66
(91)                                                                                        (2)
V zalogi  Janeza Giontini-ta  v Ljubljani je prišel na svetlo in se dobiva:
Domači koledar slovenski
za navadno leto 1861.
Spisal P. Hitzinger. Šesti pomnoženi tečaj« S podobšino Postojnske jame.
Obsežek tega koledarja:
1.  Godovni in zvezdoznanski koledarček. Razlaga koledarske vednosti. Štetev in razdelitev časov. Posebni dnevi in godovi v letu; koledarske štetve, premakljivi godovi, deželni pripo-ročniki, deržavni prepovedani dnevi. Godovni koledar na drobno, sostavljen poleg cerkvenega koledarja v misalu in martirologii, in poleg koledarjev škofijskih na Slovenskem. Premembe in ogledi na nebesu: Izhod in zahod solnea in lune za več dni v mescu, dolgost dneva, pravo poldne, lunini spremeni; tek solnea in lune na nebesu, pomraki; tek planetov, njih izhod in zahod in posebne prikazni; dozdevno vreme.
2.  Zgodovinski in zemijopisni koledarček. Štetev zgodeb, v posvetnih in cerkvenih, splošnih in slovenskih. Statični pregled vse zemlje, delov sveta, evropejskih in druzih deržav, vse katoliške cerkve, rimskega dvora in škofij-stev. Pregled avstrijanskega cesarstva: rodopis cesarske hiše; cesar in višji cesarski opravniki; deželna razdelitev, vojaštvo, cerkvene okrajine in šolske naprave vsega cesarstva, s posebnim ozirom na Slovensko.
3.  Gospodarski, opravilni in potni koledarček. Štempeljski davek, po rastljivem in stanovitnem znesku za pisma in vloge, percentni davek. Vožnja po železnici in po pošti: odhod in prihod vozov, daljava krajev in vožnina; pošiljanje pisem po pošti; pošte, ki so od Ljubljane do 20 milj daleč. Colnina pri vvožnji in izvož-nji, po abecednem redu. Mere in tehte, postavne avstrijanske, domače slovenske, bolj znane ptuje. Denarji novi in stari in njih razmera med seboj, in veljava po samem; tabela za premenjavo novega in starega denarja; poštetev obrest ali interesov. Sejmi bližnji in daljni na Krajnskem,, Štajarskem, Koroškem, Primorskem, Ogerskem, Horvaškem, Beneškem, in večji sejmi po vsem cesarstvu.
4.  Iz cerkvenopravnega koledarčka. Zakonski zaderžki, razvezni in oviravni.
5.  Podučni in zabavni koledarček. Ogled po svetu: zemljoslovne najdbe; Stare egiptovske mesta, Pariz, glavno mesto na Francoskem. Ogled po domovini: Maribor, postojnska jama, Velesovo, Atila pred Emono in Akvilejo, Avari, nekdanji stiskavci Slovencov, slovenska zemlja in Turki, Enea Silvi, potem Pij II. papež; Juri Stobej, lavantinski škof. Gospodarske reči: umno kmetovanje, živinoreja, gojzdoreja. Kratke pripovedi. Pesmi: Pot v nebesa, Gospod z učenci na morji, nečimernost človeška.
Ves ta obsežek je na 4 polah v 12ki, lepega tiska, in se dobiva pri podpisanem, mehko vezan za 40 krajcerjev novega denarja.
Dobe se tudi pri gosp. bukvarjih in bukvovezih v Celovcu,  v  Belaku,  v  Celji,  v Marburgu,  v
Radgoni, v Novem mestu, v Krajnu, v Kamniku, v Gorici, v Terstu, v Slovenjem Gradcu, v Postojni, v Mureku in v Ptujim.
J.  Giontini.
(95)                                                                                        C2)
V Karlovcu na Horvaškem
so v velikem mlinu, pri kterem je tudi kmetija, tri službe prazne s posebno dobrim plačilom, namreč:
služba velikega hlapca ali majarja, ki ima s živino, vožnjo in kmetijo opraviti in je čez vse druge hlapce postavljen, dobi zraven stanovanja in jedi 120gold. pervo leto, potem pa vsako leto 15 gold. (noter do #00 gold.) več, ako se dobro obnaša;
služba hlapca, ki je tudi nekoliko v vert-narstvu zveden; ta prejme 100 gold. na leto; in ravno toliko tudi močen konjsk hlapec za kmetijske dela.
Kdor želi eno teh treh služb, naj se oglasi pri gosp. vredniku „Novic" dr. Bleiweis-u, ali pa pri gosp. F. K s. Souvanu kupcu v L j ubij a n i.                                                            V. P.
(9 6)                                                                                        (3)
Pri nekem mlinu
na Ker ki na Dolenskem se vzame dobro zveden delovodnik (Werkfuhrer) in pa en mli-narsk hlapec berž v službo. Kdor želi to ali uno službo, naj se oglasi po pismu, ki naj ga pod napisom W. L. H. pošlje franko na pošto v Žužemberk (Seisenberg) na Krajnskem. Berž bo dobil odgovor.
(91)                                                                                         (3)
Sedem težkih pitanih volov
je v grajšini Strauseneg eno uro od Vranskega na Štajarskem na prodaj.
C47)                                                                                   C3)
Prodaja čevljarskega orodja.
Podpisani daje na znanje, da ima v judovskih ulicah v hiši na voglu čevljarskega mosta razno čevljarsko orodje na prodaj, med kterim se nahajajo leseni cveki, s kterimi se čevlji zbijajo, ulaki, obrobki, likavno mazilo za čevlje L2Btd)$) brez vitrijola, v malih škatlicah od 4 lotov do 1 funta, in še marsikaj druzega, kar v čevljarsko porabo spada.
Fr. Draschler.
——nan——¦¦acs—ac—               b—¦c—s—a i i n n n   11 mu  r aMqmLW.wi
(37)                          DolgO                           (O
človeško glisto (trakuljo)
prežene brez  bolečin in nevarnosti   v 2 urah Dr. Bloeh na Dunaji, Jagerzeile Nr. 528.  [I Zdravilo se pošlje vsakemu, kdor se po pismu  | na-nj oberne.                                                       I
OGLASNIK št. 31.
k 44. listu Novic. 1860.
(9 7)                                                                               (3)
O z n a n i 1 o
začetka kovaške in živinozdravniške šole  v Ljubljani   za  prihodnje
šolsko  leto.
Kovači, kteri se hočejo kovanja zdravih, napčnili in bolnih kopit popolnoma naučit^ da ne bojo vse svoje dni le mojstri-skazi; ampak pravi mojstri, naj se oglase pervi teden po vseh Svetih pri podpisanem vodstvu te šole in se skažejo i) z domovinskim listom, 2) s pismom, da so se pri kakošnem mojstru navadnega kovaštva izučili, 3) s spričbo svojega fajmoštra, da so lepe in poštene ob na še in 4) da znajo po domače saj brati, če ne že pisati. Nova obertnijska postava je sicer navadno kovaštvo postavila v versto prostih rokodelstev, ali očitno je c. k. mini-sterstvo po razpisu od 35. jan., št. 2384, oklicalo, da ozdravljenje bolnih kopit ne spada v to prostost, ampak da kakor poprej, tako tudi zdaj velja stara postava, da vsak, kdor hoče pravico zadobiti, se z bolnimi kopiti pečati, mora v šoli v tem podučen biti in pismo (Zeugnisš) v rokah imeti, da se je tega znanstva izučil. Očitno pa je kakor beli dan, dale izučen kovač je v stanu bolne kopita prav podkovati, in da tedaj tudi letak ima po postavi pravico podkovstva bolnih kopit. Ta nauk terpi pol leta in je do konec malega travna (aprila) končan.
Z učenjem umnega podkovstva pa se bo začelo tudi učenje živinske bolezni  ozdravljatiin vse to, kar
se s tem naukam veže. Ta živinozdrav-niška šola pa terpi celo leto.
Kovači pa tudi drugi, ki niso kovači, se vzamejo v to šolo, kteri kažejo, da utegnejo kadaj pripravni živino-zdravniški pripomočniki biti.
Vse bolj na tanko se zve v šoli v Ljubljani  na spodnjih Poljanah.
Vodstvo kovaške in živinozdravniške šole v Ljubljani 5. oktobra   1860.
(100)                                                                              (1)
Na  prodaj
je nekoliko vkup ležečeh njiv na Ljubljanskem polju za kolodvorom na mestu, kjer se ceste z Ježce in Šmartna snidete, v večjih ali manjših delih. Kupo-željni naj se zavoljo tega pri Dr. Orel-u v stareh križankah oglasijo.
Ljubljana 15. oktobra 1860.
Cioi)                                                                              (i)
Oznanilo.
Namen imam, svojo kupčijo pustiti; da bom pa svojo veliko zalogo nirnberžkega blaga, ktero je za kramarje popolnoma sortirano, ložeje spečal, imam vse svoje blago za 20 procentov pod fa-briško ceno na prodaj. Zlasti z gumbi ali knofi in s fajfami sem dobro založen.
ANTON WEIMANN,
v Ljubljani v mestu hiš. štev. 13, nasproti čevljarskega mosta.
(102)                                                                              (1)
Oznanilo.
Podpisani vzame učenca s kmetov koj v uk.
Valentin Zadnikar,
pasar v Šentpeterskem predmestju hiš. štev. 143.
C99)       Naznanilo.        (2)
Velika gostivnica „k Teržaškemu mestu" (zur Stadt Triest) v ilirski Kistrici se bo na sv. Martina dan, to je, 11. novembra tekočega leta zopet odperla, kar podpisani svojim častitim gostom s tem naznanilom naznanja.
Anton Jellousbeg.