Iz razraifo drzav V NAŠI DRŽAVI Viajemno! Pomenljiv glas je prišel pretekli mesec iz Nemčije, ki se tice nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. Objaviio ga je pod naslovom »Usoda nemških kmetov v Jugoslaviji« glavno službeno kmečko glasilo jriarodnosocialistične stranke (»Nationalisozialistische Landpost«). V članku razpravlja o naseljevanju nemških kmetov, čigar rezultat je sedanja nemška narodna manjšina v naši državi. Razlikuje trojno razdobje v zgodovmi tega usodnega naseljevanja. Prvo se začenja v karolingiški dobi okoli leta 900 ter predstavlja časovno najprej in prostorno najdalje proti jugovzhodu potisnjeno postojanko alpinskega nemštva. To je zapadno krilo jugoslovanskega nemštva na Kranjskem in Štajerskem. Drugo razdobje se začenja 300 let pozneje; tok izseljencev sili v ozemlje, ki jim je bilo dano po pregnanju Tiirkov v kolonizacijo, ter ustvari v Bački, Baranji, Banatu, Slavoniji in Sremu nemško ljudsko skupino, ki je najmočnejša v naši državi. Tretji pritok nemških naseijciicev je veljal Kočevju ter je ustvaril znano največjo nasslbino nemškega življa v Sloveniji. liuiicuo r- r; vrr~^-.y?. naselitev nemških kmetov (16.000 ljudi), ki se je zgodila leta 1878 ob Savi in Drini po okupaciji Bosne od strani nekdanje Avstro-Ogrske. Točnosti tega zgodovinskega orisa bi se dalo stvarno prigovarjati, za kar pa tukaj ni primerno mesto. Nekaj pa še vendar hočemo iz tega članka navesti, da svoje čitatelje obvestimo o mišljenju nemške narcdnosocialistične stranke, odnosno da »stvarnost« nekaterih podatkov primerno osvetlimo. Člankar predvsem ceni pretirano visoko število nemške narodne manjšine v naši državi, pisoč, da se »more to število določiti« s tremi četrtinkami milijona. V resnici namreč zadostujeta dve četrtinki (nekako pol milijona). Člankar nadalje piše: »Na Kranjskem in na Spodnjem Štajerskem najdemo še danes strnjene nemške kmečkc vasi.« Na Slovenskem Štajerskem bi take vasi zaman iskali, ker ji ni in jih tudi nikdar ni bilo. Ta trditev v celoti niti ne velja za Kočevsko. O mestih na slovenskem prostoru trdi člankar to-le: »Nemška so bila predvsem mesta: Ljubljana, Maribor, Ptuj in Celje.« Zgodovina spričuje, da nemštvo teh mest ni vzniklo iz nemške kolonizacije, marveč je bilo posledica ponemčevanja in nemškutarjenja. Bili so tudi v Nemčiji časi, ko je inteligenca se nekako sramovala nemščine ter govorila f rancosko; to vel ja celo za dvor pruskih knezov in kraljev v dobi razsvetljenstva. Ali je vsled tega Nemčija prenehala biti nemška? Zanimiva je tudi naslednja člankarjeva trditev: »Nemški reformatorji so bili, ki so v začetku 16. stoletja ustvarili prve knjige v slovenSkem jeziku, ki so jih dali natisniti v Wurttembergu.« Po tej trditvi so bili Prijnož Trubar in. drugi slovenski pisatelji te tiobe tudi Nemci!! Člankar svoja izvajanja tako zaključuje: »Obisk jugoslovanskega ministrskega predsednika, ki se je nedavno vršil, je obnovil in utrdil prijateljske zveze med obe- ma državama. Nemški kmet v Jugoslaviji more torej z zaupanjem zopet gledati v bodočnost, dobro vedoč, da stoji pod varstvom dveh narodov, ki sta pozabila vse, kar ju je ločilo, ter si podala roke za skupno delo v interesu evropskega miru. Takega miru pa si nihče bolj ne želi kot nemški kmet v Jugoslaviji, čigar usode ne bomo nikdar pozabili.« Ravnajoč se po načelu vzajemnosti tudi mi ne bome nikdar pozabili slovenskega kmeta na Koroškem, ki je sedaj v veliko-nemški državi. Za oba dva velja isto načelo narodnokulturnega varstva i:i gospodarskega napredka. Papežev odposlanec za evhajristični Uongres v Budimpešti se peljal skozi Sloveni- jo. Papežev zastopnik za budimpeštanski evharistični kongres, kardinal Pacelli, je zapustil Rim 21. maja v posebnem salonskem vagonu in se je peljal čez Benetke— Trst—Ljubljano do mažarske meje, kjer ga je čakal posebni vlak, ki je predstavnika sv. očeta pripeljal v Budimpešto dne 23. maja. Na naši obmejni postaji na Rakeku je kardinala in njegovo spremstvo pozdravil g. ban dr. Natlačen in mu je izročil izraze spoštovanja in pozdrave predsednika vlade in zunanjega ministra dr. M. Stojadinoviča. Kardinal se je zahvalil za tako prisrčne pozdrave na jugoslovanski državni meji ter se je zanimal za prilike v državi in v dravski banovini. Zastopnik papeža je povabil bana in dva IjubIjanska stolna kanonika v svoj vagon. Ban dr. Natlačen je ostal pri kardinalu vso vožnjo do Ljubljane. V DRUGIH DRŽAVAH Otvoritev bolgarskega parlamenta s prestolnim govorom. Kralj Boris je otvoril v nedeljo na svečan način s prestolnim inagovorom 24. redno zasedanje bolgarskega sobranja ali skupščine. Obvezno delo za srednješolce na Mažarskem. O novi Imredyjevi vladi na Mažarskem smo poročali v zadnji številki. Nova vlada hoče po nemškem načinu uvesti obvezno telesno delo, kateremu bodo podvrženi zaenkrat samo srednješolci. Ti bodo morali po končani šoli za najmanj tri mesece v delovna taborišča, kjer bodo na razpolago za pomoč pri cestnih, poljskih in kanalizacijskih delih. Absolvente srednjih šol bodo uporabl.jali tudi pri melioracijskih delih (izboljševalnih delih). Na vseučilišče bodo v bodoče sprejemali samo takšne srednješolce, ki so dovršili te- čaj obveznega telesnega dela. Tudi v uradniške službe se bodo sprejemali samo takšni kandidati, ki so že zadostili obveznemu delu. Zastoj in prekin v pogajanjih med Italijo in Francijo. Naš list je že poročal, kako so se nadaljevala koj po odhodu Hitlerja iz Rima in Italije pogajanja za sporazum med Italijo in Francijo. Franeoski ministrski predsednik Daladier je odločno na stališču, da se obe velesili pobotata in da prizna Francija italijanski imperij. V ta pogajanja, ki so se res lepo razvijala in obetala popoln uspeh, je posegla vmes boljševiška roka iz Moskve. Mussolini je naglasil v svojem govoru v Genovi pred 350.000 zbranimi fašisti, da nikakor ne bo trpel, da bi se vgnezdil komunizem ob Sredozemskem morju in da v Španiji mora zmagati general Franco. S to zzr.ago bo odvrnjena boljševiška nevarnost od Sredozemlja. Po tej izjavi Mussolinija je nahujskala Moskva močno skupino francoskih politikov, h katerim spadajo predvsem kolonialiu minister Mandel, pravosodni minister Reynaud, predsednik poslancke zbornice Heriot, vodilna uradnika v zunanjem ministrstvu Leger in Massigli ter tiskovni šef Commert, da so nastopili pri pogajanjih med Italijo in Francijo z zahtevo, da rnorajo italijanski prostovoljci zapnsUti Španijo prej, nego bi Franciia zopet zaprla pireneisko mejo za dovoz francos^rega orožja v rdečo Španijo. Iz Moskve podžgani franeoski levičarski politiki dobro vedo, da v ta francoski pogoj Mussolini ne bo vgriznil in mora priti do prekinitve razgovorov med francoskim zastopnikom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Ciano. Moskva je izdala geslo, da je treba sedaj v zadnjem trenutku podpreti špansko rdečo Barcelono in onemogočiti razgovore med Rimom in Parizom. Le najbol.iši volji francoskega ministrskega predsednika Daladierja gre zahvala, da so se začeta pogajanja po odhodu Hitleria iz Italije sploh še nadaljevala. — Dne 18. maja je vprašal zastopnik Francije v Rimu, če ga bo zunanij minister grof Ciano ta dan sprejel. Francozu je bilo sporočeno, da ne more Italiia tako dolgo nadaljevati pogajanj, dokler ne bo nehala Francija zalagati rdečih v Španiji z orožjem in s strelivom. S to izjavo je prišlo do prekinitve pogajanj med obema velesilama. V Parizu nikakor niso računali, da bo nastop Italije tako odločen. Špansko vprašanje je stopilo sedaj v ospredje celotnega zanimanja v Evropi. Pričakovati je, da bo v tem zelo nevarnem položaju prevzela Anglija vlogo posredovanja. Francoska obramba. Francoski ministrski predsednik Daladier je dal predsedniku republike v podpis ukaz, s katerim se imenuje dosedanji inšrJektor kolonialne armade Biihler za načelnika generalnega štaba kolonialnih čet, ki bo v kratkem ustanovljen. Francija bo imela kmalu štiri generalne štabe: za letalstvo, pehoto, mornarico in kolonialno armado. Francoska kolonialna armada bo v Indokini pri prihodnjem rekrutiranju pomnožena z 20.000 domačini in s 50.000 domačimi rekruti v francoski Nigeriji v Afriki. Četudi je jasno, da bo francoska kolonialna armada služila predvsem za obrambo kolonij, je vendar na drugi strani samo po sebi umevno, da bo stalno sodelovanje kolonialnega ministra in načelnika generalnega štaba kolonialne vojske z ostalimi vo.iaškimi ministri in načelniki ostalih generalnih štabov imelo za posledico tudi ožje sodelovanje obeh francoskih armad, domače in kolonialne, in to tako v dobi vojaških. priprav v miru kakor v vojni. Vse to dokazuje, da posveča Francija v zadnjem času izredno pozomost vprašanju uspešnosti svoje narodne obrambe. Brazilijanska vlada za obrambo države. Kakt-r smo že poročali, je doživela Brazilija v zadnjem času dve vstaji, kateri je predsednik Vargas srečno zatrl. Da bi bila Brazilija za prihodnjost bolje zavarovana napram prekucuhom, je že podpisan zakon, ki uvaja smrtno kazen za vse zločine proti varnosti države, posebno pa za vse, ki pripravljajo državne udare s pomočjo iz tujine. Novi zarkon vsebuje tudi ostre določbe proti vsem strankam ali skupinam, ki bi prejemale podpore tujih držav ali organizaeij. Okrog 600 doslej aretiranih upornikov so že prepeljali na neki otok, čigar ime in lego držijo v strogi tajnosti.