24
Kmetijstvo.
Kako je treba molzti.
Mogoče, da se bo slovenska gospodinja nekako čudno namuznila in se zaničljivo zasmejala, ko bo čitala naslov. Potrpi malo, počakaj, da vse prečitaš, potem šele izreči svojo sodbo. Mogoče je, da ti res pravilno molzeš, ali pomisli, koliko tvojih tovaršic tega ne razume. Pri neumestni molži pa se namolze manj pa še slabejega mleka, razven tega se tudi krave izpridijo, ali celo zbole prav po nepotrebnem na vimenu. Ako pa je vime bolno, tedaj izgubi krava mnogo mleka, da včasih se mleko posuši do čistega. Recimo za vzgled, da je vseh slovenskih deželah v okroglem številu 200.000 molznih krav.
Vzemimo dalje, da daje vsaka krava zaradi nepra-pilne molže na dan liter mleka manj, (kar ni preveč ra-čunjeno) kakor pri umni molži. Dnevni primankljaj bi torej znašal 200.000 litrov. Krave molzemo običajno po 10 mesecev, ali okroglo 300 dnij, torej se pogubi v enem letu 200.000 krat 300 je 60,000.000, t. j. 60 milijonov litrov mleka. To je le zaradi nepravilne molže, tu še ni zaračunjen primankljaj, ki nastane zavoljo bolezni v vimenu. Recimo, da velja vsak liter mleka 5 nov-čičev, kar gotovo ni preveč. Po nazaačenem površnem računu izgubijo po nepotrebnem vse slovenske dežele v enam letu 60,000.000 krat 5 je 300,000.000 novčičev, ali 3 milijone goldinarjev, t. j. 6 milijonov kron. Zares lepa in precejšnja svotica.
Kolikokrat naj se molze? Izkušnje uče, dase namolze pri trikratni molži več in boljšega mleka, kakor pa pri dvakratni: Čim dajle ostane mleko v vimenu, tem manj tolstih snovij se nakaja v njem. O tem se lahko prepriča vsaka gospodinja na prav priprost način. Od večerne do jutranje molže preteče več časa, kakor pa od jutranje do opoldanske. Ako hočeš videti, katero mleko je mast-nejše, stori kakor ti povem. Jutranje mleko deni v posebno posodo (latvico, a opoldansko v drugo in prepričaš se, da se je nabralo pri zadnlem še enkrat toliko smetane, kakor na prvem (jutranjem). Vselej moraš prav čisto pomolzti, kakor pravimo do zadnje kapljice. To je zaradi tega umestvo, ker je zadnje mleko mastneje in boljše, od prvega in ker se sicer mleko napravljajoči deli pokaže ter manj izločujejo. Da je zadnje mleko zares mastnejše in boljše, prepričaš se prav lahko. Krava ima pri čistem izmolzenju tri bokale mleka Deni prvič na-molzeni  bokal   v posebno   latvico,   drugi bokal v drugo
posodo in s tretjim stori isto. Poglej drugi dan natanko vse tri posode, in videla boš, da se je nabralo v tretji posodi trikrat toliko, ali še več smetane, kakor v prvi, v drugi latviei bcš našla več smetane kakor v prvi in manj, kakor v tretji.                                  (Konec sledi.)
25
35
Kmetijstvo.
Kako je treba molzti.
Glede na število vsakdanjih molž. mi je pripomniti, da se morajo štirikrat na dan molzti one krave, ktere imajo veliko mleka in od katerih se ie tele še le odstavilo. To bi bilo naj umestnejše, ker bise največ namolzlo, in ker bi mleko ne tiščalo. Pri večkratni molži dajo namreč krave mnogo več in tudi boljšega mleka, ker se s pogostim molze jem vime draži, da kri bolj k njemu doteka in da se torej napravlja več mleka. Navadno mol-žejo v naših krajih po trikrat na dan, kar zadošča za navadne, ne premlečne krave. Zelo napačno pa je, ako molzemo precej po odstavljenju samo po dvakrat, ker se v tem slučaju manj* namolze in ker krava lahko zboli za vnetjem v vimenu. Dvakratna dnevna molža zadošča še le kasneje, ko je krava že visoko na času.
Kdaj se naj molze? Izkušnje so nas poučile, da je najumestneje molzti   pred   krmljenjem.    Naše gospodinje
imajo navado,   da vržejo med molžo   nekoliko klaje, češ, da se raje pusti mlesti.
To je samo ob sebi takorekoč sama razvada. Kdor krave na to ne navadi po prvem teletu, da se tuli brez krme molzti. Umna gospodinja molze vselej ob določenem času, t. j. vsak dan ob isti uri in isti minuti. Krave, katere se ne molzejo ob določenem času, so nemirne in nepokojne, mleko pripravljajoči deli (organi) se pohabijo zraven tega pa teče mleko samo iz vimena, kar je zelo škodljivo, ker povzroča vnetje. Gospodinje, katere molzejo štirikrat na dan, naj se drže naslednjega reda: Ob štirih zjutraj, ob desetih dopoldne, ob štirih popoldne in pozno na večer. Pri trikratni molži molze umna gospodinja ob peti uri zjutraj, ob eni popoldne in ob devetih zvečer, zraven pa ne zamudi niti četrt ure določenega časa. Kadar se molze samo dvakrat, tedaj se določi zjutraj in zvečer ista doba n. pr. zjutraj ob šestih, zvečer ob šestih, ajutraj ob sedmih, zvečer ob sedmih itd.
Kako naj ravnamo s kravo? Že v prvi mladosti je treba naučiti teličico, iz katere hočemo odrediti dobro molzno kravo, da se človeka ne boji in da se mu rada da prijeti Zatorej se boža večkrat po koži in se prime cesto za vime, da se temu ne protivi (ustavlja), je treba pomoči z lepo besedo, s koščekom kruha itd. Kadar porodi telica, naj ostane tele pod vimenom, tudi ko bi bilo sicer napajanje običajno, po odstavljenju prvega teleta naj se krava vselej prav či3to izmolze. Omenjeni dve stvari ste neobhodno potrebni, ako hočemo iz krave napraviti dobro molznico. Po odstavljenju prvega teleta treba je dekli največ potrpežljivost, prenagla in prehitra dekla ne sme molzti mladih krav. Vse namreč mleko kaj rade zadržujejo. S prijaznim in pohlevnim ravnanjem se to lahko odpravi. Vpitje, pretepanje in suvanje pa kravo pako izpridi in popači, da se kasneje ne da rada nikdar več molzti. Le pomisli, dekla, ki imaš od Boga pamet in razum, ali bi ti svojega gospodarja rada ubogala, ko bi te za vsako malenkostno stvar kregal alfcelo pretepal? Krava se mora veseliti, da ji odvzameš mleko, ona mora naznanjati pri molži nekak prijeten občutek, to pa se doseže s pravilnim molzenjem in s previdnim ravnanjem. Krave se najraje puste mlesti, ako jih molze vedno ena in ista, umne molže vešča oseba. Zelo napačno je, ako molze sedaj ta, sedaj druga dekla, ker se krava pri takem ravnanju lahko popači. Ako se začne pri dobri krmi naenkrat mleko sušiti, je treba natanko pregledati, ali ni morda bolezen temu vzrok, ali ni vime morda vneto. Vsak prestop od sveže klaje na suho in na robe izvršimo prav polagoma, ker sicer se mleko suši, ali celo krava zboli. Ce hočemo kravo na suho postaviti, tedaj jo nekoliko dnij slabeje krmimo, redkeje molzemo in čisto ne izmolzemo. Pri takem ravnanju se mleko polagoma suši, krava pa ostane zdrava. Ako se z molžo hitro prestane, tedaj krave večkrat zbole, zlasti se rade prikažejo bolezni v vimenu.                               (Konec sledi).
44
Kmetijstvo.
Kako je treba molzti.
(Konec.) Se li mora paziti pri molži na čistost? V dobro nastlanih hlevih se živina redko onesnaži. Drugačna pa je stvar tam, kjer primankuje nastelje. Vime in siski so blatni, da, blato se celo na nje prisuši. Ta prisušena nesnaga se more in mora odstraniti samo z mlačno milnico (žajfnico). Nasledek nesnagi je vnetje, zaradi vnetega vimena pa se mleko suši in tudi krava trpi. Ta resnica nas uči, da je treba molznim kravam vedno dobro na-stiljath Najboljša nastilja je slama. Akoravno ni vime osnaženo, vendar ga moremo pred vsako molžo omiti z mlačno vodo in za tem obrisati z mehko cunijo. Na ta način se odstrani vsaka najmanjša nesnaga, nadalje pa umivanje kravi dodro de in tudi raje pusti mlest. Dekla si mora pred molžo roke umiti, a to se mora zgoditi tudi pred molzenjem, ako se je slučajno onesnažila, nikdar ne smete iti razkustrana molzt, da ne padajo lasje
v mleko. Osobito je treba paziti, da krava z repom ne mleka nasmeti in ne onesnaži; rep naj bo vedno čist. Mleko naj se precej odnese iz hleva, da se ne navzame slabega duha, potem naj se precedi, cedilo pa osnaži in posuši. Sploh morate vso posodo, katero rabite za mleko, vselej z gorko vodo ali celo z lugom oprati in posušiti na solncu.
Kako se molze? Naše dekle molzejo običajno tako, da nategujejo in vlečejo siske prav trdo z dvema ali tremi prsti od zgoraj navzdol. Izurjena kravarica pa po-gladi siske, ko jih je omila z mlačno vodo, da se zmehčajo, in da se krava raje pusti mlesti. Ona molze od početka prav lahko in še le kasneje bo\\ stiska, ko je postalo vime med prsti voljno, če kravarica precej od začetka naglo molze in siske precej stiska, napravlja kravi bolečine, vsled česar zadržuje mleko. Prava in umna molzarica vzame sisek v pe3t in ga samo stiska in inkoli zanj ne vleče, zlasti stiska trdo s palcem in kazalcem gori pri vimenu, a doli manj.
To pritiskanje daje prijeten občutek, kteri sili kravo, da rada mleko pripušča. Umna dekla stiska hkratu desni sisek prvega dela vimena in levi sisek zadnjega dela in zatem narobe, ona molze namreč, kakor .pravimo, na-vskriž. Na ta način se obe polovici vimena naenkrat prijemata in tako zdražita, da mleko hitro doteka. Siske je treba izpreminjati, da se v dveh mleko nabira, dočim se ostala dva molzeta. Vsakokrat je treba čisto izmolzti, zategadelj smeš h koncu siske nategniti, da priteče zadnja kapljica.
Smemo li molzti že pred porodom ? Samo pri tistih kravah je opravičeno sem in tja malo nategniti, ktere še le prvič porode. S tem namreč dosežemo, da se mleko napravljajoči deli (organi) zdražijo in kasneje več izločujejo, a razven tega se telica navadi na človeka. Pri zelo dobrih molznicah začne že pred porodom teči mleko iz siskov. Tudi tu je treba nekoliko izmolzti, da se vime ne vname. Sicer pa je molža pred pirodom neumestna, torej opustite to, med našim ljudstvom precej razširjeno navado.
Kaj je storiti, ako se krava ne da molzti?
Previdna gospodinja sne pusti, da bi molzle nagle in srdite služabnice, ona opravlja raje ta posel sama. Nagla dekla kaznuje kravo za vsako malenkost, kar utegne imeti slabe nasledke. Zlasti se pri nepravilnem in surovem ravnanju pokvari prvič storivša krava tako močno da ni kasneje nikdar mirna pri molži. Ako venier ne gre navzlic vsemu prigovarjanju in prijaznemu ravnanju takrat je treba napeti druge s rune. Nektere krave brcajo, prestajajo (stopicajo) sem in tja, druge udarjajo z glavo proti molzeči osebi, ali pa suvajo z zadnjim delom ter skušajo prevrniti mleko in čleveka itd.
Temu odpomoremo včasih s tem, da damo kravi zelo dobre krme, ali pa da se postavi kak močan človek k glavi in jo prav trdno drži. Po letu je treba odganjati muhe z vejami, ker v letnem času najmirnejša krava oteplje za muhami in lahko prevrne mleko. Nekateri po-kladajo  nepokorni  kravi   na  hrbet  mokro cunjo, drugi
zopet vrečico peska, poskusiti je treba, saj tak poskus nič ne škoduje, koristiti pa morda utegne. Če vse to ne pomaga, naj se privzdigne prva noga tiste strani, na kateri se molze. Večkrat sem videl za brzdanje nepokojnih krav posebne, lesene in s cunjo ovite kljuke, katere so se prav dobro obnesle. Pred molžo privzdigneje prva nogo ter nataknejo kljuko čez koleno tako, da krava ne more stopiti na njo.
45