — ^Tez sramu in obzirnosti! Toda kje in ^ako naj začnemo to borbo? Na Go- milskem, v Braslovčah, Grižah in dru- Ood pravijo, da mrgoli šušmarjev, ki odjedajo kruh drugim, škodujejo po- ltenim obrtnikom in državi. Pravijo, jih mora zatreti oblast, da morajo ^a okraju ukreniti vse, da jih zatrejo Solj pravilno pa bo, če začnejo kar »ami v Braslovčah in drugod. Kar lepo ^aj pozabijo na zamero in morebitno sovraštvo, pa korajžno nad nje. Najprej ^^ajeuni odbori, za njimi množične or- ganizacije in seveda vsi zainteresirani. Kar pomislimo nazaj, kako so včasih obrtniki ščitili sebe pred takimi škod- ljivci. Povejmo jim, da so mnogi imeli lepo priložnost, da v delavnicah poka- žejo svojo pridnost in sposobnost, da pa s šušmarsko umetnostjo in priza- devnostjo ne bodo uspeli. Od nas vseh je odvisno, ali bomo uredili naše obrtništvo tako, kakor je bilo nakazano od naših najvišjih vodi- teljev. Ne smemo pozabiti, da je obrt sestavni del skupnega gospodarstva in da ne sme biti napak, ker bi zaradi tega nastale motnje, ki jih v našem interesu ne smemo dovoliti. Se hujše škodljivce smo našli in jih s skupnim delom odstranili. Menda se ne bomo ustavili pred tem problemom, ki je trenutno pereč, ni pa nerešljiv. Člani Splošne kmetijske zadruge v Vitanju so dobro gospodarili v nedeljo 9. marca je bil letni obrani zbor splošne kmetijska zadruge v Vi- tanju, ki je med najboljšimi v okraju Celje-okolica. Udeležba je bila zelo za- dovoljiva, saj se je zbora udeležilo preko 300 članov. Zadruga je sedem odsekov in sicer: živinorejski, kmetij- ski, lesni, sadjarski, obrtni, hranilni, trgovinski in ekonomija. Predsednik zadruge Jernej Kovše je podal izčrpno poročilo o delu odsekov, od katerih sta najboljša lesni in živinorejski. Živino- rejski odsek je v septembru ustanovil selekcijski odbor, ki je zelo delaven. Do sedaj so že registrirali 80 krav v rodovnik. Kontrolo mlečnosti krav vrši plačani kontrolor. Zadružna ekonomija, ki je bila še lansko leto zelo slaba, je sedaj dosegla velik napredek. V lan- skem letu so zgradili svinjak s kuhinjo, delno obnovili več poslopij in kupili elektromotor. Ekonomija ima 25 glav goveje živine, par konjev, 8 prašičev in 18 ovac. Številčno se stanje ni po- večalo, pač pa z zamenjavo in nabavo dobrih krav se je mlečnost povečala od 700 na 1600 litrov. Tudi pri ostalih pridelkih so dosegli visoke hektarske donose, predvsem pa dobro seme. Da so na ekonomiji dokaj dobro gospoda- rili, čeprav imajo velike težave z raz- drobljeno zemljo, je dokaz njihov za- služek, ki je znašal 250 din za delovni dan. Dobro sta delala tudi obrtni in trgovinski odsek, dočim hranilni, sad- jarski in kmetijski niso dosegli vidnej- ših uspehov. Ogromen delež so člani KZ doprinesli k graditvi kulturno-pro- svetnega doma v Vitanju, ki so ga v treh mesecih spravili pod streho. Poleg vseh uspehov, ki jih je zadruga dosegla v korist skupnosti in posameznih čla- nov, kar vsak dan bolj spoznavajo, imajo še 2,285.000 din čistega dobička. Zato ni čudno, da je bila diskusija tako živahna, kako ta denar razdeliti, da bo čimbolje izkoriščen. Vitanje je kraj, ki ima najboljše pogoje za razvoj živino- reje, kar bo glavna panoga bodočega gospodarstva. V diskusiji so nakazali možnost dviga proizvodnje za eno tre- tjino, ako od 425 ha žitaric preuredijo 300 v travnike. Tako bi dvignili živino za 800 glav, s selekcijo pa po- večali mlečnost. Preko 150 ljudi bi pa na ta način usmerili v industrijsko proizvodnjo, kar bi izboljšalo življenj- ske pogoje. Ko so razpravljali o povečanju dele- žev, so soglasno sprejeli sklep, da de- leže dvignejo od 50 na 1000 din z de- setkratnim jamstvom in s tem še bolj utrdijo zadrugo. Za dobro delo so dali priznanje upravnemu odboru in večino članov starega odbora ponovno izvolili v upravni odbor. Ob zaključku so sprejeli plan dela za leto 1952, ki vsebuje naslednje na- loge: Za razvoj živinoreje bodo nabavili več glav plemenske živine iz Kočevja, za kar so določili 400.000 din. V tečaj za živinorejske rodovnike bodo poslali člana KZ, ki ima za to veselje in že gotove izkušnje. Ker bo letos 20 let, odkar se je vistanovil v Vitanju živino- rejsko-selekcijski odsek, bodo priredili živinorejsko razstavo. Na zadružni ekonomiji bodo dozidali hlev še za 12 glav živine, zgradili dva silosa in arondirali nekaj hektarjev zemlje. ] Sadjarstvu bodo posvečali več pozor- nosti kot doslej. Zaradi visoke lege sadno drevje iz drugih krajev ne uspe- va, zato bodo uredili svojo drevesnico. Prav tako potrebujejo sadno sušilnico, ki jo bodo v letošnjem letu zgradili. Ker je gozdarstvo posebno važna pa- noga, bodo v letošnjem letu pogozdili in očistili večje površine. Popravili bodo ceste in zgradili manjši most z denarjem iz gozdnega sklada. Za dokončno ureditev kulturno-pro- svetnega doma so odobrili 500.000 din. V letošnjem letu bodo tudi elektrifi- cirali posamezne vasi. V ta namen so določili 275.000 din. Razumljivo je, da tudi na prizadete Tolmince niso poza- bili, saj so jim nakazali 25.000 din. Vztrajali so tudi na tem, da bodo sa- dove skupnega dela delili res samo med svoje člane, dosedanje nečlane- kmete, ki jih je še 118, pa bodo vklju- čili v zadrugo. Uspešno delo sindikalne podružnice Tovarne sadnih sokov in marmelade v Celju 2e sam letni občni zbor v sindikalni podružnici Tovarne sadnih sokov ia marmelade v Celju je potrdil, da se kolektiv tega podjetja globoko zavedaj svojih dolžnosti do skupnosti. Članstvo je najprej kritično ocenilo delo podruž- nice v preteklem letu, grajalo nedo-i statke in odobravalo uspehe, nato pa se je razvila široka in jedrnata disku- sija o nalogah sindikalne podružnice v prihodnjem letu. Posamezni diskutanti so vlogo sindikalne organizacije v po- gojih novega finančnega sistema in iz- vajanja družbenega plana nakazali zelo nazorno, pri čemer so se posluževali tudi primerov v svojem podjetju. Zal, da se občnega zbora ni udeležil zastop-i nik Okrajnega sindikalnega sveta, če- prav je bil vabljen. Ob koncu so bili sprejeti konkretni sklepi za leto 1952, ki naj bi služili novoizvoljenemu od- boru kot napotilo za bodoče delo. TEKMOVANJE Sklepi, sprejeti na občnem zboru, ni- kakor ne smejo ostati le na papirju. Tega se je v polni meri zavedal tudi novi upravni odbor. Kot prvega je bilo potrebno začeti izvajati sklep o ude- ležbi sindikalne podružnice v tekmova- nju v delavskem upravljanju, ki ga je razpisal Republiški svet sindikatov za Slovenijo. Posebna tekmovalna komi- sija je sestavila individualni tekmoval- ni program: Izpolnjevanje obveznosti družbenega plana; izpolnjevanje gospo- darskih in upravnih dolžnosti; odkri- vanje notranjih rezerv; izpolnjevanje družbenih nalog delavskega sveta in dodatni program podjetja. Vsaka teh glavnih točk vsebuje še tri obveznosti. Zelo razveseljivo in vzpodbudno je vplival na kolektiv dopis Republiškega odbora sindikatov, s katerim podruž- nici sporoča, da je bil njen program ocenjen kot najboljši v živilski indu- striji Slovenije. KULTURNO-PROSVETNO DELO Podružnica si je zadala med drugim tudi sklep, da bo poživela kulturno- prosvetno delo, predvsem na kulturno- umetniškem in ideološko-vzgojnem de- lu. Ze v preteklem letu sta bili zelo uspešni dramatska in folklorna sku- pina, katerih zasluga je, da sta se v letu 1951 vršili dve prireditvi večjega stila s prav bogatim kulturnim spo- redom. Letos so predvidene tri večje in več manjših prireditev. Razen tega pa bo podružnica čimveč svojih članov vključila v SKUD Ivo Ključar v Ga- berju. Na ideološko-vzgojnem polju so predvidena redna predavanja za člane delavskega sveta in upravnega odbora. Z nazorno agitacijo bo podružnica vo- dila borbo zoper vse zavirače delovne- ga poleta, neupravičene izostankarje itd. Ze v sorazmerno kratkem času si je sindikalna podružnica uredila okus- no sindikalno sobo, ki bo služila razen za seje tudi za razvedrilo. BLAGAJNA VZAJEMNE POMOCi Z ozirom na splošno željo kolektiva, izraženo na občnem zboru, se je pri podružnici ustanovila blagajna vzajem- ne pomoči. Blagajna posluje po pre- cizno izdelanem pravilniku, ki v po- drobnosti določa pravice in dolžnosti članov blagajne. Z ustanovitvijo bla- gajne vzajemne pomoči se bo pri član- stvu dvignil čut za varčevanje, hkrati pa bo s tem marsikomu pomagano iz trenutne denarne zadrege. POMOC PRIZADETI PRIMORSKI Ob nesreči, ki je zadela prebivalstvo Primorske ob priliki snežnih plazov, tudi kolektiv Tovarne sadnih sokov ni hotel stati ob strani, ne da bi pomagal. Kolektiv je sprejel sklep, da bo delal en dan za prizadeto Primorsko, razen tega pa bo podjetje še iz skladov pri- spevalo toliko, da bo skupna vrednost podpore znašala 50.000 din. Ce upošte- vamo, da je kolektiv sorazmerno maj- hen, moramo priznati, da je ta znesek dokaz visoko razvite zavesti njegovih članov. Sindikalni podružnici Tovarne sadnih sokov v Celju želimo pri njenem na- daljnjem delu še mnogo uspehov. S. A. Žene v Celju in okolici so slovesno proslavile svoj praznik PROSLAVA 8. MARCA V CELJU Praznik žena so v Celju počastili z lepo uspelo proslavo, ki je bila na pred- večer v Narodnem domu. O vlogi žene v današnji družbi je govorila tov. Jošt Darinka, ki je v svojem govoru pouda- rila predvsem potrebo pravilne vzgoje naših otrok in mater, ki cesto zaradi ne- poučenosti zapadajo slabemu vplivu ti- stega klera, ki se ne strinja z našim družbenim življenjem. Govoru je sle- dil kvalitetni nastop pevskega zbora MKUD »Maksim Gorki« pod vodstvom ravnatelja Kune j Egona in balet šole Sonje Gorjančeve. Proslavo so še izpo- polnili recitatorji člani Mestnega gle- dališča in solopevka Kozoderc Erika. Ob tej priliki je organizacijski sekretar MKKPS tov. Trpin Lojze podelil odli- kovanja članom ZB. Proslava je nudila navzočim prijeten kulturni užitek. ZENE NA DOLGEM POLJU SO PROSLAVILE SVOJ PRAZNIK V počastitev mednarodnega praznika žena so se 8. marca zbrale žene Dolge- ga polja v mali ali okusno opremljeni dvorani terenskega doma OF. Dvorana je bila polna žena, med katerimi ni manjkalo tudi naših najmlajših, naših cicibanov in pionirjev, ki so zvesto spremljali svoje mamice. Tov. Jaklova je v svojem referatu na- kazala, kakšne pravice si je v novi Ju- goslaviji pridobila žena in kakšne žrtve so naše herojske žene doprinesle v ča- su NOB. Nakazala je tudi vlogo naše žene danes pri vzgoji mladega rodu, v družini in proizvodnji. Po referatu je več pionirk osnovne šole recitiralo in deklamiralo. Vmes pa je igral tamburaški zbor SKUD »France Prešeren«. Ob sklepu so vsi zbrani ob spremljavi orkestra zapeli himno »Hej Slovani«. Posebno pozornost so žene hotele iz- kazati svojim starejšim tovarišicam ta- ko, da so jim priredile malo zakusko. ZENE V STORAH SO PRAZNOVALE Zene v Storah so si pred kratkim iz- volile občinski odbor AFZ. Takoj so se pričele pripravljati na proslavo svojega praznika, ki je bil v prav lepo okra- šeni dvorani DUR Železarne v Storah. Po pozdravu tov. Volavškove je sledil referat tov. Bobekove. Mešani zbor SKUD »Jože Potez« je zapel pet pesmi. Nastopi malčkov iz doma igre in dela so navzočim izredno ugajali. Hudaleso- vo enodejanko »Politika« so dobro po- dale članice AFZ in s tem dokazale, da jim nastopi ne delajo težav. Na sporedu so bile tudi godbene točke. Po proslavi je bila čajanka, ki je zadržala navzoče v prisrčnem razpoloženju. Tudi v Sent Lovrencu nad Storami so lepo prosla- vili praznik žena. Izkazali so se s svo- jimi točkami posebno pionirji. PIONIRJI IZ ŠOŠTANJA PISEJO 8. marec, praznik žena, je nam pionir- jem nudil lepo priliko, da čestitamo našim ženam in izražamo našo hvalež- nost za vse lepote in prijetna presene- čenja, ki so nam jih izkazale preko leta. Posebno hvaležni smo dobri Ravlje- novi mami, na katere ramenih je ležalo vse delo za prireditev Novoletne jelke. Iz izčrpnega poročila je bilo razvidno, da obdaritev okrog 700 otrok ni mala stvar in da je zato potrebno mnogo truda, nabrati veliko vsoto denarja, za katerega so se nakupile vse dobrote in darila, ki smo jih bili deležni. Vse to požrtvovalno in nesebično delo je opravila za nas Ravljenova mama — mama pionirčkov in cicibančkov. Našo hvaležnost za njen trud smo iz- razili v obliki kratkega prizorčka, pri katerem smo ji poklonili nekaj skrom- nih daril. Srečni smo, da smo jo razveselili, saj nam je obljubila, da bo tudi v bodoče vedno rada skrbela za nas. Našim ženam smo pripravili tudi igro »Mačeha in pastorka«. Potrudili smo se, da smo dobro igrali, saj ljudje so bili zelo zadovoljni in se je vsem naša prireditev zelo dopadla. Tovarišica učiteljica, ki nas je igro naučila, nam je obljubila, da nas bo peljala v »Zdravilišče Topolšica«, kjer bomo nudili bolnikom tudi malo raz- vedrila. Za pionirski odred: Kosi Elzika OB PRAZNIKU ZENA SO PODELILI ODLIKOVANJA V soboto, na praznik žena so bile v Šoštanjskem okraju številne prireditve v počastitev tega mednarodnega dne. Okrajna organizacija žena je ob tej priliki razdelila najzaslužnejšim ženam v okraju 39 knjižnih nagrad, 80 ženana pa so podelili odlikovanja. IZ LAŠKEGA V počastitev dneva žena je priredil Mestni odbor AFZ in SKUD »F. Peter- nel« v petek zvečer uspelo proslavo. Slavnostni govor je imela sekretarka MO AFZ tov. Zdenka Goric. Ženski, moški in mešani pevski zbor je zapel pod vodstvom tov. Gorica več pesmi. Program so zelo poživeli dueti iz ope- rete »Mežnarjeva Lizika«, ki so jih iz- vajali tov. Bobnarjeva, tov. Padar in tov. Dragar. IZ §T. PAVLA PRI PREBOLDU Praznik žen 8. marec smo pri nas sve- čano proslavili. Bila je lepa prireditev v polni dvorani. V svojem govoru je tov. Steblovnikova osvetlila pomen 8. marca za vse žene, posebno še za žene Jugoslavije, ki so v narodnoosvobodil- ni borbi doprinesle svoj delež za svo- bodo. Sledila je deklamacija in petje. Nastopila je folklorna skupina, pionirji pa so igrali enodejanko »V deveti de- želi«. Frontna dejavnost v šoštanjskem okraju Občni zbori, na katerih frontovci vo- lijo nove občinske odbore OF, so v šo- štanjskem okraju močno razgibali delo Fronte. Občni zbori so bili kljub snež- nim razmeram izvedeni že v večini bo- dočih občin. Izvedeni pa še niso bili v krajih, kjer še ni izvršena dokončna upravno-teritorialna razdelitev kot n. pr. v Gornjem gradu. Bočni, Novi Štifti. Na teh občnih zborih so člani Fronte posebno pozornost posvetili izbiri kan- didatov v občinske frontne odbore. Članstvo se tudi močno zanima, kakšna finančna sredstva bodo imeli na raz- polago občinski odbori in koliko bodo odvajali, to vprašanje pa trenutno ni rešeno. V tem času so imeli in še sedaj imajo po VOOF več koristnih preda-j vanj in raznih tečajev. j V počastitev 8. obletnice osvoboditvej Zg. Savinjske doline so sprejeli VOOF tekmovanje, ki traja v času od 1. marca do 3. avgusta 1.1. Tekmovanje je zajelo vse množične organizacije in društva v okraju. Te dni so bile sektorske kon- ference s predstavniki vseh organiza- cij, ki so sprejele tekmovalni načrt. Vse organizacije so se zavzele, da bodo čim- bolj utrdile disciplino, mladinska orga- nizacija si je zadala nalogo, da bo čim- več mladine vključene v TD Partizan, sekcija žena pa bo skrbela za vzgojo mladine. Organizacija ZBNOV bo ob sodelovanju predvojaške vzgoje izvr- šila več partizanskih pohodov, mladinci pa se pripravljajo za skupen nastop z orožjem na centralni proslavi. Gasilska društva se tudi pridno pripravljajo na okrajni in republiški festival. Toda to je samo nekaj točk iz obšir- nega tekmovalnega načrta, ki ima na- men še bolj razgibati delo družbenih organizacij in čimbolj slavnostno pro- slaviti 8. obletnico osvoboditve Zg. Sa- vinjske doline. B. V. v CELJSKI OKOLICI BO V APRILU IIC MAJU CEPLJENJE PROTI DAVICI IN KOZAM Zdravniki v celjskem okolišu pripraTljajo prihodnja meseca cepljenje proti kozam ia davici. Letošnje cepljenje bo nekoliko izpremenje- no. Otroci, ki pridejo v poštev za cepljenje, bodo istočasno cepljeni proti davici in ko- zam. Ta način cepljenja so upeljale vse kul- turne države na svetu, ker se je to izkazalo uspešno. V prihodnjih dneh bodo zdravniki skli- cali na svojih sedežih sestanke vseh krajevnih odborov in množičnih organizacij, da jih se- znanijo z novim načinom cepljenja in jim po- jasnijo pomen in važnost cepljenja. Po statistikah zadnjih let ugotavljamo, ds je izredno padlo obolenje davice, ki je ▼ prejšnjih letih terjalo mnogo žrtev. Temu se imamo zahvaliti obširni akciji cepljenja proti davici. Koz v Evropi sploh ni več. Tudi to je zasluga rednega vsakoletnega cepljenja proti tej strašni bolezni, ki je terjala včasik stotisoče človeških žrtev. stran 2« »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 15. marca 1952 Stev. II' Po svetu... NA KOREJI NE PRIDEJO NAPREJ Pogajanja za premirje v Koreji se niso premaknila z mrtve točke. Vr- hovni poveljnik oboroženih sil Zdru- ženega poveljstva general Ridgway je imel tiskovno konferenco, na ka- teri je ostro obsodil nasprotnikove delegate zaradi njihovih laži o bak- teriološki vojni. Omenil je, da so po- gajanja v Pan Mun Jomu zadnje dni izredno težka in utrudljiva ter so dosegla takšno stopnjo, da se ne mo- re pričakovati njihov nadaljnji uspešni potek. ANGLO-EGIPTOVSKI SPOR Britanski veleposlanik v Egiptu Stevenson se je vrnil v Kairo. V prihodnjih dneh bo imel izredni se- stanek s predsednikom egiptovske vlade. Na sestanku bodo proučili program anglo-egiptovskih pogajanj. ZA SKLENITEV MIROVNE POGODBE Z NEMČIJO je ZSSR zahodnim velesilam pred- ložila predlog, v katerem pravi med drugim, da bi bilo treba mirovno pogodbo izdelati ob neposredni ude- ležbi Nemčije, ki bi jo zastopala enotna vlada. Začela naj bi se po- gajanja o pogojih, ki bi olajšali se- stavo enotne vlade za vso Nemčijo. NA ZASEDANJU GOSPODARSKE KOMISIJE OZN ZA EVROPO je govoril jugoslovanski predstavnik Leo Mates. Dotaknil se je vprašanj evropskega gospodarstva. Po izja- vah jugoslovanskega predstavnika vsiljujejo razmišljanja o bodočem razvoju evropskega gospodarstva sklep, da so za pospešitev evropske proizvodnje p>oleg nacionalnih inte- resov nujno p>otrebna tudi medna- rodna prizadevanja. Po mnenju ju- goslovanske vlade zaradi oboroževa- nja ni treba odstopati od nacionalnih in internacionalnih prizadevanj za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva. ZA OBTOŽENCE V LUCCI se bo zavzela svetovna federacija bivših borcev. V Italijo bodo poslali posebno delegacijo, ki naj razišče sodni proces proti bivšim partizanom v Lucci. Delegacija bo obiskala ob- tožence, da se seznani z okoliščinami, v katerih se proces vrši. SVOBODNO GIBANJE SOVJETSKIM DIPLOMATOM SO OMEJILI tudi v Washingtonu. V bodoče se bo- do sovjetski diplomati smeli gibati le okrog Washingtona in NewYorka na področju s premerom 40 km. Svo- bodno gibanje sovjetskim diploma- tom je omejila tudi francoska vlada. Pričakovati pa je, da bodo podobne ukrepe uvedle tudi ostale države Atlantskega pakta v odgovor na omejevanje gibanja zahodnim diplo- matskim predstavnikom v deželah sovjetskega bloka. Priznanje slovenščine aa enako- praven jezik z nemščino v koroških kmečkih zbornicah je zahteval pred- stavnik slovenskih kmetov Ogriz. Zadevi pa niso ugodili, kar samo dokazuje, da gredo odgovorni krogi mimo upravičenih zahtev koroških Slovencev. Na Češkoslovaškem so zaprli 20 bivših članov CKKPC. Znana tudi ni usoda bivšega ministra državne varnosti Koprive. Za preprečitev vojne je potrebno učinkovito izkoristiti razpoložljivi čas za ustvaritev obrambne fronte v Evropi, je dejal v oborožitveni raz- pravi v angleškem parlamentu pred- sednik vlade Churchill. V Londonu so pogajanja med bri- tanskimi in našimi strokovnjaki za zunanjo trgovino. Na pogajanjih bodo določili seznam predmetov, ki pridejo v poštev za letošnjo za- menjavo. 1400 delavcev je odpustila tovarna težkih industrijskih strojev »Ansal- do« v Genovi. Predavanje o Njegošu je imel v Rimu univ. prof. Giovanni Mauer. Za zatočišče je prosil mehiško vla- do češkoslovaški trgovinski ataše v Mexiko Cityju Jifi Vojtehovsky. Za jugoslovansko socialno zako- nodajo in naše delavske svete so se posebno zanimali nemški delavci ob priliki obiska naše sindikalne dele- gacije v Zahodni Nemčiji. Novo vlado v Franciji je sestavil Antoine Pinay. Cilj vzajemne varnosti je mir, ne pa vojna je izjavil Truman v svojem rednem polletnem poročilu kongresu o delu uprave za vzajemno varnost. Obsodil je pristaše nevtralizma, ker vzajemna varnost nikakor ni samo enostransko dejanje. Za pomoč tujim državam je zahteval predsednik Truman od Kongresa 7,9 milijard dolarjev. Za Evropo je določenih 5.889 milijonov dolarjev. Določeni so tudi zneski za Jugosla- vijo, katere odpor proti Sovjetski zvezi vzpodbuja milijone ljudi izza železne zavese. Prostor za grobove - samo za firnež Ze od leta 1907 upravlja dr. Jančič v St. Petru v Savinjski dolini svojo žup- nijo. V tem času je že zaslovel po vsej svoji okolici kot zelo spreten oderuh in izkoriščevalec. Tudi s sodnijo je imel opravka že v bivši Jugoslaviji in rad pojasni še sedaj, da je imel tako moč, da se je pred njim moral tudi že kak sodnik umakniti iz Celja. S tem hoče verjetno, namigniti, da z njim ni dobro imeti opravka, sklicuje se tudi na to, da se zelo zanima za pravo in vedno prebira nove zakonite predpise, le uredbo o pokopališčih je spregledal. Kako pa bi jo tudi ne? Saj ta uredba daje pokopališče v pristojnost KLO. S tem pa bi dr. Jančič prišel ob lepe dohodke. Zato se je odločil, da je ured- bo bolje spregledati. Tako še kar na- prej mešetari s pokopališko zemljo in pravi, da ceno določa po potrebah. Nje- gove potrebe pa niso skromne. V pre- teklem letu se je dr. Jančič podal pri prodajanju zemlje na lov za firnežem. Poglejmo, kako je to izgledalo. Ko je Dagian Henriku umrla žena, se je najprej do dr. Jančiča podala hčerka in hotela urediti zaradi pokopa in zemlje. Dr. Jančič jo je najprej ozmerjal, zakaj mati ni prišla k njemu k spovedi. Gotovo je mislil, da bo ob tej priliki iztisnil zase kako poslednje volilo. — Ker je redko hodila v cerkev, je odklonil pokop na zaprošenem me- stu. Nato se je do dr. Jančiča podal sin in razložil, da bi radi odkupili zemljo poleg groba njene matere. Grabežljivi župnik je uvidel, da je nastopil ugoden trenutek. »Denarja ne rabim,« je od- vrnil, »potrebujem pa firnež. V roku treh mesecev mi daj 10 kg firneža, če pa tega ne, pa 10.000 din.« Sin je na zahtevo pristal. Toda dr. Jančič pozna postave, ni se zadovoljil le z ustmenim pristankom. Napisal je izjavo o tem. ki sta jo morala podpisati sin in oče. Ko je dobil podpisano izjavo, je postal naenkrat dobre volje in pristal celo na to, kar prej ni bilo mogoče — da bo prišel na dom in spremljal krsto na pokopališče. Napravil je pač dobro kup- čijo. Tudi za prostor Koželj Jožeta je od njegove žene Verone zahteval 10 kg firneža. »Ce hočeš, da bo mož pokopan na grobu svojih staršev, preskrbi 10 kg firneža, drugače ga bom dal pokopati drugje.« Nič ni pomagalo, če se je Ve- rona sklicevala na to, da je ta prostor že plačan v bivši Jugoslaviji in da ima za to potrdila. Ko je to omenila, se je namesto firneža zadovoljil s ponovnim plačilom že plačanega prostora. Firneževo kupčijo je imel tudi z Mu- hič Antonijo. Za prostor se je pogo- varjal samo pod pogojem firneža. In ko ga je dobil 2,5 litra, se je hitro do- mislil: »Ali vam nisem rekel, da ga prinesite več?« No, pa se je le končno poleg denarja zadovoljil tudi s to ko- ličino. Cez nekaj dni je prejela v pod- pis takole prošnjo: »Prostovoljno in ne- prisiljeno bom poravnala takoj v blagu ali denarju, kolikor bo pokopališka uprava v očigled svojih potrebščin pri pleskanju zvonika meni v plačilo na- ložila.« Podobne kupčije je vodil še z nekaterimi. Zares »nesebično« skrbi naš duše- brižnik dr. Jančič za svoje ovčice in se drži načela: »Odiraj, kjer le moreš.« Tovarna perila v Celju pripravlja potrošnikom spomladanske novosti Obiskali smo marljivi delovni ko- lektiv, Tovarno perila v Celju, ter po- stavili nekaj zanimivih vprašanj. ALI JE BIL DRUŽBENI PLAN V PRVIH DVEH MESECIH LETOŠNJEGA LETA DOSEZEN IN AKUMULACIJA PLAČANA? Družbeni plan je tovarna v prvih dveh mesecih letošnjega leta dosegla, vsi člani kolektiva so pravočasno pre- jeli svoje plače, akumulacija pa je bila v celoti plačana. KAKŠNE SO PRIPRAVE ZA VOLITVE DELAVSKEGA SVETA? S pripravami smo pričeli že pred dobrim mesecem. O volitvah se je raz- pravljalo na partijskih, sindikalnih in na masovnem sestanku. Izvedena je bila tudi anketa. Delovni ljudje dobro vedo, koga je treba izbrati. Izvolili so najboljše in najzavednejše za kandi- date delavskega sveta. Volitve bodo v soboto, dne 22. t. m. KAJ TOVARNA TRENUTNO DELA IN KAKŠNE NOVOSTI PRIPRAVLJA? Trenutno obratujemo še s polno zmog- ljivostjo — vendar pa si obetamo proti poletju težave s prodajo. Najbolj so sedaj iskane ženske spalne srajce, klo- taste halje ter modrčki in stezniki. Poleg omenjenih izdelkov pa delamo še moške srajce vseh vrst — v zimskih mesecih so bile zelo priljubljene naše športne srajce z velikimi karirastimi vzorci, ki so bili izdelani na posebno željo naše tovarne. Kot spomladansko novost pa prinašamo potrošnikom športna krila, svilene bluze in še moške letne bluze na trak. BI NAM POVEDALI SE KAJ O OSTALEM DELU? Na zadnji seji je delavski svet po- trdil bilanco za preteklo leto, ki kaže visoko rentabilnost podjetja. Politično delo je v tovarni živahno, sestanki in študij se redno vrše. Sindikalna po- družnica se prav tako zaveda svojih dolžnosti in usmerja pravilno dejav- nost v podjetju. Ne smemo pozabiti še pevskega zbora tovarne, ki uspešno na- stopa na raznih terenskih in sindikal- nih prireditvah. ^ Učenci Kmetijsko-gospodarske šole v Braslovčah SO se dobro izkazali Učenci in učenke Kmetijsko-gospo- darske šole v Braslovčah so ob za- ključku štirimesečnega tečaja priredili preteklo soboto zaključno prireditev in razstavo jedil, ročnih del in sadja. Tečaj je organizirala KZ ob podpori KLO IN OLO, ki je samo za honorarje predavateljev izplačal nad 100.000 din. Učenci in učenke so pokazali za tečaj veliko zanimanja, saj so prav radi obi- skovali predavanja ter se doma pridno učili. To potrjujejo tudi njihovi uspehi: od 56 tečajnikov jih je končalo tečaj 16 z odliko, 24 s prav dobrim uspehom in komaj 14 z dobrim uspehom. Brez dvoma za uspeh tečaja nosi levji delež vodja tečaja, tamkajšnji šolski upravi- telj tov. Franc Kolar. Tudi ostali pre- davatelji so se trudili, da bi prenesli na tečajnike čim več teoretičnega in praktičnega znanja. Predavali so znani kmetijski strokovnjaki in pedagogi iz Celja in Žalca. Med njimi je bil najbolj požrtvovalen upravitelj I. osnovne šole v Celju tov. Jože Jerše, ki je 9 dni brezplačno poučeval nepismeno tečaj- nico Faniko Erjavec in jo naučil v tako kratkem času pisati in brati. Do takrat nepismena tečajnica je z uspehom spremljala tečaj in ga tudi odlično končala. Razstava, ki je bila odprta v Telo- vadnem domu, je pokazala, da imajo tečajniki dober okus in da so se res veliko naučili. Zlasti so privabile gle- dalce preproge, izdelane iz starih vreč, ročna dela, pletenine in igračke, ki so jih tečajnice izdelale iz ostankov volne, iz krp in starih oblek. Dekleta so se tudi izkazala z raznimi jestvinami, prav posebno pa z najrazličnejšim pecivom in slaščicami, od keksov do najbolj luksuznih tort. Poleg tega so razstav- ljali tudi jabolka, hmelj in poljske pri- delke. Zvečer so se zbrali povabljenci v dvorani Telovadnega doma k zaključni prireditvi, na kateri so tečajniki spre- jeli spričevala, najboljši pa so bili na- grajeni s knjižnimi nagradami. Dvorano je krasila »cvetoča« jablana, pod katero je igrala domača godba, ki je skrbela, da so se gostje kaj kmalu ogreli in ob vinski kapljici postali ži- vahni. Kmetijski tečaj v Braslovčah je po- kazal, da je tudi kmečka mladina želj- na znanja, ki ji bo v življenju koristilo. To potrjujeta tudi kmetijska tečaja v Žalcu in Petrovčah, ki sta se v tem tednu uspešno zaključila. Gotovo si mladina tudi drugod na podeželju želi podobnih tečajev. Vendar do njih ni prišlo, ker se merodajni kra- jevni činitelji niso dovolj pobrigali, da bi ukaželjni mladini nudili potrebno pomoč pri organiziranju takih tečajev. Kai delaio celiski železničarji Ko je 27. januarja začelo snežiti kod za stavo, se je večina delovnega ko- lektiva odzvala postajnemu vodstvu in zastavila vse sile pri odstranjevanju prometnih ovir. Bili so primeri, ko so posamezni tovariši čistili sneg nepre- kinjeno celo 24 ur. Zgovoren dokaz po- žrtvovalnosti kolektiva postaje Celje je preko šest tisoč opravljenih ur pri od- stranjevanju snega. Samo ena veja že- lezniške službe ni imela razumevanja in je ščitila svoje pisarniško osebje, ko so ostali zalagali vse sile. S pravilno in smotrno organizacijo dela je kolek- tiv preprečil v celjskem vozlišču zastoj prometa, tako da niso nastale zamude vlakov, temveč so odhajali z voznored- nimi postanki odnosno takoj po pri- ključkih. Veliko truda je bilo vloženega v ureditev nakladalnih in razkladalnih mest, tako da je bil ves čas omogočen odvoz in dovoz kosovnih in vozovnih pošiljk. Veliko razumevanja je poka- zala JLA v najkritičnejših momentih in nudila izdatno pomoč, za kar ji je ves kolektiv prav hvaležen. Prav tako vsa pohvala Poverjeništvu za komu- nalne zadeve, ki je priskočilo na pomoč s snežnim plugonv Kolektiv postaje Celje tudi ni pozabil na težko prizadeto Tolminsko, za katero je do sedaj zbral nad 15 tisoč dinarjev. ...in doma ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE je imela v Zagrebu prvi kongres. Predsednik Zveze Milodar Pešič je v svojem poročilu med drugim dejal, da morajo biti študentje organiza- torji intenzivnega političnega živ- ljenja. Študenti lahko mnogo poma- gajo drugi mladini, zlasti delavski in kmečki, iz katere so izšli in med katero prihajajo med počitnicami. Dr. Ivo Babic je priporočal tesnejše sodelovanje med profesorji in štu- denti. O razdelitvi plačnih /ondov in za- služkih delavcev in nameščencev v gospodarskih podjetjih je vlada FLR Jugoslavije izdala uredbo. Ta ured- ba vsebuje temeljne določbe, pred- pise o tarifnem pravilniku podjetja, predpise o izračunavanju in izpla- čilu zaslužkov delavcev in uslužben- cev itd. Uredba je v celoti objavlje- na v dnevnem časopisju. Vlada FLR J je s svojo noto bol- garski vladi znova zahtevala prepre- čitev izvršitve smrtne kazni nad dvema jugoslovanskima državljano- ma, ki sta bila lani v decembru ob- sojena v Plovdivu na smrt. Nota zahteva dalje dovolitev stika z ob- sojencema. Odločbo o znižanju prodajnih cen industrijskih izdelkov, ki so potreb- ni kmetijstvu in ribarstvu, je spre- jela Zvezna vlada. Po nižjih cenah bodo lahko kupovale delovne za- druge, državna posestva, okrajne za- družne zveze in splošne kmetijske zadruge. Maršal Tito je sprejel delegacijo preživelih borcev II. proletarske bri- gade. S člani delegacije se je eno uro prisrčno razgovarjal. V Beograd je prispela skupina šti- ridesetih ameriških novinarjev, ured- nikov raznih listov, radijskih komen- tatorjev in drugih sodelavcev. 54 milijonov dinarjev je doslej zbranih za po izrednih snežnih raz- merah prizadete kraje na Primor- skem. 360 ameriških turistov je prispelo v Dubrovnik. Nova hidrocentrala je pričela ob- ratovati v Ozalju na Kolpi. Odvetniška zbornica LRS je imela v nedeljo v Ljubljani svoj občni zbor. Občnega zbora so se udeležili zastopniki odvetniških zbornic iz ne- katerih republik, kakor tudi mini- ster za pravosodje LRS dr. Helij Modic. Pred premiero Roš-Gorinškove „DESETNICr v Mestnem gledališču v soboto 15. t. m. bc gong v Mestnem gledališču zazvenel k njegovi šesti pre- mieri. Zastor se bo dvignil pred pri- zoriščem in igralci Roš - Gorinškove otroške igre v šitirih dejanjih »Deset- nica Alenčica«. To bo v šestem mesecu letošnje se- zone 47. predstava, pri čemer je vredno zapisati, da je tretjina predstav, namreč 16, bilo izvedenih v celjski okolici. Ze te številke morajo izzvati priznanje, da se Mestno gledališče kljub vsemu ven- dar v lepi meri oddolžuje svojim dolž- nostim do ljudskih množic izven mest- nega obzidja. Pri teh številkah smo se pomudili ob dejstvu, da smo nekako v sredi sezone, ko številke že precej jasno kažejo na končno bilanco gledališča kot ustanove in kolektiva. Do konca sezo- ne, ki bo hkrati pomenil začetek dela za otvoritveno predstavo v novem gle- dališkem poslopju, pa bo gledališče po- stavilo še troje premier, svoja gostova- nja pa dolguje še štirim krajem... Iz razgovora s prvim avtorjem le- tošnje druge premiere mladinskega odra Mestnega gledališča, ki ga prinaša Gledališki list, povzemamo, da avtorju pri »Desetnici« ni šlo zgolj za drama- tizacijo znane slovenske narodne pesmi, marveč bolj za dramatizacijo usode ubogega dekleta sploh in to takega, ki postane žrtev sleparjenja z enim izmed praznoverij, ki so nekoč služila tudi izkoriščanju človeka. Oči naših najmlajših se bodo napasle na pestrih prizoriščih, k veselim užit- kom pa bodo prispevale tudi gozdne živali, ki po svojih močeh pomagajo desetnici. Naslovne vloge desetnice Alenčice in njenih devet sestra so v rokah naših najmlajših, ostale vloge so zasedene po starejših, med katerimi bomo v dvojni zasedbi zle starke Kačurke pozdravili tudi Angelo Sadarjevo. Delo je zrežiral Branko Gombač. Inscenacija je izde- lana po načrtih akad. slikarja Marjana Pliberška, kostumi pa po osnutkih Bogdane Vrečkove. Sobotni premieri bo sledila nedeljska popoldanska ponovitev ob 15,30, nato pa v torek 18. t. m. večerna predstava v korist od zime prizadetim Primorcem. Nekaj pripomb O šentiurskem gledališkem življenju Odkar imamo tako lepo dvorano, se je gledališko življenje v Sentjuriju zelo poživelo. KUD »Bratov Ipavcev« Sentjurij je uspešno uprizorilo angleško psihološko dramo »Sveti plamen«. Razen te pa je bilo že dvoje gosto- vanj: celjskega Mestnega gledališča, ki je uprizorilo optimistično komedijo »Življenje je lepo«; v nedeljo 18. febru- arja pa nas je obiskalo KUD »Koželj- Rogl«, Mestni magazin, Celje. Nastopili so s šaloigro v treh dejanjih »Svoje- glavček«. Zanimivo je bilo prisluhniti kritiki odhajajočih gledalcev. Mnogi so ugotovili, da je igra zelo šaljiva, da so se vsaj enkrat pošteno nasmejali. Dru- gi, malo kritičnejši, so prizanesljivo pritrjevali, češ za predpustni čas je čisto primerna. A tretji, teh je bolj malo — pa so s kritičnim očesom pre- gledali komad malo natančneje. Nekaj o igri in igralcih. Komad je bil zadovoljivo odigran, dobra sta bila zlasti Jože kakor tudi »Svojeglavček«. Zlasti je bila posrečena igra v zadnjem dejanju, ko pojeta s Tonetom dvospev. Zelo zadovoljil je tudi Izak Kohn — turist. Tone sicer ni bil primeren za gorenjskega vodiča, a njegova igra ni bila slaba. Tudi dekla Cila in gostilni- čar sta kar dobro rešila svoji vlogi. Enako so ostali igralci svoje vloge kar zadovoljivo odigrali. Scenarija je bila nekoliko pomanj- kljiva. Režiser je prezrl lepi horizont, ki ga je skrbno zakrivala temna za- vesa, pred katero so štrlele skale in klicale po soncu. Tudi pri kostumih bi bilo priporočati malo več okusa (Cila). Ker se stvar dogaja »nekje na Gorenj- skem«, kot je pisano na vabilih, bi bilo primerno, če bi imeli lepo gorenjsko nošo, kar bi dalo igri ton domačnosti. Sedaj pa še o komadu samem. Ko- medija nima nobene notranje vsebine in ne nudi ničesar razen plehke šale, ki jo zbijajo vsi od Polonce in Toneta do Cile z nekoliko omejenim Jožetom- Za tak komad je res škoda toliko truda, zato bodimo v izbiri iger kritič- nejši. R.K. Ob gostovanju KUD „Koželj-Rogl" iz Celja 0 Nomm Celju V Celju je malo gledaliških družin, ki se tako dobro zavedajo svojega kul- turnega poslanstva kot KUD »Koželj- Rogl«. Za to so nam jasen dokaz stalna gostovanja na deželi (Skofja vas, Šent Jurij, Griže itd.). Družina tudi ni po- zabila na bolnike v Novem Celju, ki jih bo obiskovala tudi v bodoče. Ob njihovem prvem gostovanju »Svojeglavčka« so družino nagradili pacienti z burnim ploskanjem in šop- kom prelepih cvetic. Preteklo nedeljo pa je družina upri- zorila Blumenthalovo veseloigro »Pri belem konjičku«. Med odmori je družina nudila bol- nikom prijetno zabavo. Slovenske pe- smi so jim zapeli pevci-sodelavci, har- monikar pa jim je zaigral nekaj po- skočnih domačih melodij. Igralci so zelo dobro rešili svoje vloge. Scenerija je bila enostavna, ker pač ni odra, toda okusna. Igro je zelo dobro zrežiral Cvetko Vernik, režiser družine. Družina je prav gotovo dosegla svoj namen. Spravila je bolnike v veselje in prisrčen smeh. Zahvala gre tudi ravnatelju Tovarne emajlirane posode tov. Vebru, ki je nudil družini brezplačen prevoz kulis in igralcev, ter gledališkemu frizerju tov. Riku Grobelniku, ki je prav tako brezplačno ustvaril s svojo umetnostjo prav lepe gledališke maske. Ob koncu naj omenimo še to, da ima društvo tudi svoj tehnični odbor na čelu s tov. Ivanom Lahom in Zdravkom Božičnikom, katerih skrb je okusna scenerija. Za lepo razsvetljavo pa skrbi tov. Ivo Umek. Drozg Janez. stev. 11 »SAVINJSKI VESTNIK*, dne 15. marca 1952 Stran 3#! Ob petstoletnici mesta Celje Celjska bolnišnica z vseh strani Konec Posebno vprašanje so pa pomožni obrati. No, začnimo pri transformator- ju. Električni priključki datirajo iz anno domini 1896 in so se potem po potrebi dokrpavali. Enostavno, odgo- varjajo pač starim kapacitetam in sta- rim potrebam. Poprej je bil zavod slabo opremljen s sodobnimi aparati za destilacijo, sterilizacijo, kolikor jih je pa bilo, so bili prirejeni na plin in neznansko zastareli. Zdaj se jih je na- domestilo z novo sodobno aparaturo, se je pa poraba toka silno dvignila, tako da DES ne pusti priključka niti ene žarnice. Prerezi starih kablov nove obremenitve ne vzdržijo. Povrhu pa ima še bolnica tok na 110 in 220 V, kar je zelo, zelo neprimerno. Vsaka zamenjava stifeal. kar se lahko zgodi, posebno mlajšemu kadru, vodi do neljubih in dragih okvar instrumentov. Bolnica je zgradila provizorij za dietno kuhinjo, ki je sodobno opremljena in je zaradi elektrike ne more priključiti. Dietna kuhinja pa je pol zdravja in je njena vloga v terapiji neprecenljiva ter lahko mirne duše trdimo, da nadomestuje 50 odstotkov zdravil, ki bi jih lahko brez večje žalosti izključili iz reperto- arja. Transformatorsko poslopje je do- grajeno, vendar še ni oprema montira- na. Zaradi tega je bolnica priključeni na več različnih transformatorjev in ni redko, da vsi odpovedo. S trafo postajo manjkajo tudi akumulatorji za zasilno razsvetljavo, tako da so baje enkrat zaključili neko operacijo želodca pri svetlobi žepne baterije. Ne bi bil rad takrat v koži zdravnika, ne v koži pa- cienta. Proti pralnici je pa Dantejev pekel pravi raj in to brez pretiravanja. Zgra- jena leta 1896 in od takrat ne za las izpremenjena. Pravzaprav je čudovita, vzdržala je pol stoletja in skok od 140 do 600 postelj. Manjka mi besed, da bi to mučilnico opisal. Zastarelost ni pri- meren izraz. Brez prepotrebne sušilni- ce, brez likalnice in brez modernih strojev. Perilo bolnikov ima čudovito barvo, ki je vse kaj drugega kot pa bela. Ne gre drugače, čeprav delajo v njej pod nečloveškimi pogoji v treh iz- menah. Pere se infekcijsko perilo ' iz Tbc in infekcijskega oddelka skupaj s perilom porodnic in dojenčkov, ne da bi se lahko poprej desinfekciralo. Bol- niško perilo se sploh ne lika in občutki bolnika niso ravno najlepši. Perilo lahko imenujemo vse drugo, samo este- tično in sodobni bolnici primerno ne. Kljub vsemu trudu je slabo oprano. Z dograditvijo nove pralnice bi ta pro- blem odpadel, življenjska doba perila bi bila neprimerno daljša, občutje bol- nika lepše in proračun MLO Celje manj obremenjen. Edina rešitev je do- graditev nove pralnice, ki jo je že za- počel okupator. Adaptacija stare se ne izplača, drugič se pa tudi ne da izvesti, ker bi morala ta čas prenehati z delom, kar bi praktično pomenilo omrtvičenje bolnice. Novi pralni stroji so že na- bavljeni iz domačega izvora, potrebna so samo gradbena in inštalacijska dela. Poleg tega bi se pa iztrgalo propadanju poslopje, ki je samo do polovice do- grajeno in je domena vetru in dežju. S pralnico je tesno povezan problem kotlarne in z razširitvijo pralnice ka- kor tudi bolnice je treba obenem po- večati kapaciteto kotlarne. Isto je s kanalizacijo, ki je vse pre- skromna, neprimerna in ima samo eno čistilno napravo, ki se povrhu cesto zamaši. Sedaj, ko se bo talil sneg, bo okolica bolnice z nekaj fantazije lahko nadomestila Benetke. Obstoječa kana- lizacija ni v stanju sprejeti še te koli- čine vode in jo odvesti. Vendar je pa izpopolnitev kanalizacije precej odvisna od regulacije Savinje, s katero bi se talna voda precej znižala. Vendar se pa s kanalizacijo ne bo utegnilo čakati, če se bo regulacija Savinje še odlagala. Brez kanalizacije je zavod invalid in jo nujno, nujno potrebuje! Ze v začetku sem poudaril, da pred- stavljajo vsi ti problemi enoten proble- matičen kompleks, ki je med seboj or- gansko povezan in izpad enega člena onemogoča racionalno in zadovoljivo rešitev ostalih. Povečanje kapacitete bolniških po- stelj je nujno povezano s povečanjem delovnih prostorov, s povečanjem po- možnih, obratov. 56 odstotkov bolnikov je sprejetih na kirurški oddelek, od tega 60 odstotkov poškodb in to 90 odstotkov poklicnih poškodb. To se pravi, da je največji dotok na kirurgijo in da je vedno večja potreba po kirurških posegih. Zaradi tega je posebno dograditev kirurškega oddelka nujna. Ker je prostora pre- malo, se bolniki predčasno odpuščajo domov in se na ta način njihovo zdrav- ljenje dva do trikrat podaljša. Torej, nujno povečati delovne prostore. Za njih se rabi več perila, torej povečati pralnico. Povečana pralnica rabi po- večano kotlarno. Povečani delovni pro- stori rabijo več toka, torej povečati transformator. Itd. Vse te investicije so pa brez finanč- nih sredstev nemogoče in leže na ra- menih mestnega ljudskega odbora po- leg rednega vzdrževanja bolnice. Do leta 1950 so bili efektivni stroški cskr- valnega dne 231 dinarjev, ki jih je za zavarovanca socialnega zavarovanja do leta 1949 plačevalo socialno zavarova- nje. Privatniku se je oskrbovalni dan zaračunal 130 dinarjev, ostanek pa je še vedno bil regresiran iz proračuna MLO. Od 1. junija 1951 pa se je oskr- bovalni dan dvignil od 236 na 730 din. Vso oskrbnino za socialne zavarovance nosi proračun MLO ne glede na to, od kod prihajajo. Tudi oskrbnina privat- nikov ni v celoti povrnjena s strani le-teh. Na celjsko bolnico gravitira naslednji teritorij, ki je v odstotkih takole par-' ticipiran: MLO Celje 25 odstotkov, OLO Celje 40 odstotkov, OLO Poljčane 15 odstotkov, OLO Šoštanj 12 odstotkov, OLO Trbovlje 4 odstotke. Hrvatska okrog 10 odstotkov. In za vse zavaro- vance iz teh krajev nosi stroške MLO Celje. Razumljivo in logično bi bilo, da bi se prizadeti okraji sorazmerno participaciji obiska bolnice udeležili tudi prispevka v njen proračun. In ne samo za vzdrževanje, temveč tudi za investicije, ki so bolnici najbolj po- trebne. —ik Strelstvo v Celju in okolici Ob veliki udeležbi 70 delegatov so se v ne- deljo zbrali v Celju na svoji četrti redni skupščini strelci Celja in okolice. OSO Celje in okolica je v preteklem le- % delovno upravo zelo poživel strelsko or- Kani/acijo in izvršil vse postavljene naloge. Z osnovnimi organizacijskimi enotami — dru- žinami je bil strelski odbor v živahnih stikih in je s takim načinom dela nenehno bdel nad delom družin, število družin in članstva pa še daleč ni zadovoljivo glede na obsežen teri- torij obeh okrajev. Trenutno deluje v Celju 9, v okolici pa 18 strelskih družin s 1871 čla- ni, od tega iz Celja 860, iz okolice pa 1011 članov. V teh številkah so zajeti strelci vseh starostnih stopenj. Zanimiva je ugotovitev, da v Celjn-okolici odpade absolutna večina Članstva na mladino, dočim je v Celju le do- bra tretjina članstva iz mUidinskih vrst. So- cialna struktur* članstva nam nazorno pove, da v Celju kot močnem industrijskem centru strelstvo še ni v zadostn? meri razvito med delavskim razredom. Od števila 860 odpade na delavstvo le 332 strelcev, ostalih 528 pa v največji meri na namc-ščcustvo. V Celju-oko- 'ici, kjer je sestav prebivalcev preteino kmeč- kega porekla, pa je največ organiziranih strelcev iz vrst delavstva, nato nameščenstva koi poslednji iz kraetskega stanu. V Celju ^"»nem bo vsekakor treba organizirati v le- *<*šnjem letu družine v vseh večjih podjetjih, Predvsem pa v Cinkarni in rudniku Pečov- ">ku, kjer sta pred leti že bili organizirani obazale v Celju SD »Tempo« iz Tovarne za emajlirano posodo in mlada družina IV. če- trti »Ivo Lola Bibarja«, iz okolice pa pred- njači SD »Kovinar« iz Štor in »Franc Roz- man« iz Iraškega. Kovinarji iz Štor so si v preteklem letu z lastnimi sredstvi zgradili lepo strelišče, imeli največ treningov in si priborili poleg družine »Tempo« iz Celja vstop v slovensko strelsko ligo. Tudi v finan- čnem pogledu izpolnjujejo vse svoje obvez- nosti do nadrejenih organov. Napredek te družine je vsekakor v veliki meri rezultat po- žrtvovalnega dela marljivega sekretarja tov. Štefančiča. Okrajni strelski odbor Celje je bil še ak- tivnejši od družin samih. Za 10 obletnico OF je v Celju ob Savinji otvoril športno strelišče, ki je bilo vse leto močno obiskano, zlasti od mladine in se je na njem naučilo mnogo ljudi streljati. Nadalje je odprl svojo pu- škarno, kjer popravljajo raznovrstno orožje od lovskih do vojaških pušk in pištol. Pu- škama se je zelo dobro obnesla, saj prinaša OSO potrebne finančne vire, na drugi strani pa je iz praktičnih razlogov povsem potrebna. V jeseni so otvoirili novo strelišče pri Petričku z lepo strelno lopo, kjer so s prostovoljnim delom in drugimi akcijami prihranili več kot 400.000 din. Izvedli so okrajno prvenstvo v streljanju z udeležbo 103 strelcev, v decembru pa uspeli partizanski pohod z manevrom na Svetino ob udeležbi 400 strelcev iz Celja, Štor in Laškega. Strelci Celja in okolice pa z doseženimi uspehi niso zadovoljni. Predvsem težijo po- množiti število članstva in družin, povezati strokovno plat dela s politično-ideološko vzgo- jo, izboljšati socialni sestav članstva, uvesti sistematično delo v vse družine, koordinirati svoje delo z vsemi množičnimi organizacijami, vnašati v delo več elementov predvojaške vzgoje, izvesti strokovni tečaj za inštruktorje po družinah in izgraditi večje število strelišč zlasti v okolici. Prepričani smo lahko, da bodo sprejete sklepe, ki so bili rezultat plodnega razprav- ljanja z novo delovno upravo, tudi uresničili. _ J. K. SEKTORSKA AMBULANTA V NAZARJU je bila ustanovljena lani 1. junija. Pokazala je že lepe uspehe. Ima kapaciteto 10 postelj. Glavni namen te bolniške ambulante je nu- diti brezplačno zdravljenje in hrano bolnemu delovnemu človeku Zg. Sav. doline. Do 1. 4. bo ustanova dobila rešilni avto, ki ga sedaj obnavljajo. IZ CELJA... KRAJEVNA ZVEZA BORCEV ZA TEREN J02EF0V HRIB je polagala račun o svojem delu v pre- teklem letu na občnem zboru, ki je bil 5. marca pri »Skalni kleti«. Občni zbor je bil dobro obiskan. Odborniki so po- ročali o uspelem delu, ki ga je izvršila Krajevna zveza borcev na Jožefovem hribu v minulem letu. Sodelovala je z ostalimi množičnimi organizacijami, za- to tudi uspehi niso izostali. Tov. prof. Aškerc je podal izčrpno poročilo o zu- nanjem in notranjem političnem polo- žaju. Po končanih poročilih se je raz- vila prav živahna razprava, v katero so navzoči prav pridno posegali. Sekretar glavnega odbora ZB iz Ljubljane tov. Gričar je prav lepo nakazal smernice, po katerih naj bi delovala krajevna zve- za, pravtako sekretar okrajnega komi- teja KPS Celje-okolica tov. Sumrada. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z nekaterimi spremembami. NETAKTEN ODNOS GOSTILNICARKE JOŽEFE USAJ DO MNOZiCNIH ORGANIZACIJ Od osvoboditve dalje skozi vsa leta so bili sestanki in ostale prireditve množičnih organizacij na terenu Jo- žefov hrib v »Skalni kleti«. To je edini večji prostor na terenu, ki je za to pri- meren. Množične organizacije so pa za protiuslugo gostilničarki večkrat kaj pomagale. Zdaj pa izgleda, da je Jožefa Ušajeva že na vse to pozabila, saj dru- gače si ne moremo predstavljati afronta proti sestankom v njeni gostilni, ki ga je pričela zavzemati zadnje čase. Po- sebno netakten in naravnost žaljiv je bil njen nastop na občnem zboru ZB za Jožefov hrib dne 5. marca. Prostore je sicer dala na razpolago. Primer pa je nanesel, da so se isti dan po nekem po- grebu zbrali v gostilni pogrebci, ki so bili zvečer že prav zidane volje. Pred občnim zborom so se umaknili v sosed- njo sobo in tam prav brezobzirno mo- tili občni zbor. Na vljudno opozorilo nekaterih odbornikov, naj bi ti gostje bili malo bolj mirni, da bi se zboro- vanje lahko izvršilo, je pridrvela v zbo- rovalni prostor gostilničarka Jožefa Ušaj, ki je sicer tudi članica ZB, pri- čela kričati nad zborovalci, češ oni so moji gostje, od vas nimam nič, danes ste zadnjikrat tukaj itd. S takim na- stopom je žalila ves občni zbor. Zado- ščenje za žalitev si bo Krajevna zveza borcev znala poiskati, pa tudi mero- dajni forumi najbrže ne bodo ostali ne- zainteresirani. V GABERJU BODO USTANOVILI »DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINK« Ta teden se je sestal v Gaberju iniciativni svet za ustanovitev »Društva prijateljev mla- dine« v Gaberju. Udeležili so se ga pravi pri- jatelji mladine, ki zro pred seboj bodočnost naših najdražjih in jim žele lepše življenje, kakršnega so imeli njih starši. Našim otrokom je danes odprta pot v vse šole; žal zaradi po- manjkljive vzgoje roditeljev marsikateri otrok ne dosega tistih uspehov, ki bi jih po svoji inteligentnosti lahko dosegel. V Ga- berju imamo center celjske industrije: To- varna emajlirane posode, Cinkarna, Kemična i. dr. Naši delavci bodo gotovo vneto sode- lovali v novoustanovljenem društvu in jih že danes opozarjamo na ustanovni občni zbor, o katerem bodo pravočasno obveščeni. A. P. NE TRGAJTE VRBOVIH MACIC Komaj v pomladnem soncu poženejo prve mačice na vrhovih grmičih, že so ti grmiči oropani svoje lepote. Nekateri imajo grdo navado, da si natrgajo cele butare mačic in še predno pridejo v mesto, jih zopet odvrže jo. Ne pomislijo, da je tako početje nekulturno, odvza- mejo pa tudi čebelam prvo pašo. LOVSTVO IN LETOŠNJA ZIMA Tudi v naših loviščih je letošnja zima ostro posegla med divjad. Zaradi vi- sokega snega je divjad ostala brez hra- ne in brez pravega doma. Člani lovske družine so pohiteli v lovišča in ponesli tja raznovrstno hrano, da obvarujejo divjad pred poginom. Toda kljub vest- ni negi in krmljenju je bilo ugonob- Ijene mnogo divjadi, zredčile so se po- sebno jerebice. Na pomoč so priskočili tudi nekateri kmetje na teritoriju na- šega lovišča ter skrbno čuvali in hranili divjad. Lovska družina izreka vsem iskreno zahvalo. \ Ogaben zločin mlade in noseče žene za nekaj perila in obleke v Libojah Stev. 102 stoji na snikn pri- jazna hišica Kopriva Jakoba, vratarja v Ke- ramični tovarni v Libojah. Pred kratkim se je h Kopriva Jakobu preselila Narberger Frančiška, stara 40 let iz Retja, OLO Trbov- lje. Z njo se je nameraval Kopriva poročiti. Narberger Frančiška je bila pred tem za- poslena v Drešinji vasi in se tam tudi »po- znala z Miholjanec Zofko, staro 22 let, doniA iz škaliča okraj Desinič, ki je bila zaposlena nazadnje v »Juteksu« v Žalcu, stanovala pa je v 2alcu. V 2alcu se je nahajala od let» 1947 in je v tem času pri svojih stanodajalcih izvršila že več tatvin. Sedaj je bila na porod, niškem dopustu, ter je imela namen vrniti se v svoj rojstni kraj. Za slovo pa si je do- mislila grozen zločin. Ko se je Kopriva Jakob 8. marca okrog 6. ure zjutraj vračal proti domu, je na svežem snegu opazil pod oknom vse steptano. Odšel je pod kuhinjsko okno in poklical »Fani«, vendar odgovora ni prejel. Zagledal je n» stežaj odprta vrata in ko je vstopil, je na tleh našel v mlaki krvi mrtvo Narberger Franči- ške. Iz vseh omar pa je bila pobrana obleka in perilo. Vrnil se je najprej v tovarno im o dogodku takoj obvestil postajo LM Žalec. Miličniki postaje LM-Žalec ter preiskovalni organi Poverjeništva za notranje zadeve Ce- lje-okolica so se takoj podali na kraj doga- janja. Vse je kazalo, da izsleditev storilca ne bo lahka, sledov ni bilo, ker je zapadel sneg in ni se moglo predvidevati ali je po sredi ljubosumnost ali kaj drugega. Skrbno so se pričeli zbirati podatki, vsaka opomba je bila dobrodošla. Po skrbno izvedenih poizvedbah so se končno proti večeru organi podali do Miholjanec Zofke in na njeni obleki naili krvave madeže in manjše brazgotine n» obrazu. Toda Miholjančeva pripoveduje, da jo je po obrazu opraskala kokoš, ko jih je zjutraj spustila iz kokošnjaka, krvavi ma- deži na obleki pa izvirajo od tod, ker se je vrezala z nožem v prst. S tem seveda pre- iskovalni organi niso bili zadovoljni. Pri pre- iskavi niso našli pokradenih predmetov. Po- izvedbe so vršili dalje, vendar je Miholjan- čeva vse tajila. Končno pa so 10. marca našli v hlevu pod koruzno slamo vse pokradene predmete. Pod težo dokazov je Miholjanec Zofka priznala, da je prišla 7. marca okoli 23. ure do stanovanja Narberger Frančiške, h kateri je že pred tem večkrat prišla in jo je Fani pogostila. Ko ji je Narbergerjeva hi- tela odpirati vrata, jo je Miholjančeva takoj zgrabila za lase ter jo udarila po glavi z že- leznim ostrim sekačem. Žrtev se je onesve- stila, nato pa jo je Miholjančeva še nekajkrat udarila s sekačem po glavi ter ji razbila lo- banjo. Zatem je izpraznila dve omari ter z naropanim blagom odšla domov. Zakrknjena zločinka je dejanje priznala in sedaj čaka na pravično kazen. . . . IN ZALEDJA IZ LAŠKEGA Predstoječa komasacija ljudskih od- borov je v Laškem in okolici razgibala teren. Predvsem se to opaža pri poli- tičnih in množičnih organizacijah. Pred kratkim je bil izvoljen Občinski komi- tet KPS in Občinski komitet LMS. V preteklem tednu pa so bili po osnovnih organizacijah OF sestanki članstva, na katerih se je izvolil občinski odbor OF. Glede na predstoječe komasacije ljud- skih odborov so se že sestali odborniki MLO Laško in KLO Marij agradec ter Rifengozd in iz svoje srede izvolili enajstčlanski izvršilni odbor, katerega naloga bo izvesti volitve v občinski ljudski odbor. Obračun svojega dela je podala tudi organizacija ZB NOV, ki je ob priliki občnega zbora razdelila najzaslužnej- šim odlikovanja, nadalje odprla lastno dvorano, istočasno pa izvolila občinski odbor ZB NOV. * Med uspele sestanke spada brez dvo- ma sestanek članov OF iz Laškega, ki je bil v petek zvečer v kino dvorani. Iz diskusije je bilo razvidno, da fron- tovci iz Laškega budno spremljajo raz- voj današnje družbene ureditve in da se seznanjajo z načinom dela in uprav- ljanja bodočih občinskih ljudskih od- borov. Na občnem zboru ZB NOV in na se- stanku članstva OF se je diskutiralo in izvolilo enajstčlanski iniciativni od- bor društva prijateljev otrok, ki bo s pomočjo prijateljev otrok uredil otro- ško igrišče. Prav lepo napreduje gospodinjski te- čaj, ki ga obiskuje nad 30 mladink in žena iz mesta in iz okolice. V nadaljnje razvedrilo pa pripravlja SKUD v bliž- nji bodočnosti igri »Cvrček za pečjo« in »Krčmarica Mirandolina« ter opero »Gorenjski slavček«. K. T. • V četrtek 7. marca je priredilo vod- stvo Ljudske univerze večer zanimivih kulturnih filmov. Vodja laške Ljudske univerze tov. Juro Kislinger je prečital odlomke iz Finžgarjeve črtice »Na pe- telina«, nakar je sledil filmski spored, ki je obsegal štiri filme. Kinodvorana je bila tokrat nabito polna. Želeti je, da bi Laščani tako nadaljevali z obi- skom predavanj. C. IZ ŠTOR Dom igre in dela v Štorah ne bo razpuščen. Pred dnevi so imele žene sestanek s pred- stavniki podjetja, KLO in vseh množičnih or- ganizacij. Na sestanku je bilo sklenjeno, da Dom igre in dela ostane, stroške vzdrževanja Doma bo do nadaljnjega nosila Železarna. BIVSI BORCI V STORAH SO ZBOROVALI Zborovanje bivših borcev in aktivi- stov NOV je bilo številno obiskano in je poteklo v plodni diskusiji. Borci so se zavedali, da jih čakajo odgovorne^ naloge. Izvolili so nov občinski odbor, j Kot zgodovinski dan ZB Store so dolo- čili 27. avgust, v počastitev žrtev, ki so padle na ta dan 1941 v borbi z Nemci. Patrola celjske čete je bila izdana in preganjana, pod Langerjevimi pečmi med Resevno in Svetino so se ponovno spoprijeli, štirje so se znašli v obroču na kozolcu, ki ga je sovražnik zažgal, da so vsi zgoreli. Med temi sta bila tudi dva Arabca, pobegla nemška ujet- nika z Malte — Junis in Krim. Podelili so 6 odlikovanj in 25 knji- žic novim članom. Delovni načrt kaže, da bodo letos svoje vrste okrepili, po- magali izvenarmadni vzgoji, vključili se v čim večjem številu v strelsko dru- žino in se predvsem politično izobraže- vali. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO V ŽELEZARNI V ŠTORAH šteje danes 112 članov, od tega 70 operativ- cev, desetino mladink, desetino pionirjev; obe desetini sta že zasedli prva mesta na okrajnih tekmovanjih. Lani so imeli 53 vaj, udeležilo se jih je 1669 članov, opravili so 2274 ur iz- obraževalnega, praktičnega dela. Na podčast- niški tečaj v Dobrno so poslali 3 člane, na strojniški tečaj 2 člana. S tovarniškimi če- tami so tekmovali v štirih primerih in dosegli tri prva ter eno drugo mesto. Sodelujejo pri protiletalskih vajah. Danes se ponašajo z najmodernejšimi aparati za gašenje požara pri strojih, nimajo pa dovolj cevi. Veliko skrb so posvetili strokovni izobrazbi članstva in imajo sedaj že 16 izprašanih gasilcev s polo- ženimi izpiti. iz vranskega Naše telovadno društvo je imelo 7. marca svoj občni zbor. Preimenovalo se je v TD »Partizan«. Po podanih po- ročilih so v diskusiji razpravljali, kako poživeti društveno delovanje, ker je društvo v preteklem letu spalo. Ivolili so nov odbor, ki bo skrbel za živahno delovanje društva. Ljudska univerza je priredila preda- vanje za kmete. Predaval je tov. inž. Tavčar iz Celja o pomenu in koristi umetnega gnojenja. Želimo si takšnih koristnih predavanj še več. Akcija za prizadete kraje na Tolmin- skem se nadaljuje. Doslej je pri nas zbrana že lepa vsota. KZ Vransko je prispevala 20.000 din, ZB 2000 din, KLO je obljubil 5000 din. IZ REČICE PRI LASKEM Občnega zbora Kmetijske zadruge v Rečici pri Laškem se je udeležilo 80% članstva. Razpravljali so o delu in fi- nančnem stanju v KZ. Trgovina izka- zuje lep dohodek. Donosen je posebno lesni odsek. Ugotovilo se je, da je do- sedanji predsednik vodil zadrugo brez nadzorstva in samovoljno. Ekonomija ne izkazuje dohodka, ker so se zanjo premalo brigali. Težko prizadetim Tol- mincem bo zadruga poslala en vagon lesa. Les bosta brezplačno izvozila iz Gozdnika voznika Matija Videčnik in Ivan Krašovec, za kar jima izreka za- druga zahvalo. iz šoštanja smo prejeli dopis, v katerem nam tov. J. V. sporoča, da nekateri obrtniki v Šoštanju ne plačujejo svojih vajen- cev. Dopisnik nam naj javi imena ta- kih obrtnikov, da jih bomo navedli v našem listu, kakor smo to storili z ne- katerimi celjskimi mojstri, ki se ne držijo zakona glede nagrajevanja svo- jih pomočnikov. Se o prispevku za primorsko Članek, ki je bil objavljen v prejšnji številki lista o prispevku delovnih ko- lektivov Šoštanjskega okraja za Primor- sko, je med šoštanjskimi obrtniki dvig- nil precej hrupa. V članku je namreč pisec med drugim tudi omenil, da obrt- niki še niso prispevali. Resnici na ljubo moramo povedati, da Okrajna obrtna zbornica zbira od obrtnikov prispevke za Primorsko, niso pa te svoje obveze sporočili pravočasno na Okrajni odbor OF v Šoštanju, zato Fronta s temi pri- spevki ni razpolagala. Sedaj pa so spo- ročili, da so zbrali že okrog 30.000 din in da akcija še ni zaključena. Torej, tudi obrtniki Šoštanja so prispevali! LOVSKA DRUŽINA DRETA OB SAVINJI je prispevala 1000 din za pomoč Tolmincem in 5000 din Zvezi borcev v Nazarju za spo- menik padlim borcem in talcem. iz višnje vasi pri vojniku Žena bivšega sodnika Premšaka ima' v našem okolišu tri hiše. V eni teh hiš stanuje petčlanska družina delavca Medveda, stisnjena v dveh malih vlaž- nih sobah brez kuhinje. Te družine bi se Premšakova rada iznebila. Člana Sta- novanjske komisije iz Vojnika tov. K. M. in tov. J. S. sta ugotovila, da je hiša v slabem stanju in nevarna za sta- novalce. Medvedovi se morajo do 1. aprila izseliti, toda kam, stanovanjska komisija ni določila. Ako bi stanovanj- ska komisija natančneje pregledala Premšakove hiše, bi lahko ugotovila, da bi se za Medvedovo družino še našlo stanovanje v kateri Premšakovih hiš. Saj je v hišah še nekaj ne polno za- sedenih prostorov. Tega pa komisija za- radi obzirnosti do lastnice hiš Premša- kove ni ugotovila. Premšakova verjet- no ne mara Medvedovih zaradi tega, ker ji nočejo opravljati raznih del, ki jih od njih zahteva. * V Višnji vasi so ustanovili Krajevno organizacijo Zveze borcev. V njo je pri- stopilo nad 60 novih članov, ki so na! ustanovnem občnem zboru izvolili upravni odbor. KLO LESIČNO Z DVEMA UGASLIMA PODJETJIMA Ko smo čitali v zadnji številki članek o za- družni sušilnici v Lesičnem, smo se spomnili krojaške delavnice na Pilštanjn. Reva je ži- votarila samo eno leto, nakar je bilo po njej, ker se je operativni voditelj premalo zanimal za njen napredek. Mala izguba je bila ne- kako krita izven domače operative. Ker bodo morale občine iskati lastne vire, bo zapušči- na izborno ohranjenega šivalnega stroja nov! občini prav dobrodošla. Investicijska in obrt- na sredstva bo namreč odslej težko najeti, potreba podobnega podjetja, ki bi se naj razširilo še na šiviljsko obrt, je pa za tu- kajšnje prebivalstvo izven dvoma. V apnenici se je predlanskim apno le enkrat žgald. Uspeh je bil tako dober, da je KLO ix čistega dobička nabavil dragoceno tehtnico za šolski internat in mu je ostalo še nekaj denarja. Lani januarja so pričeli znova Ba- žigati peč, se pa do danes še ni vnela. Ne- kateri menijo, da so drva preveč od rok in dA je dohod do kamnoloma naporen. Drugi zo- pet trdijo, da bo kmalu oboje laže dosegljivo, ker je čimdalje bolj trda za denar. Povpra- ševanje po apnu se ni zmanjšalo in se b* spomladi še povečalo. stran 4. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 15. marca 1952 Stev. Iti FIZKULTURA Štafeta k maršalu Titu iz Bovca je šla skozi Celje Kakor je znano, je pred tednom dni krenila is Bovca štafeta planincev s štafetno palico skozi vse večje kraje Slovenije. V ponedeljek popoldne so člani Planinskega društva Celje prevzeli palico v Laškem in jo ponesli dalje skozi Šmarje, Rogaško Slatino naprej proti hrvaiki meji, kjer so jo iuotili skupno s. ostalimi člani planinskih dmiteT hrvaikim planincem. V pozdravni resoluciji, ki se nahaja v ita- fetni palici, izražajo naši vrli prebivalci po snežni katastrofi prizadeti Primorci iskreno zahvalo našemu maršalu za hitro in izdatno pomoč v nesreči, ter izražajo ponovno znak vdanosti našega ljudstva svojemm marialu. Letošnje tekmovanje v republiški nogometni ligi bo zelo zanimivo v nedeljo je bil v Ljubljani plenum nogo- metne zveze Slovenije, kjer so člani plenuma ■prejeli vrsto važnih sklepov za iirši razvoj nogometa v Sloveniji. Pismo, katerega je CK KPJ sprejel, je v najbolj zanimivem športu v Jugoslaviji povzročilo nujne ukrepe v re- organizaciji celotnega sistema poslovanja no- gometnih društev ter postavil nogometni šport na pravilno bazo amaterjev in množičnosti. Ti ukrepi so posebno za nogomet bili nujni in je plenum Nogometne zveze to pismo pre- diskutiral, ter ugotovil: Tudi v Sloveniji je bilo več škodljivih po- javov nepravilnega nagrajevanja in plače- vanja igralcev, vrsto škodljivih pojavov šči- tenja raznih »Nogometnih zvezd«, škodljivega razvoja takšnih nogometašev, ki sploh niso vedeli za napore delovnih ljudi Jugoslavije za izgraditev socializma, temveč so neusmi- ljeno zahtevali vedno več od društev ter kva- lili pravi smisel našega športnega udejstvo- vanja, ter kvarili samega sebe v brezdelju in s tem vplivali tudi na razvoj naše športne mladine. Plenum je sprejel med drugim sklep, da republiška liga ostane in bo v njej tekmovalo letos 10 moštev, in sicer: Odred, Rudar, Ko- rotan, Branik, Železničar Maribor, Železničar Ljubljana, Nafta, Mura, Sloga in celjski Kladivar. Tekmovanje se začne že v nedeljo 16. marca in se Kladivar sreča s svojim naj- bližjim sosedom v Trbovljah, z bivšim članom II. zvezne lige Rudarjem. Moštvo Kladivarja je pomlajeno in se v prvem srečanja priča- kuje zanimiva borba. Tehnično vodstvo Kla- divarja je odredilo za to tekmo naslednje igralce: Klanjšek, Petelinek, Mauer, Dobrajc, Čater, Pasero, Stanejčič, Kopitar, Cencen, Po- dobnik, Florenini, Černe, Čoh, Firm, Posinek, Pohitnik. Dokončno moštvo bo sestavljeno na predlog trenerja tov. Čaterja šele v Trbovljah. Verjetno bodo v napadu nastopili mlajSi igralci. Tekma bo ob 15. uri na igrišču Ra- darja v Trbovljah. Nadalje se v tem prvem kolu še srečajo: Odred:Železničar Maribor, Mura:Nafta, Že- lezničar Ljubljana:Korotan in Branik:Sloga. Pri glasovanju o sodelovanju v republiški ligi bivšega člana I. slovenske lige »Krima« iz Ljubljane je isti izpadel in sodeluje »Sloga«. Mislimo, da je tudi »Krim« imel polno pra- vico sodelovanja v tem prvenstvu, večjo kot pa »Sloga«, in odločitev plenuma ni bila pra- vilna. Plenum tudi ni sprejel opravičeni odločilni predlog celjskih delegatov, in sprejel sklep, da se osnujejo v Mariboru, Ljubljani in v Kopru podzveze, čeprav po istih ne obstoja nujna potreba, in vodi k birokratizaciji po- slovfinja v nogometnih zadevah Slovenije. Celjski delegatje so opravičeno predlagali od- pravo tega vmesnega organa ter ustanovitev okrožnih nogometnih odborov, ki bi naj bili direktno vezani na Nogometno zvezo Slove- nije, Plenum je izglasoval z večino ustano- vitev teh treh Podzvez, ki morajo do 15. 4. urediti poslovanje ter pripraviti skupščine Podzvez. V mariborski Podzvezi, v katero pri- pada tudi celotno celjsko področje, so trije pododbori, in sicer v Mariboru, Murski So- boti in Celju. Kako bo poslovanje potekalo, bo pokazal čas, verjetno bo pa potreba slej ali prej upo- števati predlog Celjanov in Podzveze kot vmesne organe odpraviti. KLADIVAR CELJE pripravlja razpis pokalnega tekmovanja celj- skih nogometnih aktivov iz tovarn, v poča- stitev delavskega praznika 1. maja. Propo- zicije tekmovanj bodo kmalu izdelane in po- slane vsem tovarniškim aktivom in želeti je, da se čimveč aktivov prijavi k sodelovanju. Tekmovanje bo vodila posebna komisija pri NK Kladivarju. Začetek tekmovanja je pred- viden takoj v začetku meseca aprila. Regi- striranim članom Kladivarja in drugih dru- štev po propozicijah ne bo dovoljen nastop v teh aktivih, odnosno v tem tekmovanju. Tekmovanje ima namen zajeti čimveč delav- ske mladine iz naših industrijskih podjetij in jim omogočiti udejstvovanje. ZAKAJ NI VEC SMUČARSKIH PRIREDITEV V CELJU? Smučarski odsek pri Planinskem društvu je v tej sezoni priredil več uspelih prireditev v smučanju, vendar mislimo, da izredno ugod- na sezona omogoča izvedbo še kakšnih tekmo- vanj, kakor to vrše ostala društva sirom Slo- venije. Gotovo bi primerno organiziranje pro- pagandnega smučarskega teka v neposredni bližini Celja pripravilo tudi celjske smučarje, da nastopijo tudi v tekih, eno najslabših smu- čarskih disciplin v našem športnem Celju, ter pozive zanimanje. Mladine, željne tekmovanj je dovolj, potreba je le organizatorjev in teh je pri Smučarskem odseku Planinskega dru- štva dovolj. Počivali bomo potem, ko ne bo več snega, mladini pa dajmo možnost izživ- ljanja ter krepitve telesa v lepih smučarskih tekmovanjih. ROKOMETAŠI CELJA BODO ZAČELI V SOBOTO ZVEČER REPREZENTANCA LJUBLJANA : CELJE V MALEM ROKO- METU PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO Zima bo kmalu za nami, Rokometaii so se pripravljali v telovadnici na novo sezono. Res tesna je že postala, zato so se preselili na zrak — zaenkrat samo pred železniško postajo, kajti debela plast »beleara« Se vedno po- kriva igrišče in onemogoča fantom igranje. Drugo nedeljo se začnejo že prvenstvene tekme — takrat bodo Celjani igrali v sknpini Varaždin-čakovec-Maribor. Izgleda, da bo to tekmovanje zelo zanimivo. Rokometaši Celja so se pripravljali, zato v soboto zvečer pred postajo, da vidimo kaj znajo! SMUČARSKI TEČAJ Planinsko društvo Celje prireja v tednu od 23. do 30. marca smučarski tečaj za člane, članice in mladince na Mozirski koči. Tečaj bo pod dobrim strokovnim vodstvom. Snežne prilike na Golteh so idealne, kapa- citeta koče pa dovolj velika, zato vabimo še smučarje ostalih fizkulturnih društev za ude- ležbo na tečaju. Ob zaključku tečaja, dne 30, marca 1952 pa prireja PD tradicionalni veleslalom v po- častitev obletnice pohoda XIV. divizije. Tega tekmovanja se bodo udeležili najboljši smu- čarji FLRJ. Pokroviteljstvo nad tekmovanji je prevzel Okrajni odbor Zveze borcev v Celju. PIONIRJI II. OSNOVNE ŠOLE V CELJU SO TEKMOVALI Minuli teden so tekmovali v smučanju tudi pionirji II. osn. šole. četa 51 smučarjev je odkorakala za Marovika, kjer so se razdelili v skupino mlajših do 11 let in v skupino sta- rejših, štartala je vsa skupina hkrati. V le- pem smuku so se spustili smučarji po hribu, se razvrstili v ravnini po sposobnosti in močeh na progi 2 km in brzeli proti cilju. Zmagovalci so prejeli za nagrado knjige in maže. Najboljše razredne skupine so bile nagrajene z zvezki. Med nagrajenimi je bila tudi edina pionirka Jelka, ki je korajžno tekmovala z dečki. OBČNI ZBOR Čebelarskega društva t Celju bo t nedeljo, dne 23. marca 1952 ob pol 8. uri, v vogelni dvorani Narodnega doma v Celju z običajnim dnevnim redom. Delegati čebelarskih družin vljudno vabljenL Ni izhoda ... Tja, imenitno bi se zabaval, če bi me tako hudičevo ne bolel zob. Takšnega vrveža, pre- rekanja in ogorčenja, odkar so minule vrste še nisem videl. Od srca bi se nasmejal, če bi sam n« bil med nesrečniki deformiranih lic. Ker pa v zobozdravniško čakalnico nihče ne hodi za zabavo, ni tam nikogar, da bi se smejal. Tudi jaz nisem bil tam za šalo. Vas je že bolel zob? Ne? No, veste človek bi po- divjal in resno se čudim, da še ni nihče zno- rel. Samo bedastih anekdot je kup. Bilo nas je dvajset, več, trideset in vsi smo čakali potrpežljivo, bogu vdano in brez besed. Človeku ni, da bi govoril, preveč je zaposlen sam 8 seboj in tudi spodobilo bi se ne. Tiho- žitja pa je bilo namah konec. Pojavila se je sestra in mi, ki naj bi bili oštevilčeni smo po navodilih izkušenejših z njimi vred zdrveli k njej. Postalo je zelo slikovito in dekle se mi je smililo, čeprav jo ni bolel zob. To- potali in vpili smo silno. Še jaz, ki sem skro- men in tih človek sem se junaško prerival in zatrjeval, da mi je za umreti, če ne pridem na vrsto in da so drugi napram meni čisti' simulanti. Drugi so isto delali. Bili so celo, name ogorčeni in nekdo mi je hudo stopil' na peto čeprav si čistim čevlje sam. Temu 80 krive te preklete številke, ki jih' je premalo. Kar nas je manjših smo ostali^ brez njih. Za božjo voljo to ni pravica, sajj me vendarle hudo boli zob. Oštevilčenih je^ bilo samo nekaj in bili so zadovoljni, kot da- gredo na dopust in ne, da jim bodo pulili] zobe kot se to normalno dogaja. To je smešno in v tem je bilo za nas nekaj piškave tolažbe. Pravijo, da se ta zgodba pojavlja vsak dan in brez pomembnejših sprememb. Povedal mi je tihi sosed, ki že 4 dni čaka na številko kot na malarijo. In temu ni rešitve. Je pri- pomnil. Ne vem ali odgovorni forumi res ne naj- dejo izhoda ali ga pa ni. Ali zares, za vraga, ni nikjer več nobenega dentista, ki bi se ga še dalo nastaviti. Končno pa le v šolah ne spijo in mi smo tudi v Celju, Kam le gre kader? Pravijo, da so jih imeli enkrat v Ma- riboru preveč, samo odstopiti jih niso hoteli. Po drugi strani je pa za normalnega člo- veka nerazumljivo, da moraš v Celju toliko časa čakati s piškavim zobom, da te ne prične boleti. Da, boleti te mora. Takrat ko je čas te prijazni šef, je namreč prijazen, pošlje domov z željo, da se vrni takrat ko bo hudo, no in takrat ti ga izpuli. Verjetno ima sam zdrave ali pa umetne robe. Kaj bi bilo, če bi bilo povsod tako!? Objektivno, pa zato ne nosi krivde ambulanta. Ista stvar je z diagnosticiranjem, ki pred- stavlja ozek kanal. Diagnozo postavi zdravnik. Prav, toda zdravnika sta samo dva. bolnikov pa ogromno. Zanimiva bi bila statistika, ki bi stanje točno osvetlila. Dejstvo je, da tako ne gre. Ali daljši de- lovni čas, ali pa več zdravnikov in dentistov. ^i. IZ OOMILSKEGA Proslavo praznika 8. marca smo imeli tudi pri nas. Priredile so jo množične organizacije od Sv. Matevža in Gomilskega. Slavnostnemu govoru tov, Možinove je sledila enodejanka »Mati«, deklamacije, nastop članic s kiji, petje in članska orodna telovadba. Gasilci pri nas zbirajo prostovoljne pri- spevke za po snežnih razmerah prizadete kraje na Tolminskem. Mladinska knjižnica je brez stalnega pro- stora, KLO naj bi se zavzel, da pride knjiž- nica čimprej do lastnih prostorov. Na nedavnem občnem zboru društva za telesno vzgojo je bil sprejet pomemben sklep, 8 katerim se KUD »Beton«, ki je imelo igral- sko družino, priključi k »Partizanu«, ker so vsi člani KUD tudi člani TD »Betona. Igralska skupina bo poleg kulturnih točk na proslavah priredila še S igre. Prosvetni odbor »Partizana« bo dobil v upravljanje sindikalno knjižnico. Pri nas je med ljudmi veliko zanimanje za čitanje knjig. Ker je okupator uničil mnogo knjig, zato danes Mladinska knjižnica ne more nuditi vsega, kar si ljudje želijo. Na rednem letnem občnem zboru KZ Je bilo ugotovljeno, da zadruga dobro gospo- dari. Navzoči so soglasno ponovno izvolili stari odbor. V. K. IZ PONIKVE PRI OROBELNEM Vest o snežni katastrofi na TolminskeMt j* zganila tudi tukajšnje prebivalstvo. Aktiv LMS je v okviru KUD priredil šaljiv* igro »Lesena peč«, katera je bila odigrana v okvi- ru predpustne veselice. Od celotnega dobičiui so 2000 din nakazali ponesrečencem na Tol- minskem. KUD pa se pripravlja na novo igro »Domen«, katere dobiček bo šel za obnovo« dvorane in nabavo knjig za ljudsko knjižnico. Zaživelo je tudi delo ostalih organizacij. Gasilci se trudijo, da bi z dohodki od vese- lice in ostalimi akcijami nabavili tovorni avtomobil. A¥2 pa je v okviru 8. marca imela sejo s predstavniki ostalih organizacij, uči- teljstvom, RK in otroško vzgojnim kadrom. T. J. NEDOVOLJENO TRGOVANJE Z LESOM 40-letni Franc Špeh, uslužbenec KZ v Go- renju pri Šoštanja in 35-letni gozdni delavec Ivan Komar sta se spustila v nedovoljeno trgovino s lesom. Pri tem sta ponarejala tudi račune in Jih predlagala knjigovodstvu K2 v Gorenju. Pri taki nedovoljeni trgovini sta zaslužila okrog 80.000 din. Prišli pa so jima na sled. V šoštanjskih zaporih čakata sedaj na kazen, katera ju bo poučila, da so de- janja zoper ljudsko imovino in ponarejanj*- listin kazniva. LOGIČNO Učitelj pri uri prirodopisa predava o važnosti čistoče stanovanj in človeških prebivališč. Na koncu svojega predava- nja učitelj vpraša: — Janezek, zakaj moramo držati na- še hiše v čistoči? — Ker nikdar ne vemo, če ne bo v naslednjem trenutku prišel kdo na obisk — se odreže vprašani. , OBJAVE IN OGLASI PUTNIK CELJE priredi v nedeljo 23. marca 1952 izlet v Pla- nico. Prijave do 20. marca v poslovalnici. Po 11 letih je zopet pričel izhajati list za dobro voljo in smeh: »T O T I LIST« ki bo izhajal vsako drugo soboto. Prodajalci časopisov in trafikanti javite upravi »Totega lista« v Maribor, Kopališka 6, koliko izvodov potrebujete! POZOR Kmetijske zadruge in kmetovalci! Vse po- trebe po nabavi in prodaji kmetijskega orodja, strojev, motorjev, vozil in ostalega materiala sporočajte na Zadružno posredništvo OZKZ Celje-okolica v Celju. DRUŠTVO UPOKOJENCEV, podružnica Celje vabi vse svoje člane na redni občni zbor v nedeljo 23. marca ob 8. uri t prosvetni dvo- rani - Narodni dom. OBVESTILO Uprava otroškega vrtca v Aškerčevi ulici, Celje, obvešča starše, da sprejemamo otroke v starosti od S do 7 let za dopoldne ali ves dan (brez hrane) proti plačilu 100 din. REZERVNI OFICIRJI JLA MESTA CELJA! Sporočamo, da bo v nedeljo 30. marca ob 9. uri dopoldne v Domu OF Usta- novni občni zbor Združenja rezervnib oficirjev JLA mesta Celja. DOBER RADIO-APARAT stare znamke (na oba toka) kupim takoj. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Plačam takoj«. KUPIM jedilni servis, po možnosti bel, ozi- roma porcelanasto posodo. Naslov v upravi. PRODAM samsko orehovo spalnico. Naslov v upravi lista. RADIO-APARAT dvocevni, ugodno prodam, Dolar F., Šoštanj, Sokolska 5. IŠČEM klavir na posodo. Rak, Gotovlje — Žalec. KUHINJSKO mlečno omaro poceni prodeim. Vzamem tudi vino ali živež. Naslov v upravi lista. JABOLČNIK zamenjam za krompir. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA vajena gospodinjskega in vrt- nega dela, išče prazno sobo. Prevzela bi tudi mesto hišnice. Pismene ponudbe na upravo lista. KROJAŠKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v upravi lista, POHITITE Z NAKUPOM SREČK DRŽAVNE LOTERIJE! Žrebanje 18. in 23, marca 1952 Srečke prejmete pri »Putniku«, v Narodni banki in v trafikah, SPREJMEMO samostalnega vrtnarja za več- vrtnarijo s sadnim vrtom. Stanovanje za- gotovljeno. Ponudbe v upravi Savinjskega vestnika. PREKLICUJEM neresnično vest. ki seim jo izrekla napram tov. Žlender Faniki. Mari- borska 31, Celje, da mi je ukradla uro bu- dilko. Hercegonja Rozika, Celje, Kovinska ulica 4. PREKLICUJEM krst svojega otroka na ime Vičič Zdenko, ker je bil krščen na pritisk, sorodnikov, brez vednosti mojega moža. Vi- čič Olga. VESTI O NEPRAVILNEM POSTOPKU oseb- ja reševalne postaje v pogledu vršenja služ- be, na dan 5. marca preklicujem in se za- hvalim za odstop od sodnijskega postopka. Pinter Anton, Celje, ZidanJkova 17. INŠTRUKTORJA za italijanščino dvakrat tedensko iščem. Naslov v upravi lista. DNE 7. marca mi je bila v Ljudskem maga- zinu ukradena denarnica z nekaj gotovino in osebno izkaznico. Prosim osebo, naj mi vrne vsaj legitimacijo na naslov označen t legitimaciji. PREKLIC Ker sem brez vednosti staršev dala krstiti hčerko Mlinar Filipa, Tatjano, iz Šoštanja, na zahtevo staršev preklicujem to dejanje, oziroma krst otroka. Neža Faganel, Rečica ob Savinjf GLEDA LIlSČE MESTNO GLEDALIŠČE Sobota 15. marca ob 20.: Roš-Gorinšeh: De- setnica Alenčica. Premiera. Nedelja 16. marca ob" 15.3(V: Roš-Gorinšek: Desetnica Alenčica. Torek 18. marca ob 20: Roš-Gorinšek: Deset- nica Alenčica. Predstava v korist od zime pri- zadetim Primorcem, čertek 20. marca ob 14,30r Roš-Gorinšek: Desetnica Alenčica. Predstava za celjsko srednješolsko mladino. Petek 21. marca ob 14,30: Roš-Gorinšek: Desetnica ."Alenčica. Predstava za celjsko srednješolsko mladino. Nedelja 23. marca ob 15 in ob 20: Meško: Pri Hrastovih. Gostovanje v Slovenj Gradcu, četrtek 27. marca ob 20: Ivan Cankar r Hlapci. Premiera. Predstava za I. abonma. Petek 28. marca ob 20: Ivan Cankar: Hlapci. Predstava za II. abonma. Nedelja 30. marca ob 10.30 in ob 14: Roš-OorlnSek: Desetnica Alenčica. Gostovanjev Topolšici. Prodaja vstopnic za celjske predstave dva dni pred vsako predstavo od 16. do 18. uro in dve uri pred pričetkom vsake predstave. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 16. marca 1952 tov. dr. Fišer Jože, Gregorčičeva ul. 7. — Nedeljska zdravniika dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8, ure zjutraj. K1IVO KINO METROPOL CELJE Od 14. do 19. marca 1952, angleški film »GOSPA BUVARYJEVA« Od 20. do 25. marca 1952, ameriški film »IRENA FORSVTE« KINO DOM CELJE Od 14. do 17. marca 1952, ameriški film »HREPENEČA VDOVA« Od 18. do 20. marca 1952, angleški film, »S ČREDAMI ČEZ KONTINENT« ZAHVALA Ob priliki izgube očeta in moža Košir Karla se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo ravnatelju tov. Kumarju za ganljive besede ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo upravnemu odboru sind. podružnice Plinarna- vodovod Celje in tov. Rojerju za vso požtvo- valnost, godbi, darovalcem cvetja in ven- cev ter vsem ostalim, ki so ga spremili do preranega groba in ga priporočali k trajnemu spominu. Žena Minka, sin Stanko in ostalo sorod»tvo,_ V aprilu izide knjiga Staneta TerCaka ŽIVI ZID ki opisuje legendarni pohod Štirinajste divizije preko Hrvatske na Štajersko. Knjiga ho obsegala 160 strani in bo opremljena z desetimi ilustracijami, ki jih je narisal akademik Božidar Jakac. Knjiga bo vezana v platno in bo stala okrog 250 dinarjev. Ker je naklada omejena, priporočamo vsem, ki so spremljali junaški pohod Šti- rinajste divizije, vsem še živim borcem te divizije, kakor tudi so- rodnikom, šolam, knjižnicam in ostalim, da pohitijo s prednaročili, katera sprejema uprava »Savinjskega vestnika« t> Celju, poštni predal 123. Gibanje prebivalstva v Celju Od 3. do 10. marca 1952 se Je rodilo 20 dečkov in 12 deklic. POROČILI SO SE: Jovančevič Mijomir, major JLA in šivilja Radojčič Olga, oba iz Celja, UMRLI SO: Poljski delavec Recko Mihael, star 22 let iz Slivnice pri Celju; prevžitkarica Štepihar Frančiška, stara 78 let iz Dobrne; čevljarski pomočnik Kampuš Jože, star 29 let iz Voj- nika; delavec Košir Kari, star 52 let iz Celja; kmet Selič Miha, star 31 let iz Jeseneka, Ma- rof; upokojenec Kompan Ivan, star 75 let iz Celja; upokojenec Lakner Rudolf, star 72 let iz Celja; upokojenec Benetek Ivan, star 65 let iz Liboj; gospodinja Bezenšek Marija, stara 52 let iz Sv, Jurija ob Taboru in po- sestnik Goleš Franc, star 67 let iz Dramelj. V CELJE-OKOLICI Od 3. do 8. marca je bilo rojenih 8 deklic in 8 dečkov. POROČILI SO SE: Brglez Ivan, zidar iz Celja in Mežnar Ma- rija, kuharska pomočnica iz Žalca; Mlakar Franc, trgovski pomočnik iz Svetelke KLO Dramlje in Bertoncelj Danijela, nameščenka iz Nove vasi KLO Rifnik; Ostruh Anton, ru-j dar iz Hrastnika in Pesjak Metodija, kmet.] delavka iz Pake KLO Vitanje ter Selšek Ivan,- kmetovalec iz Osence KLO Teharje in Jagerj Terezija, gospodinja iz Zagrada pri Celju. ^ UMRLI SO: Golež Marija, hči kmeta, iz št. Ilja KLO Dramlje, stara 3 mesece; Knmer Neža, kme- tovalka iz Kaple pri Sv. Juriju ob Taboru, stara 68 let; Pušnik Mirko, otrok, iz Kostriv- nice KLO Kalobje, star 5 mesecev; Travner Jožef, kmet iz Ar je vasi, star 72 let; Gorenšek Franc, nameščenec iz Selnice ob Dravi, star 30 let; Vidmajer Martin, tovarniški upoko- jenec iz Štor, Sv. Lovrenca, star 75 let in Mlakar Ivana, roj. čehovin iz Sv. Krištofa, stara 66 let. 13 ZlVI ZID Htane Terčak Dušan j*e poslušal in spremljal potek borbe. »Sedaj se je utrgalo na obronkih Federmavsa! Topovi stre- ljajo iz Planine. Tanki ropočejo po cesti,« je presodil. Dušan je bil prost, toda v švabskih kleščah. Prost je bil, toda rešen ne! Za njegovim hrbtom je bila skupina Š vabo v, pred njim dva vojaka z napetima puškama. Izbira je bila težka. Nemogoč položaj. Za hip je borba potihnila. Napetost med švabi v kotlinici je popustila. Stražarja sta se začela tiho pomenkovati. Želela sta kaditi. Pocenila sta v sneg in se pregrnlla z odejo, da bi se ne izdala z ognjem, ko si bosta prižgala. »Sedaj ali nikoli! Uiti ali pasti!« je zaključil Dušan in se za- kadil z vso silo mimo čepečih stražarjev. Hipoma sta se dvignila in široko zazijala. Prvi je zahlastal z rokami za njim. V rokah mu je ostalo šotorsko krilo, s katerim je bil Dušan ogrnjen. V naslednjem hipu sta se zagnala za njim po strmini. Puški sta pustila na tleh. Mislila sta, da jima daleč ne more uiti, ker je še zvezan. Hotela sta ga ujeti živega. Po nekaj skokih sta videla, da maha z rokami. Od samega začudenja sta obstala kakor vkopana. Mala Dušanova postava je izginjala skozi goščavo z velikimi skoki. »Rešiti se, bežati in sporočiti štabu Štirinajste divizije, kje so Švabi in kaj nameravajo I« _ je bila Dušanova Njegova mala postava se je borila z globokim snegom in se motovilila med vejevjem. Ležeča bukova debla prekrita s snegom, so ga ovirala na begu. Padal je in vstajal ter se neutrudno prebijal dalje. Za njim pa sta hropela švabska stražarja. Dušan se je preril po snegu do strmega prepada. »Tu je rešitev, mu je šinilo v možgane. Brez premisleka se je zagnal vanj. Ko- talil se je po skalovju in koreninah. Za njim se je usul plaz snega in ga odnesel po strmini v kotanjo. Na dnu kotanje je nezavesten obležal pod kupom snega. Ko se je zavedel, je stegnil roki iz snega. Previdno se je izvlekel. »Ušel sem! Rešen!« Pomencal si je oči. Sam sebi ni mogel ver- jeti. Kot potrdilo svoje rešitve je zaslišal visoko nad seboj pol- glasno švabsko preklinjanje. Dušan je hitro zagazil v potoček, ki se je vil iz prepada. Se nekaj sto korakov je hitel, potem se je zgrudil. Moči so ga za- pustile od strahu in razburjenja. Rešil se je... Igra je bila dobljena... Kako dolgo je lažal v snegu, ni vedel. Ko se je predramil, je luna že zaveslala za Javornik. V lesovju je bilo mračno. »Sedaj pa na pot. Se pred jutrom moram obvestiti divizijo!« je pomislil in se oprezno dvignil. V velikem loku je prečkal Ja- vornik. Po največji divjini se je vzpenjal in ga srečno prekoračil. Ko se je začelo svitati, je prišel do bajte, kjer je vodil borbe štab Štirinajste udarne divizije. Dušana je obkrožila straža. Hlipal je, lovil sapo od zasoplje- nosti in končno izjavil: »Takoj me spustite h komandantu. Stab divizije je izdan! Zjutraj ga bodo Svabi napadli!« Tako je bil štab pravočasno obveščen. Svabom se je napad iz- jalovil. Dušan je dobil od štaba divizije v dar novo italijansko pištolo. Zgodaj popoldne se je izvršila koncentracija divizije na sek- torju Plešivica. Glavnina Svabov se je potegnila proti dolini, da se zopet zbero in urede in dobe dotok novih sil. Le po vrhovih nad Plešivcem in Dobravo, so nas zasledovale njihove edinice, da ugotove smer našega premika. Nad pogorjem je plavala njihova »štorklja« In dajala švab- skim edinicam poročila o našem premiku. Naše kolone so se usme- rile proti Dobravi. V pobočnici so bili bataljoni Trinajste brigade, ki so odbijali švabske napade. V redkem bukovju nas je »štorklja izsledila. Spustila se je nizko in nas začela obmetavati z »jajci«, kakor so borci šaljivo ime- novali njene male bombe. Zasikalo je iz višine in udarilo med nas. Ob vsakem sikanju so se borci razleteli. »Hudiča, to pa ni kar tako! Na vsem lepem ti jo lahko spusti na glavo.« Pred bombami je imel strah celo neustrašni Ilija. Vso pot do Dobrave je ropotalo v zraku in grmelo po gozdu. Imeli smo nekaj novih ranjencev, ki so jih oplazili drobci bomb. V trdi temi smo zapuščali Dobravo in vnovič zavili v gozd. Šestnajst ranjencev se je zvijalo na nosilih. V soteski, obrasli s hrastovjem, smo se ustavili. Tam nas je pričakoval Kozjanski odred. Iz teme se je utrnila čokata postava, zavita v široko pelerino. Za postavo pa je kora- kala kolona borcev. Komandant Janez je prišel na javko, da pre- vzame od Štirinajste udarne divizije ranjence. Po kratkem po- menku s komandanti je prevzel naše ranjence partizan Matevžek. Naše kolone so se izgubile v temi. Ko je nastala tišina in so zamrli naši koraki, je nastopil Matevžek pot z ranjenci. Zavil je po potoku na dnu soteske v hribovje. Vso noč so nosili ranjene borce. Skrili so jih v nedrja Bohorja, ki jih je obranil. Niti enega ranjenca niso dobili Svabi...