Izhaja v Trstu
■KOKopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spreje-
Dreflništvo in nprarništvo
Glasilo »Narodne delavske organizacije^ v Trstu
Končni čili razrednega boja.
Kakor izhaja iz vsega do sedaj povedanega, izvajajo socijalni demokrati potrebo razrednega boja iz samega družabnega razvoja, ki mora — hočeš nočeš — prej slej dovesti do popolnega vresničenja socijali stičnih stremljepj. Vprašanje ni torej in ne more biti samo : ali je razredni boj sredstvo, ki naj vspešno povspešuje socijaliziranje sedanje družbe, ampak tudi, a'i je razredni boj neobhodno potreben. In socijalni demokratje odgovarjajo odločno da, kakor smo iz vsega dosedanjega videli.
Ali je temu res tako ? Najlepši odgovor na to vprašanje nam nudi razvoj socijalizma na demokratičnem in socijalnem rrancozkem. Interesantno je pred vsem, da je ravno na Francoskem, torej na laičnem ozemlju utopističnega komunizma 111 ultrarevolucijonarnega socijalizma, na Remiju Fauchetov, Saint Justov, Proud-bonov, na ozemlju omadeževanem s krvjo vorsailjskem (I. 1870.), da je ravno na tem °zeralju prišlo do močne dif rencijacije mede stališča nasproti razrednemu boju. bočim sloni revolucijonarna socijalhtična stranka (tzv. Allemaoisti) na sJRtogo raz-rednem stališču in vstraja pri 4em, da se eflaancipacija delavcev vtegne izvrš ti le Potom njih samih, je druga delavska stranka na Francozkem, zveza francozkili / \ SovcUhlističuik delavcev (Paul Brouase) od-ocno nasprotna revolucionarnim podirajo-. ’m ,’otencijam prej rečene stranke. Ista iznaja se stališča, da delavstvo ni nikakor organizirano, da bi vstrpelo revolucijo, testo revolucije vpira njegova stranka oči **a takozvani državni socijalizem. Tem po-01», torej potom sodelovanja proletarijata z drugimi političnimi in gospodarskimi či-bdelji, hoče ta stranka doseči emancipacijo delavstva.
„ Tretja in sicer najmočneja struja je rancozka delavska stranka. Na čelu jej je b|ij Guesde. Ista izvaja popolnoma reformistični program. Vdeležiti se političnega b upravnega državnega življenja in po 'edrjo naraščajoči veljavi proletarijata, 8tremi ta stranka po spopolnitvi sedanjega Pomanjkljivega in krivičnega družabnega reda.
Torej prebod iz strogega izvajanja razrednega stališča k vedno večjemu uvajanju dejanskih razmer in prilagodjenju stim. Ta proces opazujemo tudi na Nem-,.,em v domovini nepogrešljivega Marva.
udi tukaj dobiva revizijonistična stranka, 81 se vedno bolj oddaljuje od prvotnega

Vladarji ozračja.
Po raznih virih spisal H. V.
(Konec.)
..Šele ko je prišel Wilbar Wright ^°Jim aeroplanom na Francozko in ko \yVlH® Wright proizvajal svoje poskuse ushingtonu, se je spoznalo praktič p n°.nj>b srojev. Njih aeroplan je tasti j. n !z dveh parelelnili, spodaj malce kc jj1 platnenih nosnih ploščin dolg ^	111 in 2 m širokih, postavljene so ‘
Ca b.ad sabo in zvezane z lesenimi preč Co *• ^PredaJ 80 nahaja dvoplošnato ho dai •nno krmilo, ki določa višino in i Ulil 1.s^otak° dvoplošnato vertikalno k< uin° * določenju smeri. Med obema n< Uiot'1 P|°^aDoa Je nameščen četverovaljč tori°rkonj. rn na desni strani n
seJnah!-SedeJ: ZH dv® osebi> PoleS nJe stom na,na,or’ zvezan v duhovitem tw j1 • a< k an jelenih že z razdeljeni ta n?1 ploščami, ki se zamorejo Str P? potrebi ukriviti, kar di J stabilnost tudi pri močnem veti
pedantnega izvajanja razrednega boja, z vsakim dnevom več na ugledu in mojčil Kaj dokazuje to? Da so socialističnanazi-ranja o neizprosnem družabnem razvoju vsaj pretirana. In slednjič: pomislimo na vspebe, ki so jih do sedaj in jih bodd tudi v bodoče dosegli strokovno organizirani delavci. Če tudi se ni gmotni in družabni položaj delavcev korenito spremenil, vendar se ne da tajiti, da tozadevno statiitiko iz vseh držav in dežel skazujejo časnih vspehov in napredkov. To se vse daj a doseči v okvirju interesnega boja. Gotovo ne bo dandanef nobenemu panietnemu človeku prišlo na pamet zanikati, da tvorijo delavci posebno interesno skupino, ki mora dosledno in odločno zavzemati svoje stališče. Iz te potrebe pa se ne more še izvajati potrebo razrednega boja. To so spoznali v drugih naprednejših in kulturne,jšili deželah. To naj ne pripoznamo tudi mi?
(Konec pride.)
Volltue v predstojniftvo zavarovalnice proti nezgodam.
Kakor vže javljeno bodo IG. prih. meseca dopolnilne volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. Ni treba praviti kolike važnosti je ta zavod za vse naše delavstvo; ali da-si obsega območje zavarovalnice Primorsko, ki je' po večini slovansko, ter slovensko Kranjsko in lirvatsko Dalmacijo, je vodstvo istega dandanašnji skoraj popolnoma še v italijanskih rokah. Res da je nekaj „mednarodnih“ socijalistov tudi v predstojništvu, ali zastonj bi pričakoval, da boš prejel iz te zavarovalnice kakoršenkoli spis v drugem jeziku nego italijanskem; le če se odločno zahteva svojo pravico, dobi se z velikim trudom kak slovenski odgovor. In kakor vodstvo, tako je zagrizeno tudi uradništvo z malimi izjemami, zdravniki rabi,o tolmača za izpraševanje in protokole pišejo kontrolorji zunaj kjer le morejo laške. Daši je zavarovalnica pod vladnim nadzorstvom, vendar ne da ista se primerjeti z nobeno drugo oblastjo glede narodne pristranosti kakor le z tržaškim magistratom. Radi tega so te dopolnilne volitve iz narodnega gospodarstega in soci-jalnega stališča za naše delavstvo največjega pomena, in treba je, da se vsi zanje zanimamo. Za to naj služi tukaj nekaj pojasnila.
Predstojništvo zavarovalnice proti nezgodam obstoja iz 18 členov, od teli volijo delavci G zastopnikov, gospodarji tudi G, ostalih 6 imenuje pa minister notranjih
Moč motorja se prenaša pomočjo dveh verig na dva lesena vijaka, ki imata 2.5 m v premeru tn se vrtita v nasprotni smeri. Stroj nima spodaj kolesci kot drugi aero-plani marveč stoji jedva 40 cm nad zemljo na dveh dolgih sankah. K startu služi 20 m dolga lesena tračnica. K«kor hitro začne motor delati, drsa se stroj po tiru in se dvigne potem v zrak.
Razlika med aeroplani in vodljivimi baloni, kar se t če praktične upoiabe, je uvidljiva : baloni imajo večjo nosnost, aeroplani pa večjo hitrost in tako morejo služiti raznim smotrom. Pripravo, ki ima združiti vrline balona in aeroplaua, je sestavil inžinir Maleest in dela ravno sedaj poskuse v Parizu. Če se bode na spopol-njenju letalnih naprav tako intenzivno nadaljevalo, kot se je delalo zadnje čase, ni dvoma, da se bode rezultate tega delovanja kmalu uporabljalo v praktičnem življenju in da bodo vprizorili ogromen prevrat. Ženialni amerikanski izumitelj Edison veruje, da bode problem razrešen pomočjo letalnega stroja, ki bode dosegel hitrost 200 angl. mil v uri, ki bode prevažal potnike z Novega Jorka v Liverpool v 18 urah in ki bo obletel zemeljsko oblo v enem tednu — seveda je to vse za sedaj še godba bodočnosti.
zadev. Poslovna doba traje 4 leta za posamezne člane predstojništva, ki se vsako leto dopolnuje. V svrho volitve predstojništva so obrati, ki so podvrženi zavarovanju, razdeljeni v šestero kategorij. Izmed obratov, ki volijo letos, spadajo v 1. kategorijo : železnice, prometna podjetja, skladišča itd. (drž. južna železnica, c. k. javna skladišča ne spadajo semkaj, ker imajo svoje zavarovalnice) 2. kategorija obstoja iz rudokopov, plavžev, delavnic kovin, iz-delovalnic strojev itd.
V 6. kategoriji so: tovarne papirja, delavnice kož, lesne obrti, poljedjeljska in gozdarska podjetja, mlini in sorodni obrati, ki so zavarovanju podvrženi.
Za vsako teh treh navedenih kategorij imajo voliti toliko delavci, kolikor delodajalci po enega člana v predstojništvo zavarovalnice. Voli se z glasovnicami, ki morajo biti pravočasno izročene do 16. prih. meseca „Vohlnej komisiji zavarovalnice proti nezgodam1* v Trstu, Via Valdi-rivo št. 40. II. nadstropje. Te glasovnice bi morale biti sedaj že v rokah upravičenih volilcev.
Važno je vedeti, kako se voli s temi glasovnicami. Za delodajalce je lahko, ker vsak njih dobi svojo glasovnico. Ali drugače je za delavce. Vsi delavci enega in istega obrata (to je enega gospodarja) in uradniki istega imajo vkup le en sam glas. Radi tega se morajo mej seboj zjediniti in izbrati enega poverjenika iz svoje srede, kateri mora -podpisati uradno glasovnico. — Isto mora podpisati tudi gospodar. Te pr a vil no podpisane glasovnice poslati je takoj na naslov g. dr. S 1 a v i k a odvetnika v Trstu Via Giorgio Galatti 18. Za imena kand datov, ki morajo pripadati isti kategoriji se bomo še zmenili.
Izvoljenim je razglašen oni, kateri vdobi največ glasov, a tisti, ki vdobi za njim najviše število glasov, je določen za namestnika v predstojništvo zavarovalnice.
Volilne liste leže na upogled o uradnih urah (9—1 in 4—7) vsaki delavnik v uradu zavarovalnice v Trstu, Via Valdirivo 40. II. nadstr.
Tajniško poročilo
tovariša V. Engelman a.
(Nadaljevanje.)
A ko so se nasprotniki poslužili vrhunca svojega obrekovanja, da so blatili vse slovensko delavstvo s tem, da so isto prikazivali tržaški javnosti kot krumirje, je vodstvo organizacije v uličnih letakih v italijanskem jeziku na odločen način zavrnilo omenjena podtikanja.
Toda za vse to delo je vodstvo N. D. O. zadobilo popolno zadoščenje. Nad vse klavern rezultat stavke je na kričeč način dokazal, da je bila stavka neumestna, in da so slov. težaki imeli prav, ko so zavzeli in izvršili stališče skrajne opozicije.
Natančno poročilo se je podalo vsem prizadetim na velikem shodu dne 22. dec. 1907., kjer je zbrano delavstvo izreklo po končanem štrajku vodstvu svoje zaupanje.
Ši niso potihnili odmevi tega štrajka, že je 3 dni pozneje kar naenkrat izbruhnil štrajk soc. dem. delavcev v arsenalu. Odpustila je namreč uprava mkaj njih agitatorjev. Da se pa prisili upravo k preklicu svojega sklepa, je ona stranka, ne da bi vprašala večino naših delavcev in niti tukajšnjega vodstva socijalno-demokra-tične stranke, proglasila in vstopila vstavko Vodstvo N. D. O. je bilo še tisti dan obveščeno prav natančno po svojih zaupnikih o vsej zadevi in jih je še tisti večer sklicalo na posvetovanje. Drugi dan se je vršil veliki shod, kjer so se |interesirani delavci izrekli proti štrajku.
Ta stavka je bila naravnost poniževalna za naše nasprotnike. Na pritisek svojega lastnega vodstva, ki je videlo ne-
potrebnost štraika, so se vrnili vsi delavci čez 5 dnij na delo.
Vsem delavcem bo še v živem spominu koliko poti je stalo naše vodstvo, da niso ob tej priliki naši člani prišli ob službo radi znanih izjav Lloydove uprave.
Meseca aprila je skupina odvetniških in notarskih uradnikov vložila na sl. odvetnike spomenico za izboljšanje gmotnega položaja in to radi rastoče draginje. Žali-bog pa, da vsa prizadevanja od strani skupine in društvenega vodstva niso dosegla zaželjenega vspeba. Nadejamo se pa, da bo tem tovarišem s pomočjo društvenega vodstva, ki jim bo šlo odločno na roko, uspelo prodreti z upravičenimi zahtevami.
Pri gibanju glede železniških uradnikov in uslužbencev se nas je od gotove strani popolnoma prezrlo. Vse iskrene želje našega osrednjega vodstva, da bi se dosegel skupen nastop vseli poklicanih organizacij, se niso uresničile vsled strankarskih spletk Daših nasprotnikov.
Vodstvo N. D. O. je opetovano izreklo svojo solidarnost z drugimi železničarji. Vzlio vsemu je pa gotova klika vstrajala pri svoji zahtevi, naj se N. D. O. izključi pri pogajanjih. Burni prizori, ki so temu sledili naj bodo resen opomin vsem merodajnim faktorjem, da gremo v političnem oziru vsak svojo pot, a pri strokovnih vprašanjih naj nas pa ^<5di ena misel: korist delavstva brez razjjke stranke.
Lahko bi tu bolj na široko omenil razna posredovanja odbora pri Llo.ydu, glavnih skladiščih, plinarni, zasebnih delodajalcih itd., a vse te intervencije se tičejo posameznih članov, ki so bdi pri tem inte-resirani, zato naj oni sami sodijo delo odbora.
Kakor so bile koristi posameznih skupin in članov pred očmi odbora, tako je vodstvo tudi negovalo skupne koristi.
Radi obsežnega poročila omenjam naj vse kratko.
V najbližjem času bodemo na željo večih članov ustanovili svojo lastno kon-sumno zadrugo, katere pomen in ureditev se Vam je pojasnila na velikem shodu dne 12. jul. t. 1.
Dalje se pripravlja kura za analfabete, ki se v 2 odelkih otvori prihodnji mesec, V 1. oddelek bodo lahko bodili oni člani, ki se žele naučiti branja in pisanja, 2. oddelek bo pa'za nadaljevanje izobrazbe.
Za razne zabave in prireditve se je ustanovil poseben veselični oddsek, ki je že začel delovati.
Ustanovili smo posebni
podporni zaklad, čegar število članov je že črez 750. Doslej so se dajale le izredne podpore od slučaja do slučaja. S prvim julijem tega leta se je pa uredil ta fond tako, da član, ki je črez 8 dnij bolan dobi za čas bolezni izredne podpore 80 stot.
Odbor je tudi izposloval, da se je pri rednih predstavah »Dramatičnega društva*4 dalo našim članom vstopnice in sedeže 20°/o ceneje. Štejem si v prijetno dolžnost, da se sl. odboru „Dramat;čnega društva^ na tem mestu v imenu odbora N. D. O. naj-iskreneje zahvaljujem.
N. D. O. pa poleg skrbij za svoje tukajšnje člane ni pozabila razširjati svojega programa tudi na ven. O tem pričajo naše
podružnice,
od katerih 3 že vrlo dobro delujejo, a za 4 so se storili primerni koraki k vstanovitvi. Naša prva in največia podr. je v Pulju, ki si od dne do dne pridobiva več zanimanja med tamošnjim delavstvom. Ravno tako krasno uspevajo tudi podružnice v Biljah in Ajdovščini.
Za tako agitacijo so se prirejali razni
shodi.
Temu agitatoričnemu delu je odbor letos v prvem letu svojega obstanka posvečal posebno pozornost, kar značijo posebno sledeči podatki.

Priredilo se je velikih shodov 37.
Za posamezne skupine manjših shodov 23.. za razna aktuelna vprašanja sestankov <1 torei vsega skupaj 101. a tu niso všteti oni shodi, ki so se vršili vsak dan ob priliki stavk in s?cer 11 shodov ob stavki zasebnih težakov in 4 shodi za delavce v arsenalu. Ako štejemo še te priredilo se je 116 shodov in sestankov.
(Opomba uredništva. Tovariš Engelman je na občnem zboru navedel vse kraje in tudi dan shodov. A radi že itak obširnega poročila smo te podatke izpustili).
Politični razgled. Otvoritev parlamenta
Dne 26. t. m. se je sestal parlament k svoji prvi seji po dolgih in radi ministrske krize še podaljšanih počitnic, da reši najprej proračunski provizorij za leto 1909 in predlogo glede aneksije Bosne in Hercegovine. Ministrski predsednik Bienerth je predložil svoje novo uradniško minister-stvo, v katerem pa sedijo kakor ministri-rojaki tudi parlamentarci. Bienerth je označil, da obstoja naloga tega provizoričnega ministerstva v tem, da gladi pot k stabilnim parlamentarnim razmeram in parlamentarni vladi. V to svrho treba umiriti zlasti nemško-češki spor potom predložitve jezikovnega zakona.
Danes se vrši slavnostna seja radi cesarjevega jubileja.
Zveza obeh jugoslovanskih kluhov.
Vendar enkrat! To je kakor da bi se nam kamen odvalil od srca. Oba jugoslovanska kluba sta našla pot k skupnemu delovanju v parlamentu v obrambo skupnih narodnih in gospodarskih interesov. Nova parlamentarna skupina, ki utegne sedaj postati važen faktor v parlamentu, se bo imenovala „Narodna zveza1'.
To je po dolgih letih brezmiselnega nevzajemnega potiranja prvi možati, in rekli bi skoraj epohalni korak v slovenski politiki.
Krvavi dunajski dogodki.
Italijani so zapričeli burno akcijo za laško univerzo v Trstu. Povod je dala rabuka med laškimi in nemškimi dijaki na dunajski univerzi, kjer se je streljalo z revolverjem. Pričel je na to v Trstu šolski štraik, demonstracije se vršijo dan na dan, vsa Italija je po konci....
Od take sistematično vprizorjene ak cije bi se mi morali veliko učiti.
Te dni smo videli po ulicah Trsta vse laške stranke od liberalcev do socijal-nih demokratov manifestirati za laško univerzo. In to se jim ne' more zameriti. Bedasto pa je bilo, da niso niti pri tem pozabili na sovraštvo proti Slovencem in vzklikali tudi : „Dol s slovensko šolo!“ In to pravijo isti ljudje, ki v eni sapi zahtevajo šolo za-se.
Kdo pa se ob enem ne spominja pri tem baharije socijalnili demokratov, da pojdejo tudi za slovensko ljudsko šolo na ulico V Boš čakal, Jaka! Saj kako so se obnašali socijalistični poslanci na Dunaju glede slovenske šole, je tudi slovenskim sodrugom javna tajna — razun morda dr. Tumi, ki sploh živi le v oblakih.
Jutri bo velik laški shod za laško univerzo. Radi bi videli onega slovanskega socijalnega demokrata, ki se bo upal ob tej priliki govoriti besedico v prid naši ljudski šoli. Izrazil bo kdo gotovo soli-dariteto z laškimi sodrugi, ali ti ga kamenjajo, ako bi se upal ziniti o slovenski šoli. Saj se je te dni kričalo : „Abbasso la scuole slovene11 —, ki jih niti še ni.
....... — ....m. ' . .......
DOMAČE VESTI.
Javni ljudski shod, ki ga je sklicala jugoslovanska soc. demokracija minole nedelje predpoludne v delavskem domu, Via Boschetto, se ni posebno obnesel, ker vzlic »zanimivemu programu" ni hotelo biti — slovensk h delavcev.
Ob napovedani uri — 10. predpoludne — smo našteli v dvorani celih 25 mož. Pozneje pa so se pridružili še razni italijanski sodrugi, izlasti tiskarji, ki so imeli poprej svoj strokovni shod. ,
Shod je otvoril sodrug Regent z ukorom, češ, da ne bi bil nikdar mislil, da kažejo slovenski delavci tako malo zanimanja za tako važen shod.
Predsednikom shoda je bil izvoljen sodrug K e r m o 1 j, ki je takoj podelil besedo sodrugu —- dru. T umi. Na nastop tega moža srno bili zelo radovedni, ker smo pričakovali kaj novega in korist-
nega. Ali ljuto smo bili prevarjeni, kajti tudi sodrug dr. Tuma je ubral staro izvoženo pot, ki jo hodijo drugi sodrugi ob svojih nastopih. Novo je bilo le to, da treba kontrole nad slovenskimi zastopniki v mestnem svetu ! ! In veste, zakaj! Ker preveč molčijo in ne prigovarjajo Italijanom ! ! Nam se dozdeva, da je ta novi sodrug, ko je študiral socijalizem, vse drugo, kar se je zgodilo v Trstu — prespal !!
Ponavljal je tudi staro frazo, da narodnjaki v Trstu niso storili nič druzega, nego da so zgradili — »Narodni dom11, ki prinaša le I odstotek dobička. To svojo trditev je podkrepljal z zatrdilom, da pozna Trst že od leta 1877. Le sociialni demokraciji je pripisoval zaslugo, da Slovencev v Trstu ne nazivljajo več s ščavi, ker socijalni demokratje da znajo vplivati na Italijane.
če se hoče dr. Tuma umeriti, kako malo pozna tržaške dogodke, naj le povpraša na policiji, kjer izve, kako so pred par tedni — na povratku z izleta v sv. Križ — celo isti socijalni demokratje kričali pred »Narodnim domom11 in pred vojašnico : Abbasso e fouri i ščavi!!
Nadalje je pripovedoval dr. Tuma, kako se je trudil v liberalni stranki na Goriškem, dokler so ni uveril, da le soci-jalna demokracija more r, siti narodnostno vprašanje. Svaril je navzoče sodruge, naj se nikar ne dajajo zavajati od narodnja škili švindlarij. Celili 30 let da so se narodnjaki zastonj trudili za slovensko šolo, a kar se je dosedaj doseglo, na tem gre edina zasluga — čujte in strmite ! — Pittoniju in Pagniniju. Po njegovem mora biti v tem pogledu za vlado jedino mero-davno mnenje socialističnih poslancev in ne dra. Rybara, ki zastopa okolico.
Na to je govoril Peteani, ki je prinašal pozdrave baje istrskih sodrugov, katere slednje je postavljal v izgled tržaškim sodrugom (menda zato, ker so se v Puli vezali s kamoristi! ! !). Tržaški Slovenci da nimajo ničesar iskati in pričakovati ob času volitev v Trstu ! Zagotovil je, da no dobe nijednega mandata. G. Peteani se je torej postavil v pozo proroka. Da vidimo, kakšen prorok je to !
Za tem je nastopil sodrug Regent se svojim bombastičnim govoričenjem. Ali hvala mu na odkritosrčnosti, s katero je povedal, da bodo slovenski sodrugi tudi na prihodnjih volitvah de ali stafažo italijanskim sodrugom. V okolici postavijo sodrugi svoje kandidate v vseh okrajih in vseh razredih. In gotovi so, da bodo narodnjaki popolnoma poraženi, Sodrugu Regentu privoščamo radi vlogo človeka, ki dela račun brez krčmarja. Zaključil je svoj zmagosveitni gpvor z očitanjem, da so narodnjaki krivi, da se doslej še niso zidalč delavske hiše, in je izjavil, da treba odkloniti kompromis, ki jim ga je ponudil dr. Rvbaf v imenu slovenske buržoazije (Kdaj in komu je ponudil ?) Krivi pa so slovenski narodnjaki, ker se preveč prepirajo z Italijani. (Kako se strinja ta trditev z ono sodruga dra. Tume, češ, da nad slovenskimi poslanci treba kontrola, ker — preveč molčijo in ne odgovarjajo Italijanom ? f)
Ker je že nastopil ves generalni štab, se je oglasil tudi sodrug Kopač, ki je pridno pogreval stare štorije o volilnih sleparijah.
Na zaključku je preiital sodrug Milost resolucijo, ki izjavlja, da bodo na prihodnjih volitvah socijalni demokratje, popolnoma solidarno postopali z itaijanskimi sodrugi.
Kakor zadnji govornik je nastopil neki Ferri, ki je povedal, da so narodnjaki sami — psi.
Kako se kaj počutite, sodrug dr. Tuma, v družbi takih sodrugov ? !
»Shod je vspel popolnoma!" tako vzklika v penečemu zadovoljstvu v svoji včerajšnji številki naš rdeči bratec »Delavski list11. V svojem svetemu entuzijazmu je celo videl častno zastopano na shodu celo našo Slovensko okolico. Meno male ! Vsaj se dozdeva, da so naši sodrugi postali v zadnjem času bolj skromni. Naši zaupniki, ki so bili na imenovanem shodu od začetka do konca, so nam enoglasno zatrjevali, da na shodu ni bilo celili 30 slovenskih delavcev. (Je pa naši bratje v sodrugu Tuma vzlic temu pišejo, da je bilo na shodu »sotrpinov1- iz cele okolice, potem je' to pač znamenje, da so, kakor že omenjeno, skromni, to je da se zadovoljujejo z malim, svesti si števila svojih privržencev v tržaški okolici.
Sodr. Ivan Regent, držal je na nedeljskemu shodu v Delavskem domu, grozno dolg govor. Posebno dolgo je govoril o pomenu občine, o nalogah, ki jih ima v človeški družbi občina, u nemočnosti
dosedanjih meščanskih zastopnikov v mestnem oziroma deželnemu zboru tržaškemu. Vidi se, da je sodrug Regent prav pridno naučil na pamet Lončarjevo knjižico o občni. Vi se smejete?... Zakaj? Mari ni to lep napredek, če sodrug Ivan Regent crpi svojo globoko znanost iz tako znanstveno globokih virov ?
Pa slednjič, mari ni sam sodrug dr. Tuma izjavil na shodu, da se strinja popolnoma z izvajanji velikega poročevalca ?... In kako so se glasila ta izvajanja? Med drugimi ekspektoracijami pravi n. pr. Ivan Regent: Na shodu dne 25. pr. m. so povedali (slovenski „narodnjaki“ seveda !) da bodo kandidirali tudi v delavskem razredu v mestnih volilnih okrajih. V III. in V. v o 1 i 1 n e m razredu, v katerih je tudi vel ko slovenskih volilcev, tam ne bodo kandidirali11. „Što se babi smlo, to se babi litilo !“ Nikar se ne trudite, častiti Ivan Regent. Nam ni znano, da bi se bilo kaj tacega govorilo na rečenem narodnjaškem shodu. Mi se bodemo bojevali ravno tako proti »internacionalno (čitaj talijansko nacijonalno !) organiziranemu delavstvu, kakor tudi proti italijanski buržoa-ziji! Nočemo prejudicirati sklepom našega političnega vodstva, ampak to Vam lahko povemo: Kakor se nam zdi, se Vam ne bo treba pritoževati se. Mi bodemo povsod kandidirali, kjer je količkaj našega naroda !
Polom socijalne demokracije. —
Voditelji jugoslovanske socijalne demokracije v Trstu so zopet enkrat dokazali, kako dobro so informirani o svojih italijanskih »compagnih11. Ne samo da niso vedeli, zakaj da so italijanski sociialni demokrati sklicali važen zaupni shod na ponedeljek 23. t. m., amoak so na svojem shodu zadnjo nedeljo hvalili disciplino in moč italijanske socijalne d-mokracije. Nam je sicer dobro znano, da italjanski „com-pagni“ nikdar niso upoštevali slovenskih sodrugov. Ali, da niso vedeli v nedeljo, kaj se namerava od strani italijanskih so-cijalističnih voditeljev v ponedeljek, je pa naravnost škandal in zopet jasen dokaz, da je slovenska socijalna demokracija v Trstu samo privesek ital janskih socijali-stov. Kopaču sicer ne zamerimo tega, ker je zelo nepriljubljen tudi pri italjanskih socijalistih, ali princ Regent, kateri je postal naenkrat prvak vseh sodjalističnih govornikov in razume tudi italjanski jezik, bi so bil moral malo brigati za to, kar se godi v njihovi stranki.
Tako je, tako, sodrugi. Dokler so Vam naši slovenski delavci donašali svoie trdo zaslužene kronice je še šlo, ali sedaj, ko tega ni več, je pa moralo priti do poloma. Kajti italjanski delavec ima samo srce za Vas, a svitle kronice pa za sebe.
Socijalistična železničarska organizacija na robu propada. Pred seboj imamo posebno brezplačno izdajo »Železničarja11, v kateri ni nič druzega kakor to, da naj stareji sodrugi vendar že enkrat podučijo mlajše delavce na železn ci in jim povedo, kaj so vse pridobili socijalisti za železničarje. Dalje jih spominja na nekdanje plače in sedanje, pri tem pa popolnoma pozabi povedati, da je zalegel pred desetimi leti več en sam goldinar kot danes 4 krone.
Jadikuje in zaklinja svoje sodruge, da naj agitirajo za organizacijo, ker edino njihova je prava in pravična za železničarje. Da bode pa cela stvar bolje držala, pove tudi koliko denarja so vplačali železničarji zadnjih 10 let v gori imenovano organizacijo, ter da je bil ta denar dobro naložen, dokazuje s tem, da so dobili železničarji v teku teh 10 let več milijonov kron priboljška. Gotovo so dobili, ampak železničarji in ne Vi, in dobili bi bili še veliko več, ako bi bili železničarji gotove ljudi, o priliki gibanj na železnici, na močno železno verigo priklenili. Ako se ruši sedaj ta vaša trdnjava, morate tudi to edino le sami sebi pripisati.
Z ozirom na naš članek v predrai-nolej številki »Nar. Delavca" glede nekega izvoščeka Ukmarja, ki je vmrl brez zdravniške pomoči v Avberju, moramo še omenjati, da je dotičnik bil član »Tržaškega podpornega in bralnega društva11. Odbor istega jo takoj v svojej prihodnjej seji odločil da se ima ubozemu očetu izplačati običajna pogrebnina za umrlega juna, kar se je izvršilo dne 5. t. m.
Več točnosti. Gospode urednike trž. rdečega bratca bi prosili, da nam nekaj natančneje navedejo podatke o njih velikanskih zmagah, na primer o volitvah v takozvani provizijski fond državne železnice, ker debelo tiskane številke z mnogimi ničlami so prav malo verjetne, kadar opažamo, da so namenoma izpustili število glasov druzih organizacij, kakor češke in poljske, a povdarjajo le neznatno številce slovenskih
volilcev, kateri notabene niso imeli nobe-nega kandidata. Oakamo odgovora, katerega gospodje sodrugi vedno ostajajo dolžtii-Le ne mislite, da Vam bodo take race vsi verjeli.
Konec velike pesmi. Priznajein° odkritosrčno, da kaj tacega bi ne bdi ni' koli pričakovali! Da v tukajšnji socijalno-demokratični stranki ni vse v najlepše® redu, da ista boleha za kronično boleznijo ,in da socijalistične strokovne organizacije od dne do dne propadajo, to smo sicer vedeli in je vsacemu bilo jasno, ki je količkaj razmotrival izvestne pojave zadnjih časov. — Da je pa stranka v popolnem razsulu, to smo morali izvedeti iz oficijelnega vira, iz ust sameg« voditelja tukajšnje socijalne demokracije drž. posl. Pittonija. Popolna d e moral iz acij a, popolen polom; to se je v sto varijacijah ponavlialo v ulici del Boschetto na shodu dne 23. t. m. Nočemo ponavljati vsega, kar se je govorih na ten' shodu in kar so nam s tega shode poročali naši zaupniki. Usoda, ki je zadelo tukaišnjo socijalno-demokratično stranko, je naravnost grozna. V očigled tega nočemo veseliti tuji nesreči. List „11 La-voratore11 neha v kratkem izhajati dncvnOi demisijoniralo je politično vodstvo in ekse-kutiva stranke. Na predlog drž. posl. Pittonija, ki je, kakor resen mož, priznal polom stranke, se je ob raznih mej klicih in protestih dobrega dela zborovalcev, izvolil poseben pomirjevalen odbor 16 osebi ki naj skuša uvesti zopet mir in red v stranko in ki naj predlaga do meseca februvarja morebitno sredstvo za rešitev lista, stranke in ugleda vodstva.
To se je vse sklenilo z več;no glasov ob splošnem nezaupanju v dosego svrhe. Ali res ni rešitve? Tako se mora človek vprašati, pozabi ajoči za čas na vsa strankarska nesoglasja in razlike v mišljenjih, ki naj ločijo.
Pri vsem tem pa mora biti najgroznej0 za socijalista spoznanje, da so oni sami krivi vsemu temu. Vse se na tem svetu maščuje. Kje so preganjanja, zastavljanja, katerim je bilo izpostavljeno naše delavstvo skozi leta in leta? Opirajoči vse svoje delovanje na neomejeni terorizem, so sku' šali podvreči vse svoje oblasti. A sedaj • Sedaj morajo razmišljati o načinu, kako naj sami sebe vzdržijo na površju.
»Manj osebnih ambicij in več odkfftO' / srčnosti11 tako je označil na rečenem shodu neki socijalist sedanji položaj stranko. JjS
Mi, pri »N. D. O.11, korakamo ne-motjeno naprej po svoji jasno začrtan' poti! Izvajali bomo skromno, ali pošteno svoj program na korist našega delavstva z odkritosrčnostjo in brez osebnih ainb cij!' Veselimo se pa vsodi ki je zadela socijalne demokratičao stranko, v toliko, ker bo, upamo, vendar enkrat izprevidela gvoj P°' ložaj in se postavila na stališče, resnega, poštenega dela.
Javni shod prireja politično društvo »Edinost11 za jutri, dne 29. t. m. ob 10-uri predpoludne v gledališčni dvorani »Nar. doma11 v Trstu. Na dnevnem redu je: Tržaško Slovenstvo in socijalna demokra* C’ja. Samo ob sebi je umevno, da se bo »N. D. 0.“, katere razvoj je ozko spojen z dogodki zadnje dobe, polnoštevilno vde' ležila tega shoda, Na tem shodu bo dan« tudi vsem slovenskim delavcem prilika, da po svojem govorniku združimo v enoten močen protest naše glasove proti izbruhom1 strasti in sovražtva do tržaških Slovenc^, ki so posebno močn i prišli do izraza n9 nediljskein shodu tukajšnje socijalne dem°' kracije.
Slovenski delavci! poživljamo vas toreji da skrbite za obilno vdeležbo na rečenei" shoda.
Nekaj kar rdečini bratcem ne diŠ*.
Da sta se obe stranki na Kranjskem nekaj približali in opustili ono trajno mejsebojn0 zbadanje in očitanje, to boli naše rdeč® bratce, in že izražajo očito svoio skrb d9 se ne bi tudi na Goriškem znalo pripetih kaj sličnega, ako se poležejo straukarsk1 duhovi. A baš na teh pojavih spoznata0 vso zlobno mLel gospodov sodrugov, ki m° privoščajo vbogemu ljudstvu miru v nO' tranjem političnem življenju, ker se boj0 za, se i za svoj kruhek, ako ne bodo mogh več v kalnem loviti. Ali še je slovensk0 ljudstvo naše dovolj zdravo, da je spoznal0 staro resnico: Ako se dva prepirata tretji smeje, — in da ta tretji zna bih tudi mednarodni socializem, ki je koncem1 koncev vendarle predstraža mogočno p°0< dirajočega Germanstva.
Kaj vse hvalijo naši socijalni dem0' krati, samo da bi zatajili zasluge narodna1 mož. Zadnji »Delavski List" poroča, daj9 edinole zasluga goriškega okrajnega g'9” varja grofa Attemsa, ako se je preklicuj prepoved točiti novo vino na Goriškem1'

Kar so narodni poslanci zlasti g. dr. Gregorin izposlovali na namestništvu v Trstu 0 tem seveda niti besedice ne bi smeli Zvedeti njihovi verni citatelji. Mi pa vprašamo le, kako pa to, da so visokorodni gospod grof par doij poprej dovolili razglasiti 'to prepoved, ako so tako hitro znali se potem prepričati o škodljivosti te prepovedi ?
Smešno poročilo. Včerajšnji »Delavski list" prinaša brezkončno poročilo o nedeljskem shodu socijalistov. Posebno ob-širen je govor sodruga Regenta, samo obžalujemo, da tega tudi na shodu ni go-V(>ri!. Resnični govor Regenta je bila cela zbirka psovk na naslov tržaških narodnjakov in nič druzega. Jako značilno je. da 80 o glavnem govorniku dr. H. Tumi skromni v poročilu, da znajo celo o Ferri-jevih psih več povedati, kakor o glavnem govorniku.
Sodrug Ferri ima popolnoma prav, ^a nas psuje s psi. Saj se je sam o tem Prepričal, ko je prišel v našo organizacijo prosit odpuščanja radi neke zanj precej nevarne stvari in smo mu prav po pasje ■dobrohotno odpustili zasluženo kazen.
Zadruga voznikov. — Opozarjamo edbor novoustanovljene zadruge voznikov, da se bode nocoj ob 7. uri zvečer vršila °d borova seja v ,,Narodnem domu“ pri Sv. Ivanu.
Shod premikačev! Pred nenavadno natlačeno dvorano, vršil se je prošlo nedeljo v naših društvenih prostorih shod premikačev c. kr. glavnih skladišč. Na istem so poročali tovariši — delegati, — o vspeliu konferencije pri trgovskemu ministrstvu na Dunaju. Ministrstvo da je obljubilo, poizvedeti o stvari ter da je trgovinski minister zagotovil deputaciji, da se ne bo več trpelo takih razmer, kakor so °pisane v izročeni spomenici. Na to se je Prečitalo pismo, ki ga je odposlal drž. Ppslarfec B u rž i v al na našega predsednika dr. Mandiča, v katerem (laja imeno-'jnni poslanec izraza svojemu prepričanju, da. bo sporni niča dosegla željeni namen.
splošnem zadovoljstvu so se na to naši ■Pnemikači razili.
Predavanja. V nekaj dneh priobči °dbor N. D. O. program predavanj za Zimsko sezono. Naj bo tukaj le povedano, 'da pride tudi letos predavati izvrstni predavatelj prof. dr. Fran Ilešič iz Ljubljane. Ravno tako je zagotovljeno eno Predavanje velikega hrvaškega književnika p drž. poslanca na Dunaju dr. Tresič-,a vi«ič. Vodijo se pa pogajanja z raz-jnmi drUgjmi strokovnjaki, med drugimi z Jubljanskim profesorjem dr.jem Paulom r°šelj. Serijo predavanj bode otvoril dr. Josip Mandič, ki bode predaval o S(Jodovinshem pomenu sdcijallzma.
Slovensko gledališče.
V nedeljo bomo imeli priliko čuti na fi&šein odru izvirno slovensko igro „T e-sta m en t“, katero je po Krsnikovem romanu dramatiziral Janko Rozman. Igra 1R kot ustvarjena za naše občinstvo. Vse Se nudi skupno v jedni posodi. Resni prizori se vrste z veselimi in smešnimi, govorico prekine petje in godba. Kruljev berač prodaja svoie koreninice in vzdihuje aa slabe čase, Vaški godec Geče meh Svoje harmonike in zbija svoje šale. Brnot btevžast krčmar, cenca in cenca ter pušča, ‘da prav za prav nos; njegova žena mesto aJega hlače. Poleg teli pa resne uloge, ki na‘U kažejo trdno neupognjeno rolju gorskega kmeta, brezobzirnost s k-itero a°raka črez vse zapreke in če bi to bil judi lasten otrok — lastni sin. Izvanredno Puhniva igra, ki pač zasluži, da si jo vsak ogleda in katero našim cen. čit Jeljem Prav toplo priporočamo.
Iz naših dežel.
Vstanovni občni zbor podružnice D- O. v Borštu. Minole nedelje, dne t. m. se je vršil v Borštu vstanovni bučni zbor podružnice „N. D. 0.“ za oi'št. Dvorana gostilne je bila natlačeno Polna. Prisotni so burno aklamiralizastop-ike glavnega odbora „N. I). 0.“, odbor-ilce tov. Skalaka, Btifona in Križmančiča. sf' '^e otvor‘* tQv. Skalak, ki je z rado-J(> konstatiral, da je prišlo na ta vsta-uvni občni zbor tudi več ženskih in ome-1 kako važno vlogo igra ženska na narodnem in na socijalnem polju. Kazal je a češke žene, ki s tem, da izvajajo geslo a8»oji k svojim", se maščujejo na gospodarskem polju nad nasprotniki svojih so-
nnl 80 ;’im na ta način v veliko N n‘ Razjasnjeval je pomen in namen tip olju ^•"na nari dnem in na socialnem
Na to je govoril tov. Bufon ki je
omenjal socijalne demokrate in njih vbijalno delovanje mej slovenskimi delavci, ki na podlagi mednarodnosti služijo največim nasprotnikom našega naroda za stafažo.j
Govoril je za tem še tov. Križmančič, ki je povdarjal potrebo organizacije, ki ima v svojem programu ne le narodne, ampak tudi socijalne interese delavcev.
Sledile so vo itve odbora fnovovstanov-ljene podružnice. V odbor so bdi izvoljeni :
Predsednikom : Žerjal Anton [št. 7., tajnikom : Marc Miloš št. 9., blagajnikom : Bernetič Josip št. 61., nadzornikom : Peta-ros Vekoslav št. 99. vsi bivajoči v Borštu, nadzornik: Marc Mihael iz Zabtežca št. 13. namestnikom nadz. : Marc Jakob št. 62. Zahar Mihael št. 58., Marc Ivan št. 9., Petaros Anton št. 43., odborniki : Družina Valentin št. 84., Glavina Josip št. 90., Petaros Jurij st. 33., Žerjal Anton št. 70, vsi bivajoči v Borštu.
Govoril je še tov. Skalak, ki je priporočal navzočim, naj se tesno , oklenejo novoustanovljene podružnice „N. D. 0.“ in na to zaključil ta krasno vspeli shod.
Delovanje N. D. 0. v Trsfu.
Plesne vaje minole nedelje so se dobro obnesle, ter obetajo se v prihodnje razvijati v lepo domačo in stalno zabavo našega organiziranega delavstva. Tudi za prihodnjo nedeljo bo poskrblieno za našo lehkonogo mladino in pričakujemo še obilnejše udeležbe. Plesne vaje začnejo ob 4. uri pop. v društvenej dvorani.
Tovariši železničarji. Dospel jo jako povoljen odgovor od češkoslocanske železničarske organizacije glede priključenja slovenskih tovarišev k tej mogočnej zvezi. J to svrho bo sestanek prihodnji četrtek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, kamor so vabljeni vsi zaupniki, ki so se udeležili prvega posvetovanja v tej zadevi.
Lep Miklavžev večer namereva prirediti odsek N. D. O. otrokom naših članov in sic r v nedeljo 6. dec. popoludne v društvenih prostorih. Po možnosti bo poskrbljeno da bodo očesca naših malih imela se diviti blesku, njih usteča pa grizti sladkiša. Tudi za odrasle bomo skušali, da se ne bodo dolgočasili. Zato se moramo pa obračati do naših imovitejših rojakov, da podarijo primernih malih darov in sladčic, katere že sedaj hvaležno sprejema naš urad v ulici Lavatoio ft. 5.
Jutri, dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne se vrši javni shod dolinske podružnice N. D. O. v Boljuncu v prostorih g. Sancina.
Vpisani člani konsutnne zadruge
». D. O. se uljudno vabijo, da se vdeleže polnoštevilno sestanka v ponedeljek, dne 30. t. m. v prostorih N. D. O. Gre se za d( ločitev sedeža prvega konsuma.
Odgovorni urednik: STEFAN Kos.
Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Dr. Fran Korsano
spocijalUt za sifll itične In kožne bolezni I
S
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9.
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 6. in pol do ^	6. in pol pop.
J
KARL SAMEZ
TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST
priporoča sl. občinstvu svojo
civilno in vojaško krojacnico
Delo solidno.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
Pekarna Saksida
- v ulici del Belvedere štv. 3. -
ima na razpolago
VEDNO SVEŽ KRUH
Prodaja vsakovrstne sladščice, biškote Gatti, man-deljnove fave in razna najfinejša vina.
SFBEJME NAROČILA.
: pekarna pretile :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
d vedno svež kruh Q
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
jfllojz Povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragulj arsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
tH!IW Slovensko podjetje !
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
3 E
3 E
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX" diplomo.
Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, via delle Pos*e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poeztje, zv. IV. . . . K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: »Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......„	2 80
»Štiri ruske slike", povesti ....	„	—-60
BENES: „Brod*kovoki odvetnik" .	„	t-50
Kip Gregorčiča..............„	4'—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvah po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Nakit) za dvoraae la vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rndečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine
se dobivajo v
Slovanski kajigarai la papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Ulica Taldirivo 40
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najliuejšiii in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke
Centrala v Ljubljani.	Trst, Piazza tlel la Borsa 10. Poarnžnice ? Splitu in Celovcu.
Delniška glavnica K 3,000.000, rezervni fond K 300.000.
Opravlja najkulantneje vse	|	\^|qo-0	klljiŽiC©
obrestuje s čistimi
- bančne in menične posle -
kupuje in prodaja pod
dobrimi pogoji posebno
- Devize in vsake vrste tuji Denar. -
w411
AUBTRO-AMERTKANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST— NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TRST—NOVI-ORLHANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AlRliS, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica 3Eolin Plccolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STflNTie
Zalagatelj e. kr. redarstvonc straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyil. orož. c. kr. finančne st.aže v Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodiji lioljSe voščilo (is) C, ii I.
Velika izbera Galo^h — — Cene nizke. — —
— Postrežba točna. —
ris :
v
gl
C. Vvtf.
.TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA11
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I. u. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON št. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
PT" 4°|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po fi°/o» na zastave po 5'/8 in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od .3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
v\\\\\\\\wv Poštno-hranilnični račun 8i6‘oo4.
^	m	r
ZIVMOSTENSKH BRMKR PRO CECMY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko.
Ustanovno leto 1868.
Menjalnica: Via Nuova štev. 29. Podl*IIŽVliC2i V Tl*stu» Bančni prostori: Via S. Nicolo 30.
TELEFON ! 31-57
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostejovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -
-	- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Akcijski kapital: K 30,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črez: 0,500.0041. — Brzojavi : ŽivnostensM, Trst
°l
O
41|4°|o Vloge na vložne knjižice 4r‘|4'
ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA
- - Tekoči računi in računi na bančni žiro.
STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM ..........- - - VKRCANJA.
Krojni! Pavel Kočevar
se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerne Svoji k svojim! fm\ KOČeVaP. Imt TRST, ulica Nicolo Machiaveli 13, TRST.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„AH’Adria“ ul. Nnova štv. 11 in „Ai lratelli dalmatl“ ulici Zudecclie 5tv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
Podpisaui priporoča svojo
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
kjer toči najboljše „Križko vino", in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili.	Udani Jakob Maganja.
m
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
u ul deiristm (58
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
JL
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim vrtom
: JI Ml ritno”:
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno 2a delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Dobra domača hrana se dobi v gostilni
„A1 Telegrafo“
ulica dello Squero nuovo Štv. 15-17,
(nasproti poštne palače).
Punti framsko marčno pivo. — Izvrstna vina: dalmatinsko, istrsko, avstrijsko, štajersko in furlansko. Ob vsaki uri gorka in mrzla jedila.
Kosila po 48 stotink.
Udani M. HUTTER.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Kajetan Bonefačič
priporoča svojo
žganjarno ex POČKAJ
na vogalu ulic Ghega in Cecilia
Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2
(za orkvljc sv. Antona novega).
Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih?
V gostilni Hinka Kosiča
„Pri stari Breskvi“
v ulici del Belvedere 17.
kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
: Pekarna Josip Vatovec :
ulica Sette fontane 831, trst
s proiajo sMčic. ■ M čas svež H.
Postrežba na dom.
Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečenci.
Gostilna društva Jadral
ul. S. Marco št. 17.
toči najizvrstneje
vipavsko
najbolje - -- -- -- --
istrsko vino
in pristni - - -- -- --
kraški teran
z mrzlimi in
Postreže kimi jedili.
Postrežba točna.
orOi'
O
Cene zmerni
IVAN K0SMERL1 IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
r ROJANU, ul Montorsino št. 7•	I
kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonljalij® In druge jestvine, kakor tudi razne delikS' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
CMOVO POGREBNO PODJETJE .
v Trstu, ul. Vinceuzo Bellini 13, telefon 1402
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnloa ln zaloga vencev ln raznih ovetlio Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaSke stroke. Zaloga voAfienlh sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno.
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
V.
3(13
samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-Ie v zaloge izgotovljenih oblek
V. Dobauschek
3(13
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Vrhu tega po jako nizkih cenah:
barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope, jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške.
Izdelujejo se obleke po meri.	Govori se slovensko.
aac=ac==ns=siG=
o
Delniška glavnica:
K 10,000.000.
Telefon 19-93,
OSREDNJA BANKA ff ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Vloge na tekoči
1 / O / ¥*°9e na knjižice.
A|.	/(J	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
račun
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPCRBBANKA
41/4%
— JADRANSKA BANKA v TRSTU ~
Via della
KUPUJE IN PRODAJA
vrednostne papipje
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVLA, PRIdORITETE, DELNICE,, SREČKE 1. t. d.)
___VALUTE IN DEVIZE--------~
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE v JAVNIH SKLADIŠČIH.
Uradne ure : 9 — 12.,
S Restavracija, S Trst
cene zmerne.
Cassa di Risparmio St. 5 (lastno poslopje)
mw\ menic in leso, borzna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrobanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
DOKUMENTOM VKRCANJA.
2-30 — 5.30. — Brzojavi: ,,JADRANSKA" - Trst. — Telefon: 1463 in 793.
A\ /O/ VLOGE NA KNJIŽICE.
4" A/o ~ TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — '	' VLOŽENI DENAR OBRESTUJE
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
» umnim	«■	V4*s
Grand Hotel	— Trst
S S Kavarna, S S
cene zmerne