ENEOLITIK SLOVENIJE PAOLA KOROŠEC Ljubljana K ljub številnim razpravam , poročilom, monografijam, katalogom in podob­ nim publikacijam, ki obdelujejo prazgodovinsko gradivo posameznih najdišč, dc danes ni še podana celotna sintetična slika kulturnega razvoja za obdobje, ki zajema čas od konca neolitika do začetka bronaste dobe v Sloveniji. V zadnjem času se vse bolj pojavljajo obdelave tega obdobja za sosednja področja, pri tem se večkrat jemljejo v obdelavo tudi najdbe iz vzhodnoalpskih pokrajin, včasih zaradi posameznih sorodnih pojavov ali pa zaradi nekaterih drugih vzrokov. Pri takšni obravnavi se to območje jem lje v ozir kot periferni odmev kulturnih do­ gajanj močnih neolitskih in eneolitskih kultur, ki zajem ajo prostor med sred­ njim Podonavjem in jadransko obalo. Čeprav v določeni m eri taka interpreta­ cija ustreza nekaterim pojavom, da bi dobili čim bolj realno podobo kulturnih dogajanj tega obdobja v naših krajih, bomo pri obravnavi jemali za izhodiščno točko gradivo z najdišč, odkritih na ozemlju Slovenije. Glede na nekatere re­ ferate te r glede na dosedanjo arheološko raziskanost se bomo omejili v glavnem na območje srednje in severne Slovenije. Naše izvajanje bo oprto izključno na gradivo raziskanih in obdelanih najdišč, in to predvsem najdišč z večjim šte­ vilom kulturnih plasti. A jdovska jama pri N em ški vasi V tej jam i sta bili dve kam p an ji raziskav.1 Gradivo, ki so ga odkrili p ri prvih izkopavanjih, je monografsko objavljeno; tudi so izčrpno obdelani vsi problem i v zvezi s tem i najdbam i.2 Druge raziskave so ne glede n a to, da so im ele za nam en preveriti tudi z arheološkimi prijem i do tedaj razpoložljive podatke o najdbah, p ri­ nesle vrsto novih momentov, ki rešujejo nekatera postavljena vprašanja v splošnem v zvezi z jam skim i najdišči.3 K er bo gradivo v k ratk em pripravljeno za tisk, se bomo om ejili v tej razpravi zgolj na sum aren pregled najbolj pomembnih elementov, odkritih v tej jami. 1 P rv a izkopavanja so im ela nam en raziskovati paleolitsko obdobje, druga so napravili arheologi in raziskali samo ho- loeenske plasti. 2 S. Brodar, Ajdovska jam a, Raz­ prave 1. raz. SAZU 3 (1953) 7 ss. J. K oro­ šec, K ulturne ostaline v A jdovski jam i pri Nemški vasi, ibidem 45 ss. 3 P. Korošec, K ult m rtvih v A jdov­ ski jam i p ri Nemški vasi, Adriatica, prae- hist. et antiqua (Zagreb 1970) 123 ss. NAJDIŠČE KONČNA FAZA NEOLITIKA 1 . FAZA ENEO. LITIKA II. FAZA ENEO. LITIKA III. FAZA E- N EOLITIK A BRONASTA DO­ BA At BRONASTA DO­ BA AJDOVSKA JAMA PRI NEMŠKI VASI DRULOVKA PRI KRA_ NJU ? RESNIKOV PREKOP KOLIŠČE IG 1 - M KOLIŠČE IG II PTUJSKI GRAD, PTUJ ■ JERMANOVA JAMA NA PIJAVŠKEM KEVDERC IN LUBNI ŠKA JAMA VINOMER PRI M ETLL KI PREDJAMA K ronološka tabela obravnavanih najdišč Le tableau chronologique des sites traites P red opisom gradiva je nujno, da omenimo, da je najdišče označeno prvotno kot grobišče in po tem pa kot prebivališče.4 Poleg nekaj predmetov že znanega gradiva (ploščate sekire, kladivaste sekire in nakit)5 im a posebno mesto keram ika. Prednost teh najdb je, da je najdeno veliko število skoraj celih ali deloma celih posod. Ti prim eri so poleg nekaj novih tipov prinesli še vrsto drugih elementov, ki so bili do sedaj popolnoma neznani ali samo dom nevani. Tako med keram ičnim gradivom lahko ločimo tele tipe posod: a) Ovalno podolgovate am fore z usločenim vratom te r narahlo navzven upog­ njenim ustjem . Prehod v ram e je rahel in prehaja v zaokrožen trebuh, medtem ko je spodnji del koničen z razm erom a m ajhnim dnom. b) Konične kupe na visoki konični ali cilindrični votli nogi. c) Lonci z ostrim robom, koničnim sorazmerno visokim spodnjim delom, krogla­ sto izbočenim ramenom, dokaj usločenim vratom te r rahlo navzven upognjenim ustjem . Posode imajo trakasto ali m anjše bolj tunelasto ušesce. Podobni tipi im ajo lahko dva ročaja, ali verjetno celo štiri m ajhna ušesca. Trakasti ročaji nekoliko p re­ segajo ustje.6 č) Koničaste skodele z nizkim cilindričnim zgornjim delom posode. Taki prim eri im ajo lahko na enem koncu m ajhen dulec. P ri tem tip u je ročaj lahko nadomeščen z navadno plastično vzboklino na največji periferiji.7 d) Zajem alke s tulcem za nasajanje ročaja.8 e) Bikonične stekleničke brez posebej m odeliranega ustja. f) Številni prim eri grobe keram ike, ki se ne ločijo od do sedaj om enjenih tipov. 4 J. Korošec, o. c. 64 ss. 5 Ibidem T. 16: 1—3; 17: 1—5; 18: 6 Ibidem T. 2: 1—2; 3: 1; 4: 2; 5: 1 itd. 7 Ibidem T. 1: 4—7; 11: 7—9 itd. 8 Ibidem T. 14, 15. Vsi zgoraj om enjeni tip i pripadajo klasičnim elem entom našega faciesa lengyel- ske skupine. N a podlagi posam eznih fragm entov je J. Korošec to gradivo tu d i krono­ loško opredelil in je glede n a n ekatere elem ente izrazil m nenje, da bi lahko bili dve fazi.9 Z adnje raziskave so to dom nevo ne sam o potrdile za gradivo z desnega vhoda, tem več tu d i za gradivo z levega. T u se je lahko izločila celo še en a m lajša plast. To plastenje je nam reč izpričano s stratigrafskim i momenti. N a neprekopanem delu le­ vega vhoda,1 0 če ne upoštevam o zgoraj nam etane zemlje, ki je ostala tu od prv ih raziskav, je bila nedotaknjena v ertikalna in v določeni m eri tu d i horizontalna stra ti- grafija. P o plasteh z ožgano zemljo in po najdbah v njej je bilo mogoče razločiti tri horizonte. V najnižjem je najdena pretežno barvana in slikana keram ika. Tu najdene posode so večinom a razm erom a velikih dimenzij. Na to sledijo plasti s keram iko bolj tem nih barv, v glavnem sivo črnih nians in m anjših proporcij. K olikor je b a r­ vanih prim erov, so skoraj m iniaturni. V najm lajšem horizontu so najdeni elementi, ki so m lajši, med drugim i tudi slavonski. K ar je najbolj zanim ivo od kam enega orodja in orožja, so to ploščate trapezoidne sekire. Tako bi kot elem ente najm lajšega horizonta p rišteli tele prim ere: a) M ajhne skodelice s trakastim , širokim ročajem, ki veže ram e in največjo pe­ riferijo. Č eprav ta nim a vedno oster klek, im a vendar relativno konično obliko spod­ njega d ela posode, ki se pro ti d n u zelo zožuje in spom inja n a starejše pojave.1 1 b) Fragm enti, okrašeni z grobim in širokim brazdastim vrezom, posode s krog­ lasto oblikovanim trebuhom in z rav n im dnom. Že na drugem m estu smo omenili, da se ta tip vreza lahko jem lje k o t m lajša razvojna stopnja žlebljene tehnike. N a to spom injajo tu d i m otivi v obliki šrafiran ih trikotnikov, k i še niso dokončno razvit dekorativen elem ent.1 2 Na tem m estu m oram o omeniti, da se pri form ah vse bolj pojavljajo kroglasti in polkroglasti tipi. Poleg podanih prim erov že pri prvi obdelavi lahko še prištejem o: c) K roglaste m ajhne vrčke ali skodelice s trakastim ročajem , ki veže u stje z ram enom posode.1 3 č) Jajčasto obliko loncev z dvem a sorazmerno m ajhnim a ušescema na ram enu. O rnam ent sestoji iz neom ejenih trakov, narejenih iz poševnih dokaj globokih vrezov, ornam ent, ki za zdaj predstavlja novost in nima direktne osnove v keram iki starejše faze. S tem motivom je verjetno b ila p rekrita vsa posoda od u stja do dna. Č eprav so našteti prim eri glede na elem ente iz starejših horizontov dokaj m alo­ številni, vendar govore o pojavu novih elementov, čeprav le s posameznimi prim eri m lajše razvojne stopnje. V prim erjavi z m lajšim i kulturnim i skupinam i kažejo na še nedokončno razvite oblike. Vsi om enjeni elem enti upravičeno govore, k ar je bilo že večkrat podčrtano, o več razvojnih stopnjah alpskega faciesa lengyelske skupine, čeprav se zaradi iste osnove posamezni tipi dosti ne ločijo drug od drugega. In končno tudi za izdvajanje nove faze, ki je s svojo osnovo povezana s starejšim i pojavi, z novimi elem enti pa nakazuje začetek nove skupine. 9 Ibidem 64. 1 0 Ves levi prostor m ed B rodarjevim izkopom in steno levega vhoda. Glej S. Brodar, Razprave 1. raz. SAZU 3 (1963) priloga 1. 1 1 J. Korošec, Razprave 1. raz. SAZU 3 (1953) T. 9: 3, 4; 10: 1; 11: 4; 12: 4. 1 2 Ibidem T. 6: 1—3. 1 3 Ibidem T. 6: 4; 11: 1; 12: 1; 13: 1. D rulovka pri K ranju Izkopavanja na tem najdišču so pokazala, da zem ljišče pripada naselbinskem kompleksu, ki je zajem al razm erom a zelo velik prostor. Po vrsti tal ni ohranjen noben naselbinski element, razen dokajšnje količine hišnega ometa, ki kaže da so stavbni objekti tu že bili.1 4 G radivo pa je najdeno nakopičeno v m ajhnih jam ah.1 5 M aterialna kultura, ki so jo odkrili v tej naselbini, v glavnem pripada vzhodno­ alpski lengyelski skupini. Po obsegu, ki ga najdišče zajem a, dalje po oblikah posa­ meznih tipov posod te r na podlagi današnjega poznavanja te skupine lahko ločimo dve fazi. S tarejša naj bi zajem ala v glavnem rdeče barvano keramiko z boljšo fakturo in enakom erno žgano. K njej spadajo kupe na nogi, kupe polkroglaste, jajčastoovalne ali s cilindričnim zgornjim delom, stekleničke in določeno število skodelic in terin. Dna so usločena ali ravna.1 6 1 7 M lajši fazi bi prišteli črno barvano keram iko in sivo pečene prim ere z um azano belo prevleko. M ed gradivom so posamezni prim eri prišteti slavonskem u kulturnem u krogu. Pri bolj natančni opredelitvi je dognano, da ti elem enti nosijo vse odlike t. i. skupine Ig II.1 8 Razen teh je še določeno število primerov, k i kažejo n a sicer določeno zvezo z iškim i kolišči,1 9 vendar v tak šn i meri, da jih lahko pripišem o vseeno kateri tu za­ stopani skupini. Taki elem enti se ločijo bodisi po obliki ali z ornamentom. T u niso zastopani v velikem številu. M ednje sodi na prvem m estu nekaj fragm entov zgornje­ ga dela konične kupe, ki je verjetno imela votlo koničasto nogo.2 0 Rob ustja je vodo­ ravno odrezan, kot ga imajo večinom a analogne oblike skupine Ig I. O m am entacija teh prim erov je v obliki visečih trikotnikov, izdelanih z navadnim vrezom. Č eprav m otivi niso izpolnjeni z vrezi, kažejo na genetično povezavo s starejšo kulturno sku­ pino našega območja, od koder tudi izhaja sam a oblika posode. Za tako povezovanje govori še fragm ent, ki pripada prehodu gornjega dela posode v nogo. Ta je bila cilindrična, toda votla in sorazm erno široka.2 1 Ta oblika kupe na nogi se da nedvom no povezati z lengyelskim i prim eri, m edtem ko se ornam entika veže s fazo, ko je celo nekdanje žlebljen j e zam enjano z vrezi. Popolnom a tuj elem ent m ed gradivom je fragm ent vrča.2 2 Za se d a j'je to edini prim er te form e posod na tem najdišču.2 3 Čeprav je fragm ent relativno m ajhen in je nem ogoče cele posode popolnom a rekonstruirati, lahko sklepamo, da je ročaj vezal največjo periferijo, ki je bila dokaj ostro profilirana in po vsej verjetnosti rob ustja, katerega je lahko presegal. O rnam ent je bil na ram enu posode v obliki skupin v er­ tikalnih vrezov.2 4 Po tej analizi lahko rečemo, da so nekatere stare oblike prevzele posamezne nove elem ente, kot je prim er s kupam i na nogi, m edtem pa drugi, ki so popolnoma tuji, prevzem ajo nekatere značilnosti starejših kulturnih skupin (prim er z vrčem). Popolnom a ločeno od teh se javljajo elem enti skupine Ig II. Ti prim eri kažejo za razliko od dosedaj obravnavanih izrazite elem ente v form ah in v ornam entiki. Zato jih ni težko klasificirati. 1 4 J. Korošec, Drulovka, Zbornik Fil. fak. 3/4 (Ljubljana 1960) 8; dalje J. Ko­ rošec, Drulovka (1960). 1 5 Ibidem 6. 1 6 Ibidem 31 ss. 1 7 Ibidem 37 ss in 35 ss. 1 8 Ibidem T. 31: 4, 6 in 8. 1 9 Ibidem 50. 2 0 Ibidem T. 31: 2 in 5. 2 1 Ibidem 39. 2 2 Ibidem T. 25: 5. 2 3 D rugi vrči, ki se om enjajo na tem najdišču, so posode, ki im ajo verjetno en ročaj in pripadajo lengyelski skupini. (Ibidem 21, T. 25: 6; 19: 9; 25: 1; 26: 1.). 2 4 Ibidem 40. V kronološkem oziru je v in v e n tarju tega najdišča p rv a skupina fragm entov povezana s koncem življenja lengyelske skupine te naselbine. Elem enti skupine Ig II so povezani z naselitvijo drugih nosilcev. Prš tej dom nevi je vseeno ostalo odprto vprašanje, ali je ta naselitev neposredna v prostornem in kronološkem oziru. Jam i na L ubniku pri Škofji L oki Med sistem atsko raziskanim i jam am i pritegujeta posebno pozornost Lubniška jam a in K evderc n a Lubniku. O dkrito gradivo n i do sedaj obširno obdelano. V po­ ročilu so najdbe obeh jam glede n a to', da so ležale samo v enem sloju dokaj raz­ tresene po prekopanih tleh, prip isan e »v širšem sm islu slavonskem u kulturnem u krogu, k am o r spada tu d i k u ltu ra L jubljanskega barja« in to faza Ig II. V kronolo­ škem oziru jih postavljajo v bronasto dobo.2 5 2 6 Med drugim se tem jam am pripisuje kultni pomen. M ed odkritim gradivom je najbolj številna keram ika, v m anjši m eri pa koščeni ali roženi te r neznatni prim erki krem enih in drugih kam enih predm etov. Po re ­ konstrukciji in analizi posam eznih o blik se razodeva, da gradivo ni enotno, tem več da ga lahko razdelim o v glavnem v tr i kulturne horizonte, k i v določeni m eri u stre­ zajo trem kronološkim periodam . N ajstarejši horizont bi predstavljali: a) F ragm enti bikoničnih posod, katerih spodnji del se usločeno zožuje2 7 (T. 2: 1, 3-6)2 8 in se končujejo z ravnim dnom .2 9 Zgornji del je cilindričen ali nekoliko usločen, z izvlečenim bolj ali m anj navznotraj potegnjenim ustjem . Ti fragm enti p ri­ padajo neom am entirani keram iki z dvojno ali enojno plastično bradavico kot edinim okrasom. P ri nekaterih prim erih teg a tipa posod je zgornji del tudi lahko navzven potegnjen (T. 2: 2). b) F ragm enti bikoničnih skodel z rahlo usločenim vratom in ostrim klekom na največji periferiji.3 9 Za razliko od zgornjih so ornam entirane s poševnimi ali v e rti­ kalnim i skupinam i žlebljenih vrezov in z vbodi topega orodja. c) K onične skodele, ki so do sedaj najdene samo neornam entirane.3 1 č) Lonci jajčasto ovalne oblike z m anjšim ročajem, ki veže z odtisi prstov na- rebreno ustje. Ravno tako v ta tip prištejem o del posode z zvrnjenim in navzven zlepljenim ustjem , okrašenim z vtisi prstov.3 2 Poleg naštetih prim erov so fragm enti, ki ne dovolijo rekonstrukcije celo v risbi ne. Toda sodeč po posameznih elem entih, kot so nekateri plastični nalepki na u stju ali na vratu, bi sodili verjetno v to skupino.3 3 Če poiščemo prim erjalno gradivo za bikonične posode z usločeno zoženim spodnjim delom, se najdejo m ed keram iko lengyelske skupine n a P tujskem gradu,3 4 v Drulovki3 5 in n a nekaterih drugih n a j­ diščih v Sloveniji. Od te skupine se ne ločijo tudi skodele, ki so vodilna oblika zlasti 2 5 Ibidem 49 ss. 2 6 F. Leben, M aterialna k u ltu ra in izsledki arheoloških izkopavanj v K ev- dercu in L ubniški jami, Acta carsologica 3 (196)) 231 ss. 2 7 Ibidem T. 6: 2—4; 13: 1, 8, 9, 10. 2 8 M ed slikovnim gradivom p rin aša­ mo tiste prim ere, ki lahko rabijo za bolj­ šo orientacijo o naših sklepih v zvezi z najdbam i tega najdišča. 2 9 Ibidem T. 8: 7. 3 9 Ibidem T. 8: 1, 4, 5. 3 1 Ibidem T. 4: 1. 3 2 Ibidem T. 7: 1; 10: 1, 2, 5. 3 3 Ibidem T. 11: 4, 6; 12: 1—3 itd." 3 4 J. Korošec, Neo- in eneolitski ele­ m enti na P tujskem gradu, Poročilo o razisk. neol. in eneol. v Sloveniji 2 (1965) prim erjaj T. 12: 1; 15: 1, 3; 16—19 itd. D alje J. Korošec, Poročilo 2 (1965). 3 5 J. Korošec, Drulovka (1960) T. 12: 3, 5; 13: 1, 8; 14: 5; 15: 5. na kolišču Resnikovega prekopa,3 6 dalje na P tujskem gradu3 7 idr. Sodeč po kompa­ racijah so lahko imele m anjše trakasto ušesce. Č eprav se ta oblika obdrži tudi v m laj­ ših kulturnih skupinah,3 8 se lubniški prim er brez dvoma veže s svojim ornam entom z lengyelsko skupino. Ravno tako naj se zvrnjena ustja ne vežejo samo s to kulturno skupino; vemo, da lahko njene prve pojave iščemo prav v tem krogu,3 9 kjer se javljajo v svoji za­ četni fazi, okrašeni z ornam entom te skupine.4 0 Mogoče je ena od najzanim ivejših najdb v tem krogu fragm ent pintadere.4 1 V splošnem so m nenja, da se ti predm eti pojavljajo v naših krajih zelo redko, zlasti pa n a vzhodnoalpskem ozem lju4 2 in kolikor so bili znani, so jih prištevali italskim vplivom .4 3 Čeprav naš prim er za danes nim a direktnih analogij, je po svoji podol­ govati obliki te r navzlic rustikalni izdelavi zelo blizu prim erom a s K anzianberga,4 4 ki sta kulturno povezana s t. i. Pölshals-Strappelkogel tipom.4 5 P rišteta sta podonavski kom ponenti te skupine.4 6 Potem takem bi lahko sklepali, da spada tudi lubniški prim er v isto fazo, zlasti glede na dejstvo, da je m lajše kulturne skupine vzhodnoalpskega ozem lja v obliki pečatnika ne poznajo. Od kam nitega orožja lahko izločimo strelico, ki im a v tehniki izdelave krem e- nega orodja pristne analogije med gradivom s kolišč Resnikovega prekopa,4 7 po obliki pa v prim erih z Drulovke.4 8 Ko govorimo o obstoju lengyelske skupine na tem najdišču, bi pričakovali še keram ično žlico s tulcem za nasajanje ročaja in veliko kladivasto sekiro. Čeprav sta oba elem enta značilna za te kulturne skupine, ju na tem najdišču nk Zanimivo je podčrtati, da je za razliko od žHce kladivasta sekira tudi na Drulovki4 9 in n a Ptujskem gradu5 0 najdena samo v e r prim eru. Ali lahko ta k pojav prištejem o le naključju, ostane za danes odprto \ r -ašanje. Od drugih zanim ivih pojavov je vredno om eniti, da se na posodah ne pojavljajo karakteristične ploščate gum baste aplikacije. N am esto teh so v rabi konične vzbokli- ne na ram enu ali na največji periferiji posode. Od vzboklin vzbuja največjo pozornost podolgovat tip z vdolbino na sredi, ki je nedvom no rustikalna upodobitev nekdaj na­ turalistične podobe živalske glave.5 1 Ta pojav je vezan s prodorom in vplivom kul- 3 6 J. Korošec, K u ltu rn e ostaline na kolišču ob Resnikovem prekopu, odkrite v letu 1962, Poročilo o razisk. neol. in eneol. v Sloveniji (1964). T. 6: 1; 13: 1, 8; 14: 5; 15: 5. Dalje J. Korošec, Poročilo (1964). 3 7 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) T. 2 1 : 1. 3 8 P. Korošec, J. Korošec, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na L ju b ­ ljanskem barju, Arh. katalogi Slovenije 3 (1969) T. 59: 10; 60: 1, 2; 61: 3—8 itd. D alje P., J. Korošec, Katalog Iga (1969). 3 9 J. Korošec, D rulovka (1960) T. 15: 1, 2; 17: 8; 21: 3. 4 0 Kot taki prim eri so nam lahko po­ jav i z Drulovke (Ibidem T. 12: 2; 8 in 31: 9). 4 1 F. Leben. Acta carsologica 3 (1963) T. 14: 1 in 20: 16. 4 2 Fragm ent pintadere je najden na D rulovki (J. Korošec, D rulovka [1960] 28, T. 11 :4; 40: 9). 4 3 Izčrpno literaturo o tem vpraša­ n ju glej J. Korošec, ibidem , opom. 130. 4 4 R. Pittioni, Urgeschichte des österreichischen Raum es (W ien 1954) sl. 116. D alje R. Pittioni, Urgeschichte (1954). 4 5 Glej o kulturnem problem u najdb tega najdišča J. Korošec, Drulovka (1960) 44. 4 6 R. Pittioni, Urgeschichte (1954) 172. 4 7 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) T. 5: 1; 6: 6. 4 8 J. Korošec, D rulovka (1960) T. 5: 4. 4 9 Ibidem 15, T. 8: 4. 5 0 J. Korošec, Predzgodovinska na­ selbina na P tujskem gradu, Dela 1. raz. SAZU 6 (1951) 161, sl. 107. D alje J. Ko­ rošec, P tujski grad (1951). 5 1 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) 8. tu rn ih skupin jugovzhodnega in vzhodnega območja.5 2 Na področju Slovenije so danes znani zelo redki prim eri, toda vedno samo v krogu alpskega faciesa lengyelske sku­ pine.5 3 Ne glede na te in podobne pojave je nedvom no, da om enjene najd b e kažejo s kronološkega gledišča n a razm erom a kasno fazo te kulturne skupine. Za takšno sklepanje govori predvsem pom anjkanje značilne ornam entike ter nekaterih tipov posod, ki se na drugih najdiščih te skupine ja v ljajo celo v večjem številu. Končno govori za m lajšo datacijo tega dela gradiva še jajčasto ovalen lonec, ki im a paralele med najdbam i s kolišč n a P artih 5 4 — gradivo, k i je kronološko po­ stavljeno v m lajšo skupino od lengyelskih pojavov tega področja.5 5 Ravno tako spada sem fragm ent m anjše konične kupe, verjetno n a nogi, ki vsaj časovno nedvomno sodi v to skupino, čeprav v n je n konec. Ta fragm ent je z zunanje stran i okrašen s šrafiranim i visečimi trikotniki v tehniki vreza.5 6 P rim erjava z belo inkrustirano keram iko m lajše kulturne faze tega najdišča kaže v izvedbi motivike in tehnike določen arhaizem , podobno kot analogni pojavi z D rulovke.5 7 D rug tak m lajši elem ent v zvezi s tem tipom posod je tudi nizka, votla skoraj koničasta noga,5 8 katere široki prem er se tu d i veže s starejšo tradicijo. Po vseh teh elem entih lahko domnevamo, da se ta del gradiva n a tem najdišču ne da izključiti iz skupine alpskega faciesa lengyelske kulture,5 9 čeprav je to v tem delu Slovenije bolj lokalna varianta. V prim eri z drugim i do sedaj znanim i najdišči je najbolj verjetna n ajm lajša faza. D ruga perioda na tem najdišču je skupina keram ike, ki nosi popolnom a druge značilnosti v oblikah in v ornam entiki. Med elem enti te skupine prevladujejo v sploš­ nem bolj kroglaste oblike, in to: a) Vrči6 0 z rahlo usločenim vratom , ki se v posameznih prim erih končujejo z neznatno izvlečenim ustjem . Prehod v ram e je vedno rahel. Samo v enem prim eru tega tipa posod je klek n a najvišji periferiji nekoliko naglašen. Ta im a ravno bolj sploščeno dno,6 1 m edtem ko so imeli drugi po vsej verjetnosti usločeno (T. 1: 4 in sl. v tekstu). Značilnost vseh vrčev je trak a st ročaj, ki nekoliko presega ustje. b) Kroglasto bikonične am fore z zoženim ustjem in nizkim cilindričnim vratom (T. 1: l).6 2 c) Amfore zelo podobne vrčem z nizkim usločenim vratom ter na rahlo navzven upognjenim ustjem 6 3 ali bolj kroglaste s subkutanim ušescem n a ram enu.6 4 č) Polkroglaste skodele z vodoravno kaneluro pod ustjem .6 5 5 2 Ibidem. J. Korošec, Drulovka (I960) 29. 5 3 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) T. 1: 3. 5 4 P. Korošec, Poročilo o površinskih najdbah novega kolišča n a »Partih« pri Igu, Poročilo o razisk. neol. in eneol. v Sloveniji (1964), T. 4: 1—6; 6: 1—3; 7: 1. D alje P. Korošec, Poročilo (1964). 5 5 Ibidem 52. 5 6 F. Leben, Acta carsologica 3 (1963) 234, T. 3: 5. 5 7 P. Korošec, K upa na nozi u sla­ vonskoj kulturi, Z bornik Mat. srp. 28 (1960) 9. 5 8 F. Leben, Acta carsologica 3 (1963) T. 3: 4. 5 9 Ibidem 231. 6 0 Ibidem T. 1: 1; 6: 7—10; 13: 12. Istem u tipu vrča so pripadali tudi frag­ m enti T: 4; 2: 2, 6, ki pripadajo eni po­ sodi. 6 1 Vrč na T. 6: 10 im a dokaj splošče­ no ohranjeno dno, to v risbi ni izrisano. 6 2 Ibidem T. 2: 4; 19: 6. V m uzeju v Škofji Loki je še več fragm entov takih posod, ki so odlične fak tu re in zglajene do visokega sija (npr. inv. št. 2766, 2761 itd.). 6 3 Ibidem T. 7:-7. 6 4 Ibidem T. 7: 2. 6 5 Ibidem T. 7: 3; 8: 3. F ragm ent vrča iz jam e Kevderc n a Lubniku pri Škofji Loki Tesson đ’un cruche de la grotte K evderc sur Lub­ nik preš de Škofja Loka d) Skodele z nekoliko poudarjenim klekom, izvlečenim ustjem in subkutanim horizontalno perforiranim ušescem.6 6 So tudi fragm enti z vertikalno perforiranim ušescem, za nje se ne m ore dognati oblika posode. P ripadali so lahko skodelam ali terinam , toda ni izključeno tudi am fo­ ram .6 7 Ravno tako prisojam o fragm ente s trak astim ročajem skodelam a'li vrčem.6 8 Od teh form se loči koničasta kupa, ki je im ela verjetno nogo.6 9 Večina najdenih prim erov je okrašena. O rnam entacija je na vsej površini posode od roba do dna (T. 1: 3).7 0 N ekatere posode z ročajem im ajo okrašen tu d i sam ročaj,7 1 pri drugih je pod njim poseben motiv (T. 1: 2).7 2 P ri ornam entaciji ločimo dva osnovna m otiva, tj. trikotnike in trake, čeprav ni izključeno, da so bili v ra b i tudi rom bi7 3 in krogi ali kak drug kriv trak .7 4 Trikotniki lahko visijo v več pasovih7 5 ali so nasprotno stoječi tako, da je vm esni prostor for­ m iran v cikcakast tra k (T. 1: 3). Cikcakast tra k je lahko izveden tu d i na široko.7 6 M otiv samo iz ozkega tra k a se svedrasto suče okoli posode.7 7 6 6 Ibidem T. 9: 5, le da je treba v sm eri ustja profil bolj izvleči navzven. F ragm ent na zgornjem robu ne končuje. 6 7 Ibidem T. 9: 9 fragm ent treba obr­ niti za 90°. 6 8 Ibidem T. 2: 3. 6 9 Ibidem T. 2: 5. R avno tako inv. št. 3237, 2796. 7 0 Na fragm entu (Ibidem T. 2: 6, inv. št. 3196) je na spodnjem robu viden rob trikotnika, ki je segel do dna. 7 1 Ibidem T. 2: 3. 7 2 Ibidem T. 1: 3. 7 3 Ibidem T. 3: 3; 9: 1. 7 4 Ibidem T. 2: 2, 1; 9: 1, 3. 7 5 Ibidem T. 1: la . 7 6 Ibidem T. 3: 1. 7 7 Ibidem T. 2: 1. Tehnika, ki se uporablja pri ornam entaciji, je navaden vrez,7 8 dopolnjen z m ajh ­ nim i žigosanimi trikotniki (T. 1: 2), ali z vbodi, k i so lahko navpični ali bolj poševno zabodeni v steno posode, tak o da prit nekaterih prim erih dajejo le n a videz vtis m ajhnih listov.7 9 Cez ves ornam ent je prevlečena debela plast bele inkrustacije. Da bi se m asa lažje prijela n a površino posode, je m otiv nareži j an oziroma izpolnjen s kratkim i neorganiziranim i vrezi.8 0 Čeprav tako tehniko nekateri povezujejo s teh ­ niko dolbenja (K erbschnitt) zaradi istega efekta, se v osnovi od n je popolnom a razli­ kuje. Z načinom izvedbe spom inja na ornam entiranje nekaterih starejših balkanskih ku ltu rn ih skupin, predvsem n a ornam entiranje keram ike jadranskega kroga.8 1 Število keram ičnih tipov loči to skupino posod v kulturno celoto, ki se po kon­ cepciji keram ičnih form in posebni ornam entiki n e m ore dajati v isti krog kot prej obdelano gradivo s tega najdišča. Čeprav jo ločimo kot posebno, neodvisno skupino in se v njenem krogu kažejo nekateri na videz novi pojavi, so njeni elem enti gene­ tično vezani s starejšim i pojavi vzhodnoalpskega področja. V ornam entalnem oziru je ta k elem ent motiv trikotnika, cikcakast trak ,8 2 verjetno tudi krožni trak, ki je lahko neka degenerizacija spirale, čeprav se na podlagi danih fragm entov ne more rekonstruirati. R azporeditev teh motivov kaže n a najbližje zveze s starejšim i kul­ tu ram i z območja Podonavja. V splošni problem atiki nastanka te keram ike m oram o podčrtati, da kažejo vse oblike na konzervativnost, ki se navezuje razvojno tipološko n a prim ere starejših kultu rn ih skupin tega področja, ki so bile v teh skupinah označene kot najm lajše form e.8 3 Utem eljeno je, da spada med ta k e tip kroglaste bikonične am fore, katere izvor se v alpskem faciesu lengyelske razvija iz piriform ne oblike jadranskega tipa.8 4 Na žalost lubniški prim er nim a spodnjega dela, toda nedvomno je bil bolj konične oblike. Tudi v rč in am fore lahko izvajam o iz m lajšega tipa am for naše lengyelske skupine. Pri vrču m oram o podčrtati, da se trak asto ušesce zelo pogosto, kot smo že videli, javlja v alpskem faciesu. Zaradi določenega števila celih posod, najdenih z drugim i raziskavanji A jdovske jam e lahko trdim o, da se poleg posod s tem tipom ušesca v parih javlja zelo pogosto le ena, ne glede na to, ali je n a diam etralni strani kakšen drug detajl. M ed drugim i tipi posod m oram o om eniti kupe na nogi. V uporabi so m anjše velikosti navadnih koničastih oblik. Glede kronološkega problem a te skupine n a tej lokaliteti na podlagi naštetih elementov, navzlic m ajhnem u številu najdb, lahko trdim o, da kažejo tri razvojne faze ali stopnje. Prva, ki predstavlja, čeprav sam o z enim prim erom , prehodno fazo med lengyelsko in novo nastalo skupino. D ruga predstavlja popoln razvoj vodečih elementov, ki kažejo začetke faze Ig I L jubljanskega barja. Zadnjo fazo zajem ajo posode z bolj ostrim klekom te r kroglaste oblike. T e forme odlikujejo subkutana ušesca. Po teh m om entih bi lahko sklepali, da gradivo, najdeno v jam ah na Lubniku, pripada daljšem u časovnem u razdobju, ki zajem a čas med lengyelsko skupino do konca faze Ig II na L jubljanskem barju. 7 8 Zanimivo, da se tu ne pojavlja brazdasti vrez 7 9 Ibidem T. 1: 4; 2: 2; 3: 2; 2: 4. 8 0 Ibidem T. 1: 4; 2: 1, 2, 5; 3: 1; 19: 2, 4, 7, 8. 8 1 J. Korošec, B ribir u prahistoriji, Starohrv. prosvjeta 3. ser. 10 (1968) T. 3: 1. Na tej posodi so vsa polja med spiralo bila prek rita z debelo plastjo rdeče in­ krustacije. Žal je ta pod vplivom zraka odpadla. 8 2 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) 44. 8 3 Med te nedvom no poleg kupe na nogi pridejo v poštev na prvem m estu vrči. 8 4 Ibidem. Na začetku obravnave tega gradiva smo omenili, da se deli na tri periode. Poleg zgoraj obdelanih dveh skupin ne glede na njihove posamezne razvojne stopnje, so m ed gradivom tudi izraziti bronastodobni elem enti, ki označujejo tre tjo tu zastopano periodo. K er pa gradivo iz tega časa ne spada v to razpravo, ga n e bomo na tem m estu omenjali. Jermanova ali A jdovska jama na P ijavskem — okolica Krškega Gradivo Jerm anove jam e na Pijavskem , k i ga hrani Posavski m uzej v Brežicah, je p ri obdelavi pokazalo, da ni enotno v kulturnem oziru. N ajstarejši del pripada alpskem u faciesu lengyelske skupine s tem ile oblikam i:8 5 a) Skodela s cilindričnim zgornjim in usločeno zoženim spodnjim delom. Na u stju im a jezičaste horizontalne vzbokline. Dno je bilo verjetno ravno.8 6 Nekateri m anjši prim eri im ajo trakasto ušesee, ki sega od ustja do največje periferije.8 7 Drugi im ajo ustje rahlo nazaj potegnjeno in na v ra tu po p ar gum bastih plitk ih aplikacij.8 8 b) Bikoničen lonec istega tipa samo z usločenim vratom in z eno ali dvem i tra- kastim i ušesci, ki sta vezali ram e z vratom ali ustjem .8 9 c) Kupe n a visokih votlih cilindričnih nogah.9 0 č) Zajem alke z dulcem za nasajanje ročaja.9 1 d) K ladivaste sekire in nekaj krem enih odbitkov in fragm etov nožev.9 2 e) Koščene jagode in dve apnenčasti aplikaciji.9 3 f) Večja glinasta utež prstanaste oblike.9 4 Takim oblikam posod prinadajo brez dvom a tudi drugi keram ični fragm enti. Ne­ k ateri prim eri so povsem prevlečeni z rdečo ali črno barvo. O rnam entika odkritih posod je iz skupin poševnih, vertikalnih ali neorganiziranih črt, narejen ih v žlebljeni tehniki, večinoma razvrščenih na ram enu; toda so tudi n a vratu. Sam o v enem prim eru je podan ornam ent v obliki šrafiranih trikotnikov. To ornam entiko do­ polnjujejo poševni p litk i vbodi.9 5 Od te skupine se ločijo: a) Trije m anjši vrčki z ročajem, ki presega ustje te r s sfernim dnom .9 6 b) Konične terine z rahlo usločenim vratom in neznatno izvlečenim ustjem in ravnim dnom. O rnam entirane so s šrafiranim i trikotniki, narejenim i v grobem braz­ dastem vrezu.9 7 c) Ovalno jajčasti večji lonci z gladkim zgornjim delom. Spodnji je om am entiran v tehniki barbotina. Rob u stja je zavihan in okrašen z odtisi prstov.9 8 Glede na oblike keram ike, ki jih je dalo kolišče na Resnikovem prekopu, se domneva, da so ti elem enti mlajši.9 9 Kolišča pri Igu Kolišča p ri Igu, kot je do danes dognano, im ajo naselbinski značaj. Čeprav je na različne načine ugotovljeno, da ni odkrito na tem najdišču v horizontalni strati- 8 5 P. Korošec, M. Uršič, Neolitske in eneolitske ostaline iz okolice Krškega, Poročilo 2 (1965) 55 ss. 8 6 Ibidem T.8; 7: 4. 8 7 Ibidem T.5: 1. 8 8 Ibidem T. 6: 1. 8 9 Ibidem T. 6: 3. 9 0 Ibidem T.9: 1. 9 1 Ibidem T.5: 5, 6. 9 2 Ibidem T. 2: 3; 9: 2; 7: 2, 5. 9 3 Ibidem T. 7: 3; 3: 7, 8. 9 4 Ibidem T. 5: 4. 9 5 Ibidem T. 6: 3. 9 6 Ibidem T. 3: 1—3. 9 7 Ibidem T. 7: 1, 2; 5: 2. 9 8 Ibidem T .4: 1. 9 9 Ibidem 70. grafiji samo eno kolišče, se kljub tem u gradivo obravnava v celoti, deljeno n a dve k u ltu rn i skupini. Navzlic dejstvu, da so odkrite najdbe večkrat v znanstveni litera­ tu ri obravnavane in da je nedavno del njihovega gradiva, ki ga h rani N arodni muzej v Ljubljani, kataloško obdelan, so še vedno m ožnosti za nadaljnji študij. Glede na to, da je to najdišče izredno pomembno za kulturno obravnavo postneolitskega časa, bomo kratko ponovili vse njegove značilnosti in jih celo dopolnili z nekaterim i pri­ m eri, ki so v Prirodoslovnem u m uzeju na D unaju (T. 3—6)." a N ajstarejši del gradiva, ki je zaradi lažjega spoznavanja zaznam ovan kot skupina Ig I, predstavlja vzhodnoalpsko varianto k u ltu re im enovane slavonski k u ltu rn i krog. Od te skupine je procentualno v kronološko razvojnem oziru najštevilnejše zastopana njena zrela faza. V endar je poleg tega določeno število keram ike, ki kaže bolj ali m anj izrazito starejšo stopnjo razvoja. Razen že om enjenih steklenic,9 9 1 0 0 kup na nogi, skodelic z močno navznotraj upognjenim ustjem , plastične vzbokline na največji pe­ riferiji in podobno, danes ko dobro poznamo k u ltu rn i krog, od katerega so prevzeti ti elementi, lahko k tem prim erom prištejem o še m ajhne vrčke,1 0 1 skodelice z ostro profilacijo na največji periferiji, bikonične ropotuljice 1 0 2 in konične posodice1 0 3 z dul­ cem ali s štirim i jezički na ustju. Tudi ornam entalni elementi, čeprav že m etopno oblikovani, kažejo na teh posodah določeno nerazvitost v m otivu.1 0 4 1 2 S tem i pojavi je nedvomno, da je tudi m ed tem gradivom v razvojnem procesu te skupine nek starejši kulturni segment. Ali so poleg teh m ed gradivom bili še posamezni nesprem enjeni elem enti starejših k u ltu r tega območja po gradivu, s katerim do sedaj razpolagamo, se ne da soditi. Glede n a fragm ent z usločeno zoženim spodnjim delom te r na b ar­ vanje posameznih atipičnih form in podobno bi lahko domnevali, da so bili zastopani tudi takšni prim eri.1 0 5 Ta kultu rn a skupina je kronološko postavljena paralelno s tipom R etz v A vstriji in baden-pecelsko skupino Panonije, vzhodnega dela Slavonije šn Srem a.1 0 6 2 e ta dolgi časovni razpon tra ja n ja naselbine n a tem delu Ljubljanskega b a rja govori v prid domnevi, da je razlikovati večje število razvojnih faz njene m aterialne kulture. Potem takem bi lahko gradivo v skupini Ig I že n a podlagi teh elem entov razdelili v dve fazi: a) v starejšo, k jer so se, kot smo že omenili, ohranili posamezni arhaični pojavi, ki kažejo na začetno razvojno stopnjo te skupine in b) v mlajšo, tj. zrelo fazo, v kateri so se form e kakor tu d i ornam entika polno razvili. Je pa še določeno število keram ike, katero bi lahko pripisali tretji, dekadentni razvojni fazi, toda zaradi m ajhnega števila tak ih pojavov je težko dokončno sklepati, k er je možno, da so ta k šn i pojavi le naključni. Na podlagi teh elem entov lahko sklepamo, seveda z neko rezervo, da s pojavom skupine Ig II preneha prv a skupina na tem kolišču. K odnosom med tem a skupinam a se bomo kasneje povrnili pri obravnavanju splošnega problem a o kronologiji. 9 9 a Gradivo mi je dal na razpolago tedanji doc. dr. K. K rom er, za to se m u najlepše zahvaljujem . 1 0 0 P., J. Korošec, Katalog Iga (1969) T. 3: 6. 1 0 1 Ibidem T.29: 4, 5, 8. 1 0 2 Ibidem T. 3: 4. 1 0 3 Ibidem T.48: 8; 68: 3—6, 12, 14 itd. 1 0 4 Ibidem T. 25: 6; 32: 1, 2. 1 0 5 Ni izključeno, da so nekateri pri­ m eri med gradivom, ki je deponirano v G radcu in na Dunaju. N ajnovejša sondi­ ra n ja so pokazala, da so p ri prvih razis­ kavah bili pobrani večinom a samo orna- m entirani prim eri in v glavnem bolj ali m anj cele posode. 1 0 8 Ibidem 23. 12 A r h e o lo š k i v e s t n ik 177 D ruga kulturna skupina, ki je zastopana n a teh koliščih, je za boljšo ločitev od prejšnje zaznam ovana kot skupina Ig II. Ta skupina pripada nekem u kulturnem u krogu, ki še ni dovolj raziskan in glede na druge pojave se na L jubljanskem barju pojavlja v lokalni varian ti.1 0 7 K eram ični inventar te skupine se odlikuje s kroglastim i am foram i in vrči, ki se v zgornjem delu končujejo s cilindričnim ali lijakastim vratom , spodaj p a s sferno sploščenim dnom in omfalosom na sredi. Isto dno im ajo tu d i polkroglaste kupe in terine, m edtem ko se skodele končujejo s cilindričnim , nekoliko usločenim zgornjim delom. Odlika te skupine so trakasti ročaji te r subkutana horizontalno perforirana ušesca. O rnam entika je speljana z drobnim i vbodi in žigosanjem z obvito žico na ostrem predm etu v obliki noža ali podobno.1 0 8 Gradivo te skupine se javlja na iških koliščih z že razvitim i form am i in kaže s svojim inventarjem , če izločimo varianto licenske keramike, samo eno razvojno fazo, ki je po vsem sodeč tra ja la na našem kolišču le malo časa. Gradivo te skupine kaže v oblikovnem in ornam entalnem oziru bolj ali manj tesno povezavo s sorodno jadransko skupino,1 0 9 s skupino Kiszapostag, dalje z wiesel- burško-gata in tipom Oggau-Loretto. V isti m eri določene veze so tudi s skupinam i italskega območja.1 1 0 P ri analizi posameznih elem entov poleg že om enjene litzenske keram ike1 1 1 se pojavljajo v njenem krogu elem enti zvončaste čaše m aritim nega ti­ pa.1 1 2 Predjama Jam a v P redjam i spada med tista najdišča, ki so bila takoj po prvi svetovni vojni raziskana po m etodah am aterjev pod strokovnim vodstvom.1 1 3 N ajsi je bil pri teh raziskavah uporabljen navidez strokovni sistem , so vendar ostali m arsikateri mo­ m enti nejasni in v m nogih prim erih nezanesljivi.1 1 4 Iz teh vzrokov je tudi gradivo obdelano po sistem u tipologije, k ar je navsezadnje bilo edino mogoče. O bravnavali so ga kot celoto', čeprav so bili zapaženi utem eljeni starejši in m lajši tipološki in časovni razločki.1 1 5 N ajstarejša plast te jam e je pripisana eneolitski dobi s tem, da im ajo nekateri elem enti izrazit neolitski značaj. Z aradi inačice lengyelske skupine na vzhodnoalp- 1 1 0 7 Čeprav so bili posamezni poskusi določati ime in kulturni razvoj te skupi­ ne, vendar glede na njeno širjenje ter na nekatere druge m om ente so taki nazivi neustrezni. (S. D im itrijevič, Die L jublja­ n a K ultur, Problem des Substrats, der Genese und der regionalen Typologie, Arch. lugoslavica 8 [1967] 13 ss). 1 0 8 P., J. Korošec, Katalog Iga (1969) 35 ss, T. 34—.36: 1—6, 8— 10; 37: 1; 40: 3; 42: 2; 38: 2—5, 7, 9; 49: 2, 6, 12; 33; 54: 1—8, 10—13; 55: 1—10 itd. 1 0 9 P. Korošec, N eka pitanja oko eneolita Dalmacije, Arh. rad. i raspr. JA Z U 2 (1962) 213 ss. 1 1 0 P. Korošec, K u ltu rn a opredelitev m aterialne kulture n a koliščih pri Igu, Arh. vestnik 9-10 (1958-59) 94 ss. Dalje P. Korošec, Arh. v e stn ik 9-10 (1958-59). 1 1 1 P. Korošec, K eram ika z licensko ornam entiko (Litzenkeram ik) na Ljub­ ljanskem barju, Arh. vestn ik 8 (1957) 9 ss. 1 1 2 P. Korošec, Neke pojave u istoč- noalpskom području u vezi sa zvona­ stem čašom sjeverne Italije, Arh. rad. i raspr. JAZU 4-5 (1967) 299 ss. 1 1 3 J. Korošec, Arheološke ostaline v Predjam i, Razprave 1. raz. SAZU 4/1 (1956) 4. D alje J. Korošec, Predjama (1956). 1 1 4 Ibidem 7. 1 1 5 Ibidem 17. Danes je pri ponov­ nem pregledu gradiva in glede na dobro poznavanje alpskega faciesa lengyelske skupine možno m arsikatere elem ente iz­ ločiti, ki naj bi pripadali tej skupini, če­ p rav neki posebni lokalni inačici. skem območju se lahko opravijo nekatere k u ltu rn e korekture in bolj precizne krono­ loške opredelitve naj starejših tu zastopanih k u ltu rn ih elementov. Med krem enim gradivom zbujajo posebno pozornost m ajhne puščice z zajedo, ki so najdene v najnižjih plasteh.1 1 6 N ekatere od n jih se odlikujejo z neznatnim šte­ vilom retuš (T. 7: 6, 7), ozirom a dajo videz navadnega odcepka, ki je le ob robovih nekoliko retuširan. Tako tehniko kažejo tudi posam ezni prim eri s trnom (T. 7: 8).1 1 7 Analogne izdelave in oblike so med tovrstnim i najdbam i s kolišča ob Resnikovem prekopu1 1 8 in z L ubnika,1 1 9 k ar izpričuje, da časovno pripadajo v fazo naše lengyelske skupine. V erjetno, da lahko tej fazi pripišem o tu d i nekaj krem enih nožev in strgal, ki na vzhodnoalpskem ozem lju ne bi mogli spadati v bronasto obdobje. Od kam enih izdelkov spadajo nedvom no v isti čas kladivaste sekire štirioglatega preseka, s širokim čelom.1 2 0 Tudi ti elem enti z nekaterim i izjem ami, ki so v višje plasti prišli sekundarno, izhajajo v glavnem iz najnižjih nivojev. N ajsi je p ri keram ičnem gradivu glede sam e tehnike izdelave, težko napraviti precizno kronološko opredelitev in izločiti n ajstarejše elemente, ker se fak tu ra ne sam o razlikuje od fakture, ki jo poznamo n a drugih najdiščih om enjene skupine, tem ­ več ker se obdrži skoraj vso prazgodovinsko obdobje.1 2 1 Čeprav je v tipološkem oziru določen konzervativizem , je nedvomno, da posam ezni fragm enti pripadajo posodam, katerim se pripisuje kot sprem stveno gradivo kladivasta sekira. Med take sodijo fragm enti nekaterih koničastih skodel s cilindričnim ali z nekoliko usločenim v ra­ tom,1 2 2 bikonične z rahlo usločenim ustjem .1 2 3 N ekateri prim eri im ajo na največji periferiji karakteristične jezičaste aplikacije (T. 7: l).1 2 4 Vsi om enjeni prim eri so neornam entirani in s tem zelo blizu gradivu naj starejše kulturne faze lubniških jam ter podobnih z najdišča na P tujskem gradu. Zanimivo, da med gradivom ni k arakteristične zajem alke z dulcem za nasajanje ročaja podobno kakor v lubniških jam ah. Od drugih najdb tega kulturnega horizonta lahko omenimo tudi določno število biserov, predvsem biserov iz kam na, kosti ali iz fosilne školjčne lupine cilindrično ploščate oblike1 2 5 kot jih pozna Ajdovska jam a pri N em ški vasi in Jerm anova jam a na P ijavskem .1 2 6 Od te skupine se ločijo na prvem m estu m ajh n e puščice z zajedo, visoke triko- taste puščice s trnom (T. 7: 6 .—8). Oba tipa se odlikujeta s celopovršinskim i oboje­ stranskim i retušam i.1 2 7 S tipološkega gledišča je danes dognano, da se tak i pojavi vežejo za kulturni krog zahodnega M editerana, že glede na form e te r analogne teh­ nike izdelave.1 2 8 Od kam enih predm etov sprem lja te kladivasta sekira z zoženim če­ lom, ki predstavlja nekoliko starejšo razvojno stopnjo od iških pojavov. V ta kulturni segm ent spadata upravičeno dva večja fragm enta vrča (T. 7: 4)1 2 9 in lonca.1 3 0 P ri teh prim erih ne smemo pozabiti n a form o vrča, ki je bolj kroglasto 1 1 6 Ibidem 27, T. 41: 1—5; 20: 1, 3—5. 1 1 7 Ibidem T. 20: 2; 41: 10. 1 1 8 J. Korošec, Poročilo (1964) T. 5: 1; 6 : 6. 1 1 9 F. Leben, A cta carsologica 3 (1963) T. 14: 3; 20: 15. 1 2 0 J. Korošec, Predjam a (1958) 30, T. 21: 2; 41: 4. 1 2 1 Ibidem 18. 1 2 2 Ibidem T. 35: 13; 40: 14, 15, 18, 19, str. 20. 1 2 3 Ibidem T.35: 7. 1 2 4 Ibidem T. 10: 6. 1 2 5 Ibidem T. 31: 2. 1 2 6 J. Korošec, Razprave 1. raz. SAZU 3 (1953) 78, T. 18: 1, 3. P. Korošec, M. Uršič, Poročilo 2 (1965) T. 7: 3. 1 2 7 J. Korošec, Poročilo (1964) T. 20: 6—8; 41: 7—9. 1 2 8 P. Korošec, Arh. rad. i raspr. JA Z U 4—5 (1967) 306 ss in 311 ss. 1 2 9 J. Korošec, Poročilo (1964) T. 8: 1. 1 3 0 Ibidem T. 8: 2. bikonična z rahlim prehodom ram ena v skoraj koničast vrat. Na posodi je om am enti- ra n trak ast ročaj, ki veže ram e in ustje, katerega rob nekoliko presega. O rnam entika je v obliki visečih šrafiran ih trikotnikov na največji periferiji, m edtem ko so na vratu skupine vertikalnih črt. Če analiziram o sam način ornam entiranja, bom o zapazili, da je delno v navadnem , delno pa v drobnem brazdastem vrezu; dopolnjen je z navad­ nim i vbodi, čep rav se ta k a ornam entika navezuje na ornam entiko skupine Ig I v širšem smislu, vendar neom ejeni motivi, kot jih najdem o na fragm entu lonca, kažejo še nepopolno form iran motiv. Sam a form a posode te r tip ornam enta n a vrču kažeta veliko analognost s podobnim i posodami iz lubniških jam. Tudi za drugi fragm ent s podobno ornam entiko lahko enako sklepam o.1 3 1 F rag­ m ent pripada posodi, ki je imela, sodeč po ornam entu en ali pa dva ročaja. Tudi pri tem prim eru govori profilacija posode1 3 2 za m lajšo obliko, enako kot zgornji prim er. S podobno ornam entiko je najdenih še nekaj fragm entov (T. 7: 3, 5), ki se jim ne more dognati oblika posode razen enega, ki se lahko pripiše polkroglasti posodi z neznatno izvlečenim ustjem (T. 7: 2). Med drugim i keram ičnim i predm eti so vretena ploščate oblike, od teh so neka om am entirana z brazdastim vrezom n a zgornji/ ploskvi. Isti kulturni fazi tega najdišča, toda nekoliko m lajši stopnji pripadajo terine bolj kroglaste oblike z nizkim vratom , rahlo izbočenim ustjem , z ostrim klekom na največji periferiji in s subkutano vertikalno ali horizontalno perforiranim i ušesci.1 3 3 Tudi ta tip posode im a pristne analogije m ed keram ičnim i oblikami, odkritim i v lubniških jam ah.1 3 4 Verjetno, da tej k u ltu rn i fazi predjam ske jam e pripada še določeno število dru­ gih fragm entov, toda k er še ne poznamo pravega kulturnega razvoja južnih področij in delno tudi kraškoga območja v periodi m ed neolitikom in bronasto dobo, je težko izpeljati precizno klasifikacijo. Neglede n a te in neke druge pom anjkljivosti, ki jih kaže našteto gradivo iz te jam e, tudi to, kar je podano, zadostuje, da se nakažejo določeni vplivi in približne kultu rn e kom ponente, ki do sedaj niso bile znane. Potem takem lahko sklepamo, da tu d i na tem področju ob koncu neolitika lahko naletim o na alpski facies lengyelske skupine. Ali pripada tu d i to področje njenem u ožjemu kulturnem u krogu, ali pa neki njeni varianti, se bomo tega vprašanja dotaknili v kasnejšem obravnavanju. P tujski grad, P tuj Med bogatim prazgodovinskim gradivom tega najdišča pripada neko število tudi kasni neolitski periodi, tj. času tra ja n ja alpskega faciesa lengyelske in času sla­ vonske skupine.1 3 5 K er je od teh dveh skupin za starejšo že opravljena bolj podrobna opredelitev, bo naša pozornost posvečena elem entom m lajših kulturnih pojavov tega časa. Kot je že poudarjeno, je zaradi večkratne nivelacije zahodnega grajskega pla­ toja in zaradi neprekinjene naselitve težko zaslediti stratigrafske m om ente, ki bi1 n a­ kazovali relativno kronološko razm erje m ed posameznimi najdbam i raznih obdobij n a tem najdišču.1 3 6 G lede n a ta mom ent je gradivo izločeno po sistem u tipologije oblik ali ornam entov, čeprav je verjetno še določeno število, ki ga je za danes iz raznih vzrokov nemogoče klasificirati. 1 3 1 V erjetno tej posodi pripada frag m ent na T. 7: 6. 1 3 2 Ibidem T.33: 1. 1 3 3 Ibidem T. 10: 5; 33: 8; 34: 8—10. 1 3 4 F. Leben, A cta carsologica 3 (1963) T. 9: 5, 9 in dr., ki niso ilustrirani. 1 3 5 J. Korošec, Poročila 2 (1965) 5. 1 3 6 Ibidem 6. P ri tej obdelavi je vzeta v poštev izključno le keram ika, čeprav je gotovo za to periodo, da bii lahko n ašli tu d i določene elem ente m ed koščenim, roženim in kam nitim gradivom , zlasti med sekiram i s prev rtan o luknjo za ročaj.1 3 7 A rhitektonski elem enti, čeprav je izpričano, da je na tem hribu b ila naselbina, niso bili najdeni. V ečji del keram ičnih fragm entov je bil najden sicer v bližini ognjišč (št. II, III, V II—IX, X II, XVIII, XXII), toda lahko trdim o, da najbolj verjetno nobeno od n jih ne prip ad a tej fazi. P ri raziskavah se je le dognalo, da je bil del najdb v določeni m eri nakopičen na vzhodnem delu planote. Med odkritim gradivom te skupine je najštevilnejša kupa n a nogi, n jen spodnji ali njen gornji del. Po nogah sodeč, je v rsta variant, od votlih koničnih, bolj nizkih, cilindričnih, ob straneh nekoliko stisnjenih v obliki/ križa, do polno delanih okroglih in v obliki križa. Zgornji del je bil koničen in v enem prim eru z bolj polkroglastim dnom. Rob zgornje posode je lahko vodoraven, poševno navzven odrezan, bolj ali m anj navznotraj odebeljen. Večina fragm entov je bila om am entirana znotraj ustja in bolj redko z zunanje stran i (T. 8; 11: 1, 2, 4—6; 14: 1—4; 15: 1, 4, 5, 7). V drugi keram ični skupini so posode, ki po svoji obliki sodijo k am foram . Zanje je značilen cilindričen vrat, različno usločen z navzven upognjenim ustjem . Spodnji del je bil bolj kroglaste oblike. N ajdeni prim eri so večinoma ornam entirani po vratu in ram enu posode (T. 11: 1; 12). Zelo podobne am foram so terine, le da im ajo širše ustje in po večini tu d i širok trak a st ročaj, ki je vezal ram e in verjetno rob u stja (T. 10: 9; 11: 4, 9, 10; 15: 3). V kolikor so te posode bile ornam entirane, sodimo po najdenih fragm entih, da so bile okrašene na ram enu in včasih tudi po ročaju. Poleg terim se ja v ljajo tudi skodele, ki so se razlikovale le po tem , da so bile ne­ koliko m anjše (T. 11: 3, 4, 6; 13: 3). Samo v enem prim eru je najden vrč s cilindričnim vratom , ki se ostro loči od ram ena in se zgoraj končuje z nekoliko navzven zavihanim ustjem . Spodnji del posode je bikoničen z ravnim dnom. Rame in ustje veže trak ast ročaj, ki je nekoliko višji od zgornjega roba posode (T. 15: 2). V erjetno tej k u ltu rn i skupini pripadajo zajem alke s polno delanim ročajem (T. 10: 10; 15: 6). O rnam entika je izpeljana v tehniki navadnega, brazdastega vreza, ki je zelo redko še v kom binaciji s plitkim i poševnim i vbodi, tako da delajo vtis nazob­ čanih črt. M otivika je zelo preprosta in v glavnem iz paralelnih črt, dopolnjenih s trikotniki, ki so delno ali popolnoma šrafirani. Vsi ornam enti so bili izpolnjeni z belo inkrustacijo. Po naštetih elem entih je nedvomno, da spada opisana keram ika v širšem pomenu besede v krog slavonske kulturne skupine ozirom a kroga, v ožjem p a v njeno vzhod­ noalpsko varianto. To nam predvsem nalaga delno ornam entika in v splošnem ome­ njene oblike posod, m ed katerim i, kot smo omenili, prevladuje kupa na nogi. Čeprav razpolagamo z relativno m ajhnim številom okrašenih fragm entov, ornam entika v p ri­ m erjavi s skupino Ig I, po tehniki in m otiviki, razen pri nekaterih prim erih ne kaže iste dovršenosti in v določeni m eri odstopa. M otivi, ki se razlikujejo, kažejo določeno konzervativnost, najsi so glede na starejše predloge že prevzeli bolj popolno razvojno stcpnjo. V konceptu so obdržali obliko lom ljenega traku, ki ga lengyelska skupina alpskega faciesa izvaja z neom ejenim i skupinam i poševnih vrezov in podobno. Na naših prim erih prevladujejo različno šrafirani trikotniki v vezanem nizu, narejenem 1 3 7 J. Korošec, P tu jski grad (1951) sl. v tekstu 103, 105 in 108. v navadnem vrezu, ki je lahko včasih še obogaten z vbodi. Čeprav tehniko brazda­ stega vreza lahko jem ljem o na našem najdišču kot njegovo m lajšo obliko, ostane koncept ornam entike isti. Tudi njena razvrstitev na posodah v dobršni m eri spominja na starejše predloge. Iste oblike lahko sprem ljam o tudi med oblikovnim i elem enti posod. Razen neka­ terih m lajših form, kot so vrč, kupe z odebeljenim in navznotraj potegnjenim ustjem (T. 10: 1, 2, 4, 6, 8; 14: 1), nanje se bomo lahko kasneje še vrnili, večji del kaže oblike, ki im ajo svoj izvor v starejši keram iki vzhodnoalpskega področja. Med take sodijo poleg kup na nogi tu d i am fore in skodele. M edtem ko se p ri zadnjih dveh oblikah izgublja ostra profilacija največje periferije in se ročaj poveča, obstaja m ed nogami kup določena razlika. Poleg tipa cilindrične noge, ki po svoji konstrukciji in ornam en­ tik i sodi med prehodne variante,1 3 8 in polnih nog v obliki križa, ki im ajo naj bližje analogije v podobnih posodah skupine Ig I, zlasti priteguje pozornost noga neke kupe, najdene na ognjišču št. XVII. N jena oblika križa je dosežena s široko vertikalno vdol­ bino, podobno kot jih im ajo nekatere noge kup iz kroga pecelske skupine.1 3 9 Roška špilja, Škocjan To jam o om enjajo kot do sedaj najzahodnejše sistem atsko raziskano najdišče na ozem lju Slovenije, k je r so dognani elementi, ki kažejo določeno povezavo z alpsko inačico lengyelske skupine. J. Korošec je opozoril, da so med gradivom, ki so ga izko­ pali v prvi kam paniji 1958. I.,1 4 0 prim eri, ki kažejo na določeno sorodnost v ornam en­ tiki in deloma v obliki posameznih posod. Tem fragm entom keram ike prišteva še del krem enega in kam enega gradiva, ki je izrazito mlajši, vendar še vedno neolitski.1 4 1 Med tem i elem enti zbuja posebno pozornost strelica z zajedo in z obojestran­ skim i retušam i po vsej površini.1 4 2 Oblike teh strelic so zelo tesno povezane z analog­ nim i prim eri iz kroga alpskega faciesa lengyelske skupine. Vendar je razlika v tem. da roški prim er kaže s svojimi retušam i bolj razvito stopnjo, ki jo lahko privedemo v zvezo z vplivom k u ltu r apeninskega polotoka čez severovzhodno področje Italije. Tako kažejo bolj razvito formo z enakim i retušam i tudi nekateri tu odkriti noži.1 4 3 Čeprav do sedaj ne najdem o m ed objavljenim gradivom klasične oblike om e­ njene kulturne skupine, je nedvomno da posam ezne pojave lahko vežem o z njenim vplivom . Če ta obstaja, potem je z drugim i najdišči verjetno do stika prišlo v m lajši stopnji. Vinomer pri M etliki Sondiranja na en i terasi na »Pristavi« so pokazala, da je n a tem m estu bila nekdaj prazgodovinska naselbina.1 4 4 Čeprav so bide od stanovanjskih poslopij ohra­ njene samo jame, tlak, kosi sten in luknje kolov, prepričljivo govore o nadzem nih 1 3 8 P. Korošec, Z bornik Mat. srp. 28 (1960) 7. 1 3 9 J. Banner, Die Peceler K ultur, Arch. Hung. NS 35 (1956) 114, T. 89 : 39. 1 4 0 F. Leben, Poročilo o izkopava­ n jih v Roški špilji le ta 1955, Arh. vestnik 7 (1956) 242, opom. 1. D alje F. Leben, Arh. vestnik 7 (1956). 1 4 1 J. Korošec, D rulovka (1960) 42, glej opom. 15 a. J. Korošec, Neolit na K rasu in v Slovenskem Prim orju, Zgod. časopis 14 (1960) 10 ss in opom. 51, 52. 1 4 2 F. Leben, Arh. v e stn ik 7 (1956) T. 7: 4. 1 4 3 Ibidem T. 7: 7, kot to opozarja že J. Korošec, Zgod. časopis 14 (1960) opom. 54. 1 4 4 R. Ložar, Neolitske stanovanjske jam e v Vinomeru, Glasnik muz. druš. za Slovenijo 27 (1941) 127. stavbah.1 4 5 M edtem ko je tla k bil iz nabite zemlje, so bile stene n arejene iz protja in vej, obm etanih z ilovico. Po prostoru, ki ga obsegajo fragm enti ta l in sten, se dom ­ neva, d a je bilo poslopje veliko 2,5 X 4,0 m. V ečji del fragm entov keram ike in druge najdbe so bile izkopane p ri o ranju in rigolanju. Ležali so po vsej površini izkopane zemlje. Od jam , ki so jih zasledili pri arheoloških delih, je sam o jam a »d« vsebovala poleg ogljenine še nekaj fragm entov keram ike in krem enega orodja v zem lji.1 4 6 P ri obdelavi tu najd en e keram ike je p rišteta delom a alpskem faciesu lengyelske skupine in deloma za to področje m lajši stopnji skupine Ig I slavonskega kulturnega kroga.1 4 7 Med lengyelske elem ente s tega najdišča spadajo posode z dulcem , verjetno skodele s širokim trak astim ušescem, ki je lahko pod sam im robom ali pa n a največji periferiji na posodah z ostrim klekorn in zoženim spodnjim delom. Od posod z uslo­ čeno zoženim spodnjim delom om enjam o čaše. Za posode je značilno, da im ajo zelo pogosto okrašeno u stje s poševnim i vrezi. Tak okras je tudi n a skodelah z usločenim vratom in rahlo lijakasto razširjenim ustjem te r zoženim spodnjim delom. Na n a j­ večji periferiji je plastično rebro z odtisi prstov.1 4 8 Čeprav nekateri elem enti te keram ike kažejo povezavo z našo skupino, barvane keram ike, žlic s tulci za ročaj, kladivastih se k ir1 4 9 te r nekaterhi drugih oblik, ki so v splošnem vodilne za našo skupino, jih med vinom erškim gradivom ni.1 5 0 Tak pojav bi lahko glede na nek atere m lajše oblikovne v aria n te tolm ačili kot m lajšo stopnjo te skupine v času, ko so arhaični elem enti že v določeni m eri izginili. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da m oram o računati tu d i v določeni m eri z vplivom jugovzhodnih pokrajin, katerih skupina že kaže v te j fazi v svojem inventarju drugačno kompo­ nento, kot istočasna faza vzhodnoalpskega obm očja.1 5 1 Ali je ta pojav lahko le n a ­ ključje, m orajo pokazati nove raziskave. Kot drugo kulturo, ki je tu zastopana, smo omenili alpsko v arian to slavonske skupine. T udi ta navzlic nekaterim zelo izrazitim elem entom tega kroga odstopa od klasičnih oblik posod in ornam entov.1 5 2 Tako kaže p ri iskanju analogij najbližje zveze s pojavi te vrste z najdišč južnih področij, kam or sodijo predvsem k raške jam e.1 5 3 Če jih prim erjam o s klasičnim i form am i, so kronološko m lajši pojavi in na naselbini v V inom eru so verjetno nadaljevanje neke starejše stopnje. Čeprav m ed gradivom te stopnje nim am o elem entov kupe n a nogi, je le ta prisotna s fragm enti keram ike, ornam entirane s šrafiranim i trikotniki v dveh vrstah, tako da je m edprostor izpolnjen s cikcakastim i trakovi.1 5 4 Tako ornam entirana keram ika je naj m lajši pojav onih najdišč, k jer je zastopana m lajša faza lengyelske skupine.1 5 5 P o tem bi lahko sklepali, 1 4 5 Ibidem 128. 1 4 6 Ibidem 128. 1 4 7 P. Korošec, Zeitliche und k u ltu ­ relle Einteilung einiger Funde aus Vino- mer, M unera Archaeologica Iosepho Ko- strzew ski ded. (Poznan 1963) 129 ss. Da­ lje P. Korošec, M unera Arch. I. Kostr- zewski (1963). 1 4 8 Ibidem T. 3: 6; 2: 7; 3: 1, 4, 5; 2: 10; gradivo, ki im a pristne analogije v nekaterih severnojadranskih najdiščih. 1 4 9 Ibidem 136. 1 5 0 K ot so vsi tip i loncev ali drugih posod z usločeno zoženim dnom, dalje kupe z visokimi koničnim i ali cilindrič­ nim i nogam i in podobno. 1 5 1 S. Dim itrijevič, P roblem neolita i eneolita u sjeverozapadnoj Jugoslaviji, O puscula arch. 5 (1961) sl. C: 1, 12, 15, 17; E itd. 1 5 2 P. Korošec, M unera Arch. I. K o- strzew ski (1963) 129 ss. 1 5 3 F. Leben, S tratig rafija in časovna uvrstitev jam skih najdb n a Tržaškem K rasu, Arh. vestnik 18 (1967) T. 1 ss. 1 5 4 P. Korošec, M unera I. K otrzew - sk i (1963) T. 2: 3, 5. 1 5 5 P. Korošec, M. Uršič, Poročila 2 (1965) 68 ss. da je bila po elem entih, s katerim i danes razpolagamo, naselbina n a »Pristavi« v V inom eru naseljena od konca lengyelske skupine do m lajše faze slavonske kulturne skupine, ki sega že v bronasto periodo.1 5 6 Iz zgoraj izpeljane kulturne klasifikacije gradiva naših najdišč z večslojnim kulturnim sedim entom te r po ustaljeni kronologiji sosednih pokrajin je nedvomno, da sta se za časa eneolitika širili na območju Slovenije slavonska te r kultura, kateri pripada skupina Ig II. Po kronološkem vrednotenju naše lengyelske skupine je ravno- tako ugotovljeno', da n jen konec sega tudi v okvir te periode. Ne glede na kronološke in razvojne stopnje je vzhodnoalpski facies lengyelske skupine do sedaj najbolj sistem atsko raziskan m ed vsem skupinami, ki se javljajo v tej periodi. Poleg obravnavanih in sploh še neobjavljenih najdišč1 5 7 1 5 8 je še znan na kolišču ob Resnikovem prekopu in z vrsto posam eznih najdb, kot so kladi vaste sekire, zajem alke z dulcem za nasanje ročaja in dr.1 6 8 Čeprav so te zadnje le slučajne najdbe, so velikega pomena, k er označujejo območje, n a katerem se ta skupina širi. Tako lahko danes z gotovostjo trdimo, da zajem a Štajersko, Gorenjsko in Dolenjsko. Na zahodu sega delno tu d i n a območje Krasa. V kulturnem oziru ni odkrita za danes v tem delu Slovenije starejša skupina. Glede na to praznino se postavlja vprašanje, ali predstavlja n jen pojav na tem območju novo skupino, ki so jo prinesli neki novi nosilci, ali p a skupino nastalo s procesom zlivanja dela starejših do sedaj še neznanih elementov in dela nekaterih novih, ki naj bi prišli iz drugega kulturnega kroga. Z nepoznavanjem starejše kul­ tu rn e skupine je ravno tako možna hipoteza, da je nastala z notranjim razvojnim procesom nam še neznanega kulturnega izraza, ki naj bi bil na teh področjih pred njo ali katere razvoj je izvršen drugod in so se njeni nosilci v končni fazi doselili. Glede na elemente, ki predstavljajo to skupino, je razvidno, da vsi ne izhajajo iz istega izvora. Že J. Korošec je pri svojih številnih obravnavah te m aterialne kulture ločil določeno število in ga je po izvoru povezal z jadranskim kulturnim krogom.1 5 9 * Na podlagi teh je podčrtal, da je ta skupina elem entov zelo pomembna kom ponenta naše kulturne skupine.1 0 6 P rav tako je dognal, da iz njega ne izhajajo, ne glede na vrsto variant, koničaste skoraj kot krožnik plitk e kupe na cilindrični ali konični votli nogi.1 6 1 V tej sredini ne najdem o genetične povezave za bikonično podolgovate am fore, kakršne so bile odkrite v Ajdovski jam i. Oba pojava sta elem enta, ki ne- 1 5 6 Danes, ko poznam o ta razvojni proces, lahko bolje dopolnimo nekdanje dom neve (P. Korošec, M unera I. Kostr- zew ski [1963] 137). 1 5 7 Zreče, Brezje p ri Zrečah, Zbelovo p ri Ločah, B rinjeva gora (gradivo je v Pokrajinskem m uzeju v M ariboru); glej tu d i J. Korošec, D rulovka (1960) 41 ter opom. 8—11. 1 5 8 P. Korošec, Prazgodovinska go­ m ila v Pavlovi vasi p ri Tržiču na D olenj­ skem, Poročilo 2 (1965) 74 ss, T. 2: 3 a, b. T. Bregant, Nekaj novih elementov alp­ skega faciesa lengyelske kulture pri Bev­ kah na L jubljanskem barju, Arh. ve st­ n ik 20 (1969) 149 ss. Nekaj gradiva te kulturne skupine h ran i tudi Gorenjski m uzej v K ranju, P okrajinski muzej v P tu ju in dr. 1 5 9 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) 15 ss, k jer pravi »Čeprav sem nekdaj m e­ nil, da je kot baza služila butm irska am ­ fora butm irske skupine 6 7 , je potrebno za­ rad i novo nastalih m om entov popraviti v toliko, da tukaj po vsej priliki ne bo kot baza butm irska kulturna skupina, tem ­ več jadranski kulturni krog, kjer je da­ nes v danilski kulturni skupini podobno kakor v hvarski ta oblika prav tako ena od vodilnih, in se je m orala prav zaradi tega tu d i razviti n a tem področju.« Ver­ jetn o je A. Benac glede n a njegov referat na tem simpoziumu sprevidel to trditev in m nenje. 1 6 0 Ibidem 15. 1 6 1 Ibidem 15. dvorano sodita v srednjepodonavski k u ltu rn i krog, na katerega se, kot sm o nakazali, veže tu d i pintadera.1 6 2 To so v bistvu elementi, k i panonsko varianto lengyelske sku­ pine veže za krog t. k trak a ste keram ike. Ta ji daje tudi k u ltu rn i pom en. Glede n a to, da prav ti elem enti istočasno povezujejo našo skupino s panonsko’ , je nedvomno, da je kot panonski d ala tu d i n aši osnovo za n jen nastanek. Potem takem lahko trdimo, da je nastala naša skupina na podlagi elem entov dveh kulturnih krogov: južni — m editeranski, ki je p rv a om enjena kom ponenta, in srednjeevropski, čigar elem enti predstavljajo drugo kom ponento s krajnega severozahoda. Š irjenje m editeranskega, v ožjem pom enu jadranskega kroga n a južnem delu Slovenije in delu jadranskega P rim orja je ugotovil že J. Korošec z obdelavo gradiva, ki m u je bilo n a razpolago iz kraških jam . P ri tem kulturnem krogu je dognal obstoj skupine z im presso keramiko', danilsko in hvarsko skupino.1 6 3 Do kam je ta krog segal proti severu, za danes še ni znano. M ed gradivom s kolišč ob Resnikovem prekopu so nekateri pojavi, ki dajo ne samo slu titi vpliv tega kroga tem več kažejo na njegovo prisotnost. Čeprav se tu pojavlja samo z neznatnim številom elementov, je pomembno, da najdišče, k je r so odkriti predstavlja v ku ltu rn em oziru zaprto celoto že popolnoma form irane lengyelske skupine.1 6 4 Navzlic tem u, d a ne poznam o najdb jadranskega kroga globlje od obm orskega pasu, nam om enjeni pojavi z L jubljanskega b arja p ri­ čajo, da se je asim ilacijski proces m ed južnim in severnim kulturnim krogom lahko izvršil v relativno zgodnjem času. Posam ezni elem enti, kot so visoke votle zvonaste noge posam eznih skodel1 6 4 3 in nekateri drugi elem enti, dajo slutiti, da je do form i­ ran ja naše kulturne skupine lahko prišlo še za časa danilske kulture, čeprav v njeni m lajši fazi, ki nakazuje začetek hvarske kot njeno m lajšo razvojno obliko.1 6 5 Ravno tako je nedvomno, da so kontakti med obem a krogom a tra ja li še naprej, k er je isto­ časnost hvarske in naše lengyelske z odkritim i elem enti na kolišču ob Resnikovem prekopu prepričljiva. Po odkritih elem entih v A jdovski jam i za sedaj sam o sklepamo, da je do m očnejših stikov prišlo v II. fazi lengyelske skupine. Seveda so to samo trenutni sklepi, ki jih bodo potrdile ali zavrgle nove raziskave. Ne glede na vse te dom neve je najbolj verjetno, da je v m lajši fazi prišlo do širjenja kroga lengyelske skupine proti jugu. Poleg om enjenih elem entov iz P redja­ me in vplivov, ki se kažejo na gradivu s kolišč v B latni Brezovici in R oški špilji, je še vrsta najdišč, ki m ed najdbam i vezanih v oblikovnem oziru s tipom, k i je pred sku­ pino Polade, h rani tu d i posamezne elemente, tipične za našo lengyelsko skupino, če­ prav v neki lokalni varianti. Take najdbe segajo celo do okolice Ravene, med njim i zavzema posebno m esto gradivo iz G rotta della Tanaccia pri Brisighelle.1 6 6 1 6 2 Glej opom. 43 in 44. 1 6 3 J. Korošec, Zgod. časopis 14 (1960) 8 ss in 12 ss, 1 6 4 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) 15, opom. 62. 1 6 4 a Noge takih posod, kot je prim er s Ptujskega gradu (J. Korošec, P tujski grad (1951] 45) so karakteristične za d a ­ nilsko skupino (J. Korošec, Danilo in da- nilska kultura [L jubljana 1964] T. 51: 1) in ne za hvarsko. 1 6 5 J. Korošec, Starohrv. prosvjeta 3. ser. 10 (1968) 214. 1 6 6 Gradivo je v antropološkem in ­ štitutu v Padovi, dalje v m uzeju v Bo­ logni. Tu je tudi med drugim gradivom nekaj fragm entov z neko vrsto grobega brazdastega vreza. Poleg elem entov neke starejše faze Polada k u ltu re so tudi po­ samezni, ki spom injajo n a slavonsko. V m uzeju v T rstu je gradivo iz Orehove pejce, m ed katerim so fragm enti, ki im a­ jo pristne analogije v posam eznih prim e­ rih z D rulovke ali pa s kolišča ob Resni­ kovem prekopu. Tudi Jam ina Sredi na Cresu je dala nekaj fragm entov, ki se lahko povežejo z lengyelsko skupino, ne­ k ateri pa z nekim m lajšim kulturnim od­ razom. Ta je nedvom no predhodnik t. i. civiltä appenninica. Vsi ti pojavi nam dovoljujejo, da lahko pričakujem o neki podoben kulturni od­ raz v sprem stvu neke druge kulturne skupine, ki je bila v tej fazi vodeča na ozemlju Prim orja. Zanimivo je, da se enak razvoj lengyelske skupine v m lajši fazi opaža poleg že znanega gradiva s področja avstrijskega dela Koroške in Š tajerske1 6 7 tu d i na G radi­ ščanskem,1 6 8 n a obm očju zahodno od B latnega jezera,1 6 9 v spodnji A v striji1 6 9 a v jugo­ zahodnih predelih Slovaške. Tu se po m lajši fazi kroga slikane keram ike1 7 0 ali po m lajši fazi lengyelskega kulturnega kom pleksa1 7 1 pojavljajo najdišča s keram ičnim inventarjem , m ed k aterim n i več slikane keram ike. Vse oblike te skupine so izdelane bolj grobo in niso barvane. Taka najdišča so dognana v glavnem na višinskih legah. Novotny jih veže n a najm lajšo stopnjo zgoraj om enjenega kroga ozirom a najm lajšo fazo lengyelske skupine.1 7 2 2e po vsem tem je opazno, da se ti severni pojavi krono­ loško ujem ajo z dognanim i izsledki s stratigrafirjo Ajdovske jame. R azlika je le v tem, da po dosedanjih odkritih najdiščih na našem ozemlju, ni videti, da se ta faza om e­ ju je samo na višinske lege. Glede n a to, da se z neznatnim i razlikam i ta m lajša faza m anifestira z enakim i elementi, ki so bili vodilni za starejšo fazo, je treb a sprem em be v fakturi in v prilivu nekaterih novih elem entov povezati z ekonom skimi sprem em ba­ mi, nastalim i ne sam o n a našem območju, tem več v splošnem na zelo širokem terito ­ riju na koncu neolitske in začetku eneolitske periode. Proti koncu te kultu rn e skupine so v njeni zadnji stopnji na številnih najdiščih najdeni posamezni elem enti, ki so v tem krogu bolj ali m anj odstopajoč pojav. Takšni so do sedaj zaznam ovani z novimi form am i, kot so skodele in vrči z enim ročajem, z novo tehniko ornam entiranja — brazdasti ali navadni vrez z vbodi — z novimi m o­ tivi v obliki visečih trikotnikov, cikcakasto trak o in podobno. N ajdeni so na najdiščih, ki so bila še vedno v rab i do konca tra ja n ja lengyelske skupine ozirom a takih, ki so bila naseljena v n jen i m lajši stopnji. Med najdišča te vrste lahko štejem o Drulovko, P tujski grad, Ajdovsko te r Jerm anovo jam o in posebno jam i na L ubniku ter v P red ­ jam i. Zanimivo je, da se ti elem enti ne pojavljajo povsod v enotnih oblikah, naj gre za obliko posod ali ornam entiko, kot tu d i ne za tehniko, s k atero so okrašene. Glede na to, da se pojavljajo elem enti m lajše stopnje lengyelske skupine opravičuje domnevo ne samo o njihovi kronološki istočasnosti, tem več da so k lju b vsem razlikam povezani tudi v kulturnem ožini, zlasti k er se njihova neenotnost lahko tolm ači s spontanim nastankom pod vplirvom določenih faktorjev znotraj m eja sam e kulturne 1 6 7 Tako naj omenimo poleg Wolfs­ berga ter kolišč v Hodiškem jezeru (Keut- schacher See), da je zelo interesantno gra­ divo najdeno na Gosposvetski gori (Ma­ ria Saaler-Berg). T u se pojavljajo poleg nekaterih lengyelskih elementov mlajše faze, ki im ajo analogije v prim erih z Drulovke in drugih naših najdišč (H. M üller-K arpe, Arch. Austr. 1 [1948] 98 ss. Carinthia I 125 [1935] 120 ss, sl. 1—6. Ca- rinthia I 126 [1936] 87 ss, sl. 1, 3, 18, 19, 22, 25—27 itd.). 1 6 8 Gradivo je odkril Benninger in je danes deponirano v prazgodovinskem od­ delku Prirodoslovnega m uzeja na D una­ ju. Na to m e je opozorila gospa kustos E. R uttkay, za kar ji prisrčna hvala. 1 6 9 V rsta najdišč te kulturne skupine je najdena tudi n a obm očju zahodne M adžarske. Delno so objavljena. V endar članka N. Kalisca nisem im ela na razpo­ lago. 1 0 9 a E. Ruttkay, D as jungsteinzeitli­ che H om steinw erk m it B estattung von der A ntonshöhe bei M auer/W ien, M itt. d. A nthr. Ges. W ien 160 (1970) 70 ss. 1 7 0 B. Novotny, Slovensko v m ladšej dobe kam ennej (B ratislava 1958) 25 ss. D alje B. Novotny, Slovensko (1958). 1 7 1 J. Lichardus, D ie B ükker K ultur in der Slowakei und ih re Stellung in K arpatenbecken, Studijne zvesti 9 (1962) 54 in kronološka tabela na str. 55. 1 7 2 B. Novotny, Slovensko (1958) 30. skupine. Končno m oram o pri tem tu d i upoštevati, da je ta zadnja k u ltu rn a stopnja, kot smo opazili pri obravnavi posam eznih najdišč, tra ja la zelo različno. S tem v dolo­ čeni m eri dobimo razlage o pojavu enega tip a posod z različnim i variantam i, tj. ele­ menti, ki kažejo m lajšo razvojno formo, kot so npr. vrč, ali posamezni tipi skodel, različna izvedba brazdastega vreza iin podobno.1 7 3 Analogne pojave im am o tudi s področja av strijsk e Koroške in Štajerske, kjer se na elem ente m lajše stopnje lengyelske k u ltu re navezujejo tudi taki, ki jih lahko jem ­ ljem o kot starejše pojave vzhodnoalpske slavonske variante.1 7 4 V severnem delu A vstrije je t. i. tip R etz.1 7 5 V jugozahodni Slovaški se poleg om enjenih najdišč jav ­ ljajo še nekatera druga, k je r so v zaprtih k u ltu rn ih celotah odkrili z najm lajšo stop­ njo lengyelske ozirom a t. i. Lengyel — Tisza — P o lg ar stopnje tudi elem ente t. i. ke­ ram ike brazdastega vreza.1 7 6 V kronološkem oziru tak i pojavi zajem ajo čas m ed lengyelsko in badensko sku­ pino. Kakšno sliko v tem oziru kaže v bistvu ozem lje H rvatske, je danes težko pove­ dati, čeprav lahko dom nevam o, da so nekatera najdišča im ela enak razvoj kakor v Sloveniji.1 7 6 a Posebno pa najdišča, ki s posam eznim i elem enti kažejo p ristn e analogije z našim i najdbam i. N a te je svoj čas opozoril že J. Korošec v zvezi z alpskim faciesom lengyelske skupine.1 7 7 * Od šestnajstih najdišč, k i pridejo v poštev za to vprašanje, so le tri sistem atsko raziskana. Dve pripadata n ajd b am lengyelskega značaja (Ozalj in Hrsina), tre tje je poleg licenske keram ike dalo sam o en fragm ent neke bolj kroglaste posode, okrašene z brazdastim vrezom (Vindija).1 7 9 * Vse te in druge najdbe so hrvaški arheologi zajeli z im enom »lasinjska kultura«. Ne spuščamo se globlje v upravičenost prišteti naše lokalitete tej skupini, puščamo ob strani tukajšnje n ajdbe lengyelske skupine; nedvomno je, da kažejo oblike in ornam entika posameznih terin, skodelic in vrčev, kot so prim eri iz Hrnjevoa, Jakšida, D asinje in dr. na drug izvor te r verjetno tudi na različen razvoj, odvisen od različnega vpliva.1 8 » Ne glede na vse do sedaj om enjene bolj ali m anj podobne pojave na drugih pod­ ročjih, ki nam samo potrjujejo, da nedvom no m oram o računati z novim i elem enti v sklopu naše najm lajše stopnje lengyelske skupine kot z začetki novega kulturnega horizonta, ki je v svojem zrelem razvojnem procesu slavonska k u ltu rn a skupina. Že pri prikazu gradiva smo omenili, da so v m ejah skupine Ig I tu d i nekateri ele­ menti, ki naj bi govorili o neki starejši razvojni fazi m ed gradivom s kolišča pri Igu. Taki prehodni ozirom a začetni fazi smo prelim inarno pripisali tudi slučajne najdbe s kolišč pri »Partih«. K er o teh najdbah nim am o drugih podatkov, bo prišlo gradi- 1 7 3 J. Korošec, D rulovka (I960) T. 21: 2; 29: 1, 5. P. Korošec, M. Uršič, Po­ ročilo 2 (1965) T. 1: 1; 5: 2; 7: 1, 2 itd. 1 7 4 P. Korošec, Z bornik Mat. srp. 28 (1960) 8 ss, sl. 1 in literatu ra pod opom. 167 v tekstu. 1 7 5 R. Pittioni, Urgeschichte (1954) sl. 117—121, ki jih v zaprtih kulturnih celo­ tah sprem ljajo razne oblike iztekajoče se »Trichterbecher« skupine (ibidem 181 ss). 1 7 6 A. Točik, K eram ika zdobenä bräz- denym vpichom n a juhozäpadnom Slo­ vensku, P am ätky arch. 52 (1961) 321 ss. 176a Ko om enjam o hrvatsko območje, pri tem ne mislimo na njen skrajni vzhodni del, tj. na vzhodni del Slavoni­ je. 1 7 7 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) opom ba 50. 1 7 8 S. D im itrijevič, Opuscula arch. 5 (1961) 24 ss. 1 7 9 St. Vukovič, V rpčasta keram ika spilje Vindije, Arh. ve stn ik 8 (1957) 36. Posode so najdene v prostoru, ki ga av­ to r im enuje »grobnica«. Elem ente, ki naj bi pripadali lengyelski dobi so odkrili zu­ naj tega prostora (ibidem 37 ss). 1 8 0 S. Dim itrijevič, Opuscula arch. R (1961) 22 ss, sl. 30—45 c, 77—97, posebno pa ornam ent sl. 100, 110, 111, 113, 119, 125 idr. vo v poštev, ko bo ta del kolišča raziskan.1 8 1 Iz teh vzrokov je gotovo, da še ni odkri­ to najdišče, ki naj b i pripadalo' prehodni fazi ozirom a tisti, ki bi povezovala stopnjo od om enjenih posam eznih pojavov v sprem stvu lengyelskih elem entov do zrele faze vzhodnoalpske variante slavonske skupine. Končno, da je tak a faza n a slovenskem ozem lju obstajala, pričajo najdbe s kolišč p ri Igu, izločeni elem enti s P tujskega gra­ du in om enjeni prim eri tudi iz Vinomera. Č eprav bi se na zem ljevidu lahko vpisala še številna najdišča ta k ih elementov,1 8 2 1 8 3 1 8 4 m oram o podčrtati, da velik del pripada n a ­ ključnim , posameznim najdbam brez stratigrafskih podatkov. Iz teh vzrokov so mno­ gi sklepi v zvezi s skupino te določene prehodne faze na našem ozem lju prineseni na podlagi gradiva z obm očja H rvatske in S rem a na eni strani, na drugi pa z zahodne Bosne.1 8 * Če ne jem ljem o v poštev 'bosanskih, najdišč,*8 4 tem več samo najdišča z ozem­ lja severno od Save, je stratigrafsko dognano, da se slavonska pojavlja po baden- pecelski skupini.1 8 5 T akšne kulturne zvrstitve ne moremo pričakovati v Sloveniji kot tu d i ne za južnoavstrijske pokrajine, čeprav prištevajo avstrijski arheologi najm lajšo fazo lengyelske skupine tega območja z uvrstitvijo v nordijski krog zgodnje badenski fazi.1 8 6 Glede na to * , da je danes natančno zaznam ovan krog širjenja badenske sku­ pine proti zahodu ozirom a severo- in jugozahodu, je težko verjeti n a njen posredni vpliv na naše ozemlje. K er m anjka ta k u ltu rn a skupina tudi v zahodnem delu Sla­ vonije, se postavlja vprašanje, kakšen je bil k u ltu rn i razvoj na tem ozem lju v času razprostiranja badan-pecelske skupine v vzhodni Slavoniji in Sremu, t. j. v času med naj mlajšo fazo lengyelske skupine in pojavom vučedolske faze slavonske kulturne skupine.1 8 7 Ne glede n a veliko previranje v sosednih pokrajinah se je tu brez dvoma n a podlagi iztekajoče se lengyelske (ne glede, k ateri varianti je pripadala) nemoteno začela razvijati p rv a faza slavonske kulturne skupine.1 8 8 Ne glede na om enjena dogajanja, ki so se odigrala na vzhodnem področju, ubira po prvi fazi eneolitskega obdobja kultürni razvoj v Sloveniji enako pot, le s to raz­ liko, da je n a našem ozem lju imela odločujočo vlogo konfiguracija ta l in s to v zvezi ekonom ika in kulturni razvoj. N jihov vpliv smo lahko zapazili že v lengyelski sku­ pini, ki se najbolj kaže v neenotnosti m aterialne kulture te r v neenako dolgem tra- 1 8 1 P. Korošec, Poročilo o površin­ skih najdbah novega kolišča na »Partih« p ri Igu, Poročilo (1964) 47 ss. 1 8 2 P. Korošec, N ekaj novih podatkov o slavonski' kulturi n a področju naše ja ­ dranske obale, Arh. vestnik 7 (1956) 375 ss. F. Leben, Arh. vestn ik 18 (1967) T. 5: 22; 6: 1; 21: 17, 18 itd. 1 8 3 P. Korošec, ibidem. 1 8 4 Relativna kronologija severoza­ hodnega dela Bosne, ki bi prišla v poštev za Slovenijo, še n i dognana. Čeprav je nedvomno, da na tem območju je za to periodo kulturni segm ent z elem enti neke inačice lengyelske skupine (dognane v H rustovači pečini, na gradini Alihodže), slavonske te r skupine, ki se s svojimi elem enti povezuje z našo skupino Ig II. Glede na neke pojave s področja D alm a­ cije ostane odprto vprašanje odnosa te skupine z vertikalnim i subkutanim i uše- sci in do posod okrašenih z vertikalni­ m i cikcakastim i vrezi, tip ki se pojavlja na gradini Alihodže. 1 8 5 S. Dim itrijevič, Opuscula arch. 5 (1961) kronološka tabela na str. 65. 1 8 0 R. Pittioni, Urgeschichte (1954) 179 ss. 1 8 7 Fazo pred pojavom vučedolske D im itrijevič označuje kot vučedolsko I, sam o vučedolsko pa kot vučedolsko II, k er se drži poim enovanja kulturne sku­ pine kot vučedolska k u ltu ra (Opuscula arch. 5 [1961] 59 ss). 1 8 8 To se popolnoma ujem a s krono­ loško karto, ki jo podaja Dim itrijevič (Opuscula arch. 1, 1956, 37), toda glede na neke pojave je lahko mogoče, da je sicer isti razvoj začel tudi v vzhodni Slavoni­ ji, v Srem u in delu P anonije severno od Drave, le s to razliko, da je ta proces bil prekinjen z nasilnim vdorom nosilcev baden-pecelske skupine s severa, mogo­ če pa kostolačke z juga. j an ju posameznih faz n a določenih najdiščih, posebno pa v njenih zadnjih fazah. Č eprav je nedvomno, da so se oni bolj pokazali v času njene oslabelosti, vendar so ravno tako vlogo im eli tu d i za slavonske k u ltu rn e skupine. Če prim erjam o vse do sedaj znane v aria n te slavonske k u ltu re n a našem ozemlju, jih lahko po vodilnih elem entih klasificiram o v dve skupini. Ena, ki se širi v m anj dostopnih območjih in k i je u b rala svojo lastno pot razvoja. Druga, za razliko od prve, se pojavlja v bogatih predelih in bližja lažjim kom unikacijam . Ta skupina kaže v prim erjavi z gradivom h rvatskih najdišč številne stične točke.1 8 9 Glede n a te m om en­ te te r na splošni razvoj m aterialne k u ltu re v Sloveniji se vriva dom neva, da bogast­ vo, ki ga kažejo b arjan sk e postojanke, lahko povežemo z vplivom ali tem u podobno z obm očja zahodnih delov H rvatske. S to dom nevo ne m islim o popolnom a zanikati tudi pri tem gradivu določene kom ponente lokalnega kulturnega razvoja. Ta kompo­ nenta se kaže najbolj izrazito v tehniki om am en tira n j a z brazdastim vrezom. P rva skupina, k i je izpričano nastala n a vzhodnoalpskih tleh, je bolj revna v ornam entiki. Samo kupa na nogi uporablja dokaj enako motiviko, čeprav bolj sproščeno in večkrat izpeljano v navadnem delno v brazdastem vrezu. T udi v obli­ kovnem oziru ostala keram ika ne kaže one pestrosti, ki jo srečam o p ri posodah na barju. V tej skupini se čuti med keram ičnim i elem enti zlasti na najdiščih, kjer je videti, da je starejša k u ltu ra tra ja la dalj časa, zelo močan konzervativizem v sprem ­ stvu elem entov bolj razvite narave. Ti dve skupini bi navidezno ustrezali dvem a razvojnim a stopnjam a, ki se ne ujem ata vedno s kronološkim i fazam i na vseh lokalitetah istočasno-. Tako se npr. delitev gradiva na starejšo in m lajšo zrelo fazo, ki se loči m ed elem enti skupine Ig I, ne da zaslediti na bolj odročnih najdiščih, ker je po vsem sodeč razvojni proces šel bolj počasneje. Zato tudi ta skupina najdb daje videz t. i. kulture m ešanega stila, česar za barjansko ne m orem o trd iti.1 9 0 Najdbe, ki so om ejene le n a kupo na nogi, v sprem stvu elem entov drugih k u ltu rn ih skupin, lahko dom nevam o za tretjo razvojno fazo vzhod­ noalpske variante slavonske skupine. Takšni prim eri so iz Orehove pejce,1 9 1 Pejce v Lašci1 9 2 idr.1 9 3 V splošni kronološki lestvici je n aša v aria n ta paralelna z vučedolsko I. in mogoče deloma z II. na ozem lju zahodne Slavonije in s starejšo fazo severozahodno bosansko slavonske skupine. N a drugem delu tega področja n a vzhodu je istočasna z baden- pecelsko skupino. V p rid postavljanju te skupine v ta čas deloma govore posamezne m lajše forme, ki se lahko genetično povežejo s kostolaško skupino. Po kronologiji je ta skupina paralelna z badensko in deloma verjetno z vučedolsko v arian to oziroma z vučedolsko II. fazo.1 9 3 a N aslednja k u ltu rn a skupina, ki se pojavlja n a naših najdiščih, je tista, ki pred­ stavlja drugo gradivo s kolišč pri Igu. Poleg tega je v lokalni varianti dognana poleg 1 8 9 P rim erjaj O puscula arch. 5 (1961) T. 19: 151—153; Opuscula arch. 1 (1956) sl. 74, 77, 79—81, 83, 84, 86—88, 90—93. S. Dimitrijevič, Prilog stupnjevanju baden- ske kulture u sjevernoj Jugoslaviji, Arh. rad. razpr. JAZU 2 (1962) 255, 254. 1 9 0 Tak pr. je M ondsee tip in po­ dobno (R. Pittioni, Urgeschichte [1954] sl. 142—144). 1 9 1 F. Leben, Arh. vestnik 18 (1967) T .5: 22; 6: 1. 1 9 2 Ibidem T. 21: 17, 18. 1 9 3 V A ntropološkem inštitutu v P a ­ dovi je še določeno število kup na nogi iz drugih jam. Ravno tako v om enjeni G rotta della Tanaccia se pojavljajo k u ­ pe, od katerih posam ezne spom injajo na tip s križno nogo. 1 9 3 a a . Benac, O odnosim a vučedol­ ske i kostolačke grupe, N eolit i eneolit u Slavoniji (Vukovar 1969) 119 ss. na že om enjenih najdišč v jam i Kevderc na Lubniku, v jam i v P redjam i te r z nekaj fragm enti n a naselbini n a Drulovki,1 9 4 v P ejci v Lašci1 9 5 te r v Škocjanskih jam ah.1 9 6 Ta skupina se glede na vodilne oblike alpske variante slavonske skupine popol­ nom a loči. S svojimi elem enti se pojavlja za razliko od prejšnje že kot form irana ku ltu rn a skupina te r je glede na analogije in bogastvo ornam entike tesno povezana z analognim i pojavi jadranskega in dalm atinskega P rim orja te r s posam eznim i prim eri v drugih predelih H rvatske in severozahodne Bosne.1 9 7 V svojem m aterialnem inven­ ta rju ne kaže nobenih oblikovno in ornam entalno prisvojenih elem entov slavonske variante vzhodnoalpskega ozemlja1 9 8 in po vsem sodeč popolnoma zam enja prejšnjo kulturno skupino. Posam ezni vučedolski elem enti, ki se pojavljajo na določenih po­ sodah govore za to, da so m orali nastati v bližini ozemlja, k jer je že bila vučedolska skupina.1 9 9 To je lahko bilo samo neko območje ali neka pokrajina v neposredni bli­ žini zahodne Slavonije.2 0 0 N ekateri arheologi menijo, da je ta skupina istočasna z varianto z jadranskega območja in jo prištevajo h kulturi zvonastih čaš. Na drugem m estu smo se obširneje že dotaknili tega vprašanja, zato želimo om eniti samo nekaj momentov. Po najdbah v severni Italiji je ugotovljeno, da se ta skupina ne javlja ali se ja v lja zelo redko v čistih zaprtih kulturnih celotah vedno v sprem stvu drugih skupin.2 0 1 Kavno tako v naši skupini elem enti kulture zvonaste čaše nim ajo vodilne vloge in je njihovo število v prim erjavi z drugim i neznatno. Zato opravičeno domnevamo, da tak i pojavi pred­ stavljajo le vdor elem entov zvončastih čaš v krog naše skupine Ig II, nikakor pa vdo­ ra cele kulturne skupine. P ri tem m oram o upoštevati, da so značilnosti naše skupine popolnoma drugačne kot om enjene kulture. Med drugim imajo vodilno vlogo sub- kutana ušesca, ki jih ni v krogu kulture zvončastih čaš. Glede na določene najdbe v B ribirskih M ostinah pri K ninu2 0 2 in nekaterih drugih dalm atinskih najdišč je ugotov­ ljeno,2 0 2 a da se subkutana ušesca čeprav vertikalno perforirana pojavljajo v najm lajši fazi jadranskega kulturnega kroga.2 0 3 Taka ušesca so zapažena tudi v zahodni Bosni.2 0 4 Poleg tega im a z jadranskim kulturnim krogom naša skupina najbolj prim erne elemente, iz katerih bi se lahko razvile kroglaste in polkroglaste forme, za k atere pa bo pri iskanju njihovega izvora treba upoštevati cilindrične vratove, omfalose in podobno. 1 9 4 J. Korošec, D rulovka (1960) T. 31: 4, 6. 1 9 5 F. Leben, Arh. vestnik 18 (1967) T. 20: 15, 16. Za fragm ent na sl. 15 glej opom. 66. 1 9 6 M. Much, Kunsthistorisches Atlas (1889) T. 53: 12—14. J. Korošec, Zgod. časopis 14 (1960) T. 14: 1. 1 9 7 P. Korošec, Arh. rad. i razpr. JA ZU 2 (1962) 215 ss. 1 9 8 Razen nekaj prim erov, kjer se pojavlja ornam entika v brazdastem vrezu in odtisu. 1 9 9 P., J. Korošec, Katalog Iga (1969) T. 33: 2—4, 6—8. 2 0 0 Ta vpliv n i šel od juga, k er se ne glede n a odstopajoče form e posamez­ nih posod dalm atinska skupina loči od iških tudi po ornam entiki. Ta kaže v tem oziru več povezav z italsko appenninsko kulturo posebno okraševanje z žigosani­ m i trikotniki. 2 0 1 To so elem enti Remedello ali naj­ starejše faze Polada skupine. 2 0 2 Na tem najdišču so do sedaj n aj­ deni samo elem enti jadranskega k ultur­ nega kroga, med katerim i so najm lajši njegova zadnja razvojna faza. Gradivo v tisku. 2 0 2 a Poleg om enjenih prim erov iz M arkove špilje v D alm aciji so taka uše­ sca odkrili tudi v G rapčevi špilji (JAZU, S tudijski kab. za prethist. arheol., št. XXXVIII/2). 2 0 3 P. Korošec, A rh. rad. i razpr. JA Z U 2 (1962) 216, opom. 24. 2 0 4 Zem aljski muzej u Sarajevu, inv. br. 34576, 34465 — Alihodže. Enako, kot so se ločila v času slavonske skupine bolj odm aknjena najdišča od kulturnih pojavov te skupine z b arja, tako tu d i sedaj kažejo določeno' odstopanje pri elem entih, ki se po analognih pojavih vežejo n a skupino Ig II. Poleg okroglih posod s subkutanim i ušesci n a ram enu se pojavljajo tu d i terine z ostrim klekom n a n aj- večji p eriferiji ter subkutanim ušescem na njem . Za razliko od iških im ajo bolj moč­ no izvlečeno ustje. Ta tip posode zelo spom inja n a podobne italske p rim ere iz appen- ninske in P olada kulture.?1 1 5 N ajbolj zanim ivo je, da je vse do sedaj znana keram ika teh najdišč neom am entirana. Poleg nekaterih n ajd b s kolišč pri P re serju 2 0 5 2 0 6 in nekatera iz Ž irke pečine2 0 7 je videti, da se ta skupina v teh južnih predelih sam o z določenimi oblikam i obdrži in razvija v nekoliko m lajšem obdobju. Glede n a to, da slavonska kultu rn a skupina ne pozna krem enega orodja in orožja smo pripisali te elem ente skupini Ig II. Po m nožičnih najdbah te vrste jugozahodno od Slovenije te r po njihovi dataciji v tem k u ltu rn em krogu je nedvom no, da moramo računati z določeno povezavo z zahodom.2 0 7 a Konec te kultu rn e skupine označujejo elem enti vezani n a licensko keram iko, ki nedvom no kažejo največ povezave s prim eri te keram ike s severovzhodnega dela Slo­ venije ter bližnjega področja2 0 8 in nekoliko m anj s posameznimi najdbam i iz južne Bosne.2 0 9 Glede na vse te m om ente je ta k u ltu rn a skupina postavljena paralelno z II. fazo vučedolske variante v Srem u in vzhodno Slavonijo, te r paralelno z zvončasto čašo se­ verne Italije, ki se ja v lja v krogu skupine Bem edello z elem enti P olada skupine. Z licensko keram iko naznanja prvo fazo bronastega obdobja.2 1 0 O drugih k u ltu rn ih m anifestacijah v tej periodi se da m anj govoriti. V zvezi z naselbinam i lahko rečem o, da so določena m esta bila v rabi skoraj vso periodo ne­ pretrgano. So vse na od narave dobro zavarovanih m estih bodisi v nižinah ali na viši­ nah. V splošnem so prilagojene konfiguraciji tal. Nedvomno je, da so bile v rabi nadzem ne hiše, n arejene iz om etanega vejevja, čeprav ni izključeno, da so jih izdelo­ vali tudi v obliki suhega zida.2 1 1 N ajdbe iz A jdovske jam e nam dajo zanesljiv vpogled v duhovno življenje tega časa. Tu je dognano, d a je za tra ja n ja lengyelske skupine in v njeni prehodni fazi k slavonski skupini bil v rabi skeletni način pokopavanja. V erovanje v posm rtno življenje se kaže v bogatih pridatkih v obliki keram ičnih posod, žlic in hrane.2 1 2 V sa zgoraj o b ra v n a v a n a n a jd išč a te r d ru g o u p o ra b lje n o g ra d iv o n a m do p u ­ šča m a rsik a te re sk le p e, k i za to obm očje še n iso b ili p o d an i v celo ti. S lovensko ozem lje je tu d i sed aj k o t v n e o litik u im elo zelo pom em bno vlogo za to lm ač en je m a rsik a te rih p o ja v o v v p re d e lih se v ern o in ju ž n o od tod. Č e p ra v za dan es še ne vem o, do k a m se je širila v n e o litik u k u ltu r n a sk u p in a ja d ra n s k e g a k u l­ tu rn e g a k ro g a in n je g o v i v p liv i in do k a m so ob istem času p ro ti ju g u p ro d ira li 2 0 5 F. Leben, A rh. vestnik 18 (1967) T. 1: 1, 4, 25; 5: 19; 9: 4. J. Korošec, Zgod. časopis 14 (1960) 33. 2 0 6 Gradivo ni obdelano. 2 0 7 F. Leben, A rh. vestnik 18 (1967) T. 3: 10. 2 0 7 a p Korošec, Arh. vestnik 9-10 (1958-59) 99 ss. 2 0 8 St. Vukovič, Arh. vestnik 8 (1957) 37 ss. 2 0 9 B. Čovič, Uvod u stratigrafiju i hronologiju praistorijskih gradina u Bos­ ni, G lasnik Zem. muz. 20 (1965) 27 ss, T. 6: 13, 21; 8: 1, 2, 6. 2 1 0 P., J. Korošec, K atalog Iga (1969) 22 ss. 2 1 1 Carinthia 1 126 (1936) 91. 2 1 2 V Ajdovski jam i je najdeno zelo veliko pooglenele pšenice. elementi in vplivi kulturne skupine srednjepođonavskega kroga, je po gradivu dognano, da je proces združevanja teh dveh krogov, ki se začenja nedvomno že za časa zadnjih faz mlajšega neolitika v neolitiku končan s pojavom mlajše faze alpskega faciesa lengyelske skupine. Glede na najdbe te skupine je danes videti, da zajema ves prostor na jugu, ki najbolj verjetno ni bil direktno zaseden z nosilci kultur jadranskega kroga. Ta proti koncu svojega obstoja odstopa me­ sto novi kulturni skupini, ki ji je nekdaj dal osnovne elemente za njen nasta­ nek. Proces te preobrazbe v novo kulturno skupino je po vsej verjetnosti bil počasen in ni potekal na vsem območju enako oziroma v severnih predelih je potek asimilacije bil hitrejši kot na jugu. S tem tudi lahko razlagamo, da se na južnih najdiščih ne pojavlja kulturna skupina severnega območja kot zaključena celota.2 1 3 Nedvomno, da moramo tu računati z močnejšim vplivom južnega kulturnega razvoja, p ri tem so pa prevladovali v večini avtohtoni elementi. Če­ prav je danes gotovo, da je nastale kulturne spremembe v tem času nujno pripisati naglemu ekonomskemu razvoju v samih mejah te kulturne skupine, vendar prevzemanje posameznih elementov bodisi iz enega ali drugega kroga zahteva domnevo o določenih premikih, ki po vsem sodeč niso bili veliki. Po elementih, ki so najdeni na južnih najdiščih, je za danes bolj verjetno, da je bil močnejši prodor s severa kot južni proti severu.2 1 4 Ali lahko barjansko sku­ pino Ig I povežemo z migracijo z vzhoda, tj. z območja Slavonije z že razvitimi elementi slavonske skupine, ali jo tolmačimo kot kulturni razvoj z enako eko­ nomiko, družbenim razvojem in podobno in samo z določenim vplivom z vzho­ da, ostane še vedno odprto vprašanje. Vendar pojavi posameznih slavonskih elementov na najdiščih severovzhodne Italije potrjujejo domneve o prodoru severnih elementov bolj južno od Ljubljanskega barja. Takšno tolmačenje kulturnih sprememb tega časa na vzhodnoalpskem ozemlju skupine Ig II lahko povežemo s prihodom novih ljudstev. Ta m igracija je morala biti nasilen vdor, ki je prekinil življenje slavonske skupine na našem ozemlju. Če ta prem ik povežemo z vzhodom ali jugovzhodom, se v istem času v zahodni oblasti, t. j. z apeninskega območja pojavljajo m anjše skupine rodov, od katerih se le nekatere prebijejo do srednjeslovenskega ozemlja, ne glede na to, ali je ta prodor neposredno z italskega ozemlja ali posredovan z dogajanji, ki so nastala v južnih predelih. Na to in na nekatera druga vprašanja bo dala odgovor obdelava celotnega gradiva in raziskava nadaljnjih najdišč primorskega območja, seveda tudi otokov severnega Jadrana te r krajnega dela severovzhodne Italije. V tem prim eru bi se za obdobje eneolitika v Sloveniji lahko podala tale kronološka lestvica: I. starejša faza: iztekajoča se lengyelska skupina in najstarejši pojav slavon­ ske skupine; II. srednja faza: elementi že form irane slavonske skupine in III. mlajša faza: elementi t. i. skupine Ig II. 2 1 3 J. Koročec, Zgod. časopis 14 (1960) 10. 2 1 4 Čeprav je J. Korošec (ibidem 33 ss) domneval, da je hvarska skupina bi­ la tako močna, da ni dovoljevala »slabši« lengyelski skupini močnejšega širjenja proti jugu, vendar ne izključuje možno­ sti, da se bo z novimi najdbam i slika ne­ koliko sprem enila (ibidem 12). PREGLED GRADIVA (T. 1—15) V oklepajih so inv. številke tehle m u­ zejev: T. 1 in T. 2: Loški m uzej v Škofji Loki. Opis gradiva ni podan, k er se nahaja v Poročilu o izkopavanjih, F. Leben, Acta carsologica 3 (1963). T. 3—6: N aravoslovni muzej, Dunaj. Vse gradivo je podaril K. Dežman razen fragm enta na T. 6: 1, katerega je podaril Hochstetter. T. V: In štitu t za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. In v en tarn e številke n i­ so vnesene pri opisu, k er je inventarna knjiga napisana 1951. leta zgubljena. T. 8—15: P okrajinski m uzej, Ptuj. P ri reviziji tega gradiva so na m nogih frag ­ m entih večinoma napačne inventarne številke ali stare izbrisane. T. 1. Kevderc na L ubniku pri Škofji Loki. 1. Inv. št. 3198 2. Inv. št. 3204 3. Inv. št. 3194, 3195, 3196 4. Inv. št. 3198 T. 2. Kevderc na L ubniku pri Škofji Loki. 1. Inv. št. 3152 2. Inv. št. 3153 3. Inv. št. 3217 4. Inv. št. 3219 5. Inv. št. 3220 6. Inv. št. 3218 7. Inv. št. 3221 T. 3. Ig. 1. Fragm ent večjega vrča ali am fore tem ­ no rjavo sive barve izdelan iz prečiščene zemlje, pomešane s peskom. T rakast ro ­ čaj je odlomljen. O rnam ent v brazda­ stem vrezu z velikim i podolgovatim i vbo­ di. Viš. 12,8 cm (inv. št. 16325) 2. F ragm ent kroglastega dna s šestimi valjkastim i nožicami sivo rjavo pečene posode izdelane iz prečiščene zemlje, po­ m ešane s peskom in sljudo. Viš. 3 cm (inv. št. 360) T. 4. Ig. 1. Fragm ent sivo črno pečenega vrčka iz prečiščene zemlje, pom ešane s peskom in sljudo. O rnam ent je brazdast vrez. Viš. 6,7 cm (inv. št. 1843) 2. F ragm ent m anjše skodele črno sivo pečene, narejen iz prečiščene zemlje, po­ m ešane z drobci krem ena in peska. P re ­ hod vrata v ram e je profiliran in okra­ šen s plastičnim i vzboklinam i. Viš. 7.05 cm (brez inv. št.) 3. Tem no sivo črno pečena m ajhna ko­ nična posoda s fragm entiranim dulcem. Izdelana je iz zemlje, pom ešane z drobci krem ena. Viš. 5,5 cm (inv. št. 348) 4. Skoro črno pečen fragm ent ram ena s subkutanim ušescem m anjše am fore iz­ delan iz presejane zemlje, pom ešane z drobci krem ena. O rnam ent je odtis nare­ jen z obvito nitko in z vbodi. Viš. 7,5 cm (inv. št. 2036) 5. Podobno kot zgoraj. Viš. 4,7 cm (inv. št. 12.851) 6. Sivo črna m anjša skodelica z ostrim klekom ter trakastim ušescem, ki veže u stje z naj večjo periferijo'. Izdelana je iz presejane zemlje, pom ešane z drobci k re­ m ena. Viš. 4,5 cm (inv. št. 347) 7. Sivo črno pečena kroglasta am forica z lijakasto razširjenim vratom in omfa- lom na dnu. Izdelana je iz čiste zemlje, pom ešane z drobci krem ena. Viš. 7.4 cm (inv. št. 345) 8. Sivo črno počena m ajhna koničasta nesim etrična posoda s štirim i m ajhnim i jezički na ustju. Izdelana je relativno gro­ bo iz zemlje, pomešane s peskom in slju­ do. Viš. 3, šir. 7—8,5 cm (inv. št. 2024) T. 5. Ig. 1. F ragm ent dna neke večje tem no sivo pečene posode izdelane iz zemlje, po­ m ešane z drobci krem ena. Poudarjeno dno je om am entirano z vrezanim orna­ m entom . Viš. 3,1 cm (inv. št. 364) 2. Tem no sivo pečen fragm ent konične posode z m ajhnim dnom. Izdelan je iz do­ bro prečiščene zemlje z drobci krem ena in peska. Viš. 4,8 cm (inv. št. 12843) 3. a-c. F ragm ent črno sivo pečene konič­ ne kupe z vodoravno odrezanim ustjem. Izdelana je bila iz prečiščene zemlje, po­ m ešane s peskom in sljudo. Na obodu je ohranjen perforiran vodoravno izvlečen jeziček. Posoda je bila ornam entirana z zunanje in notranje stran i te r na ustju z brazdastim vrezom. Viš. 3,95 cm (inv. št 2041) T. 6. Ig. 1. F ragm ent črno do tem no rjavo pečene posode z navzven lijakasto vpognjenim ustjem . Izdelan je iz zemlje, pom ešane s peskom in drobci krem ena. O m am enti- ra n je z m etličastim i potezami. Viš. 8,8 cm (inv. št. 3934) 2. Fragm ent sivo črno pečene večje po­ sode s trakastim vzdolžno narebrenim ro­ čajem, ki veže ram e s cilindričnim vra­ tom. Izdelan je iz čiste zemlje z drobci krem ena in peska. Viš. 13,8 cm (inv. št. 2028) T. 7. Predjam a. 1. Fragm ent zgornjega dela sivo rjavo pečenega lonca z ločno zoženim spodnjim delom. Zgornji del je cilindričen in na prehodu im a jezičasto vzboklino (J. Ko­ rošec, Predjama [1956] T. 10: 6; 36: 13) 2. Fragm ent sivo rjav e pečene kroglaste skodele z blago navzven upognjenim ust­ jem, izdelane iz zemlje, pomešane z drob­ ci krem ena. Posoda je ornam entirana z dvojno vrsto m ajhnih vbodov. Viš. 5,9 cm 3. Fragm ent ustja posode z bolj cilindrič­ nim zgornjim delom. Izdelan je iz zem­ lje, pomešane s peskom in sljudo ter rjavo sivo pečen. N a fragm entu je orna­ m ent s trikotastim i vbodi v dveh vrstah in z brazdastim vrezom. Viš. 3,8 cm 4. Vrček, rekonstruiran iz več fragm en­ tov, sivo črno pečen iz zemlje, pomešane z drobci krem ena in peska. Posoda je bila ornam entirana po vratu, ramenu, po n aj- večji periferiji te r po ročaju, ki veže ust­ je z ramenom. O rnam ent je narejen z grobim brazdastim vrezom ter z vbodi. Rek. viš. 11,8 (J. Korošec, Predjama [1956] T. 8: 2) 5. Fragm ent neke sivo črno pečene poso­ de. Na fragm entu so šrafirani trikotniki. Viš. 4,9 cm 6. M ajhna puščica z zajedo, izdelana iz krem ena z neznatnim številom retuš. Viš. 1,7 cm (J. Korošec, Predjam a [1956] T. 20: 5; 41: 1) 7. M ajhna puščica z zajedo, izdelana iz krem ena z obojestranskim i retušam i in z vzdolžnim grebenom. Viš. 2,65 cm (J. Korošec, Predjama [1956] T. 41: 5) 8. Visoka trikotasta puščica s trnom , iz­ delana iz krem ena z obojestranskim i re­ tušam i po celi površini. Viš. 4,65 cm (J. Korošec, Predjama [1956] T. 41: 5) T. 8. P tujski grad, Ptuj. 1 a-b. J. Korošec, P tu jsk i grad (1951) 211, sl. 43, T. sl. 316 (inv. št. 2612) 2 a-c. Ibidem 205, sl. 44, T. sl. 215 (inv. št. 2573) 3. M iniaturna konična kupa s polno iz­ delano nogo s kroglasto vdolbino na zgor­ njem dnu posode. Viš. 2,45 cm (inv. št. 2582) T. 9. P tujski grad, P tuj 1. Ibidem 202, sl. 42, T. sl. 176 2. Ibidem 193, sl. 40, T. sl. 58 (inv. št. 2499) T. 10. P tujski grad, P tuj 1. Fragm ent zgornjega dela konične kupe z močno navznotraj odebeliem in vodo­ ravno odrezanim ustjem . Viš. 6,3 cm (inv. št. 1511) 2. Fragm ent zgornjega dela sivo žgane polkroglaste ali konične kupe s horizon­ talno razširjenim ustjem . Viš. 3,2 cm (inv. št. 1710) 3. Fragm ent zgornjega dela rdeče sivo žgane polkrožne skodele z ravno odreza­ nim ustjem, ki je om am entirano z na­ vadnim i vrezi. Viš, 4,6 cm (inv. št. 3252) 4. Fragm ent sivo žgane konične skodele z odebeljenim vodoravno odrezanim u st­ jem. Izdelana je iz zem lje, pomešane z drobci krem ena. Na fragm entu ostanki črne prevleke. Viš. 5,3 cm, glob. 1 —1,5 m (inv. št. 2924) 5. Ibidem 210, T. sl. 290 6. Fragm ent sivo žgane skodele z odebe­ ljenim ustjem in z nekoliko usločenim spodnjim delom, izdelan iz zemlje, po­ m ešane z drobci krem ena in peska. Viš. 3,35 cm (inv. št. 3174) 7. Ibidem 214, T. sl. 350 8. Fragm ent zgornjega dela konične sko­ dele z odebeljenim poševno odrezanim ustjem . Izdelana je iz zemlje, pomešane z drobci krem ena in peska. Stene so zelo debele. Viš. 3,2 cm; ognjišče VII (inv. št. 1511 a) 9. Fragm ent širokega trakastega ročaja sivo črno žgane posode. Viš. 4,1 cm; og­ njišče X II (inv. št. 1078) 10. Ibidem 219, T. sl. 433 T. 11. P tujski grad, P tuj 1. Ibidem 198, T. sl. 119 2. Fragm ent polkroglaste sivo žgane sko­ dele z zaobljenim ustjem . Izdelan je iz zemlje, močno pom ešane s peskom. Viš. 5,3 cm; glob. 0,20 m (inv. št. 2865) 3. Ibidem 229, T. sl. 592 4. Ibidem 229, T. sl. 594 5. Ibidem 214, T. sl. 351 6. Spodnji del rdečkasto žgane m iniatur­ ne posodice z nekoliko usločenim dnom. Viš. 1,7 cm; jam a A (inv. št. 64) 7. Fragm ent z delom trakastega ročaja sivo žgane bikonične posode (vrča). Pod ročajem je skupina vrezov. Viš. 6,4 cm; ognjišče X II (inv. št. 899) 3. Sivo rdeče žgan fragm ent posode z dvem a vertikalnim a vrezom a. Viš. 3,8 cm; »Z« (inv. št. 1385) 9. in 10. Ibidem 222, T. sl. 476 11. Bikoničen spodnji del m iniaturne siv­ kasto žgane posodice iz zemlje, pomešane z drobci krem ena. Viš. 3,4 cm (inv. št. 2671) T. 12. P tujski grad, P tu j 1. Ibidem 209, T. sl. 280 2. Ibidem 221, T. sl. 461 3. Ibidem 207, T. sl. 246 T. 13. P tujski grad, P tuj 1. Ibidem 204, T. sl. 202 2. Ibidem 200, T. sl. 145 3. Fragm ent sivo žgane polkroglaste ku­ pe, izdelane iz zem lje, pomešane s pe­ skom in drobci krem ena. Z zunanje stra­ ni je vrezan ornam ent, Viš. 3,5 cm; sve­ tišče (inv. št. 2852) 4. Fragm ent sivo rdeče žgane koničaste kupe na nogi z vodoravno odrezanim ust­ jem. Izdelana je iz zemlje, pom ešane s peskom. Viš. 5,7 cm (inv. št. 3479) 5. Ibidem 214, T. sl. 351 6. Fragm ent pritpada posodi na T. 12: 1. Viš. 5,2 cm T. 14. P tujski grad, P tu j 1. Fragm ent bolj polkroglaste kupe z na- vznotraj odebeljenim in horizontalno od­ rezanim ustjem . Izdelan je iz zemlje, po­ m ešane s peskom in sivo rjavo žgan. Viš. 4.4 cm 2. Ibidem 207, T. sl. 248 3 a-b. Ibidem sl. 52 4. F ragm ent nizke konične noge sivo rd e­ če žgane kupe. Viš. 2,5 cm (inv. št. 973) 5. F ragm ent sivo črno žgane posode z blago naznačenim vratom te r nekoliko odebeljenim ustjem . Na fragm entu je or­ nam ent v obliki m anjših odtisov. Viš. 5,1 centim etra (inv. št. 3261) T. 15. P tujski grad, P tu j 1. F ragm ent sivo žgane večje polkrožne skodele na nogi (?) z odebeljenim vodo­ rav n o odrezanim ustjem . Izdelan je iz zem lje, pom ešane z drobci krem ena. Viš. 6.5 cm (inv. št. 1156) 2. Ibidem 204, sl. 46, T. sl. 205 3. Ibidem 213, T. sl. 335 4. Ibidem 211, sl. 41, T. sl. 309 5. F ragm ent zgornjega dela polkroglaste rdeče sivo žgane skodele z nekoliko nav- znotraj upognjenim ustjem . Viš. 5,3 cm (inv. št. 1272) 6. Ibidem 201, T. sl. 168 7. Sivo žgane okrogle votle nizke noge. Viš. 3,7 cm (inv. št. 3300 ?) 13* 195 9 6 1 Kevderc na Lubniku, Škofja Loka Ig P redjam a L’eneölithique en Slovenie E tant donne les autres exposes, l’a u te u r etudie, pour illustrer l’eneolithique en Slovenie, le m ateriel des sites fouilles des regions du Nord et du C entre de la Slove­ nie. Pour ce faire, il prend en consideration les sites suivants qui contenaient plusieurs horizons culturels: A jdovska jam a pres de N em ška vas: au cours des deux campagnes de fouilles effectuees dans ce site,1-2 on a p u constafer la culture Lengyel.9 D’apres la Stratigraphie, il a ete possible de delim iter trois niveaux: le niveau inferieur contenait principalem ent la ceram ique peinte m onochrom e et polychrome. Le niveau du milieu avait surtout de la ceram ique de differenta tons de gris. La ceram ique peinte mono­ chrome, qui p eu t etre presente ä ce niveau, appartient aux p etits vases, Dans le niveau superieur, il existe, ä cöte des elem ents lengyel, d’a u tre s elem ents, comme c’est le cas pour les coupes ä anses rubannees,1 1 les vases decores de triangles hachu- res en larges sillons,1 2 les petites cruches ou les ecuelles de form e spherique et les recipients ovoides avec deux petits oreillettes sur l’epaule.1 3 Tons, ces exemples, qui sont toutefois peu nom breux, representent, avec les form es non developpees, les elements les plu s jeunes de ce groupe. On a pu constater que ces niveaux correspon- recente, om ee d’un decor typique de Lengyel.2 *-2^ D rulovka pres de K ranj: ap p a rtien t ä un site d’habitat: ä preuve la decouverte de crepi de m ur.14-15 Le m ateriei qui ap p a rtien t au groupe lengyel des Alpes Orientales se compose d’une phase ancienne avec la ceram ique peinte en rouge, et d’une phase recente qui contient la plus grande p artie de ceram ique peinte en noir,1 6 et de cera­ mique d’un gris obtenu p ar la cuisson, avec engobe d’un blanc sale.1 7 La seconde civili­ sation representee dans ce site ap p artien t au groupe Ig II.1 8 D ans ce m ateriel, en trouve aussi u n certain nom bre d’exem ples comme le gobelet ä pied evide,1 9-21 dont les formes ne sont pas developpees, et le decor en form e de triangle pendant, hachure en incisions sim ples. La form e et l’o m em en t de ces exem ples sont genetiquem ent lies aux analogies des exem ples plus anciens. La cruche est une autre form e plus recente, om ee d’u n decor typique de lengyel.*2-24 Kevderc e t Lubniška jam a (deux grottes sur le L ubnik p res de Škofja Loka): le m ateriel fut trouve dans im e seule couche culturelle, mais, en d ep it de ce fait, 1 ’auteur constate qu’il ap p a rtien t ä plusieurs phases. La periode la plus anicienne qui soit ici representee est la civilisation Lengyel des Alpes Orientales. E lle possede les types de vases suivants: les recipients carennes dont les fomds se retrecissent (T. 2: 1, 3—6). Ils sont decores su r le u r plus grande circonference, ils peuvent avoir des appliques pla- stiques une p a r une, ou par paires. A cöte de ces pots, il y a des ecuelles droites ou carennees, les recipients ovoides, etc.23-3 0 Tous ces exem ples ont su rto u t des points de comparaison avec le m ateriel de la m em e phase du P tujski grad,3 4 et de D rulovka3 5 et d’autres sites. L a trouvaille la plus interessante est u n fragm ent de pintadera.4 1 Des analogies de form e se retrouvent dans les exem ples de K anzianberg en Carinthie4 4 qui appartiennent au meme groupe culturel.4 5 En ce qui concerne l’ industrie lithique, dans cette phase, la poante de fleche est typique. Elle est sem blable, p ar sa technique de debitage, au x pointes de fleches trouvees au cours des fouilles des cites lacustres du bord du canal de Resnik,4 7 mais p a r sa forme, eile rappelle les pointes de D ru­ lovka.4 8 L’originalite de ce site provient de ce que le m ateriel ne contient pas de hache- marteau et de cuillere typique de ce groupe. Si l’on considere l’absence de ces ele­ ments, il est indiscutable que ce m ateriel de Lubnik ap p artien t ä un e phase recente de ce groupe. La datation plus recente est confirmee par: les recipients ovoides qui m ontrent des analogies avec des exem ples trouves dans les cites lacustres, pres de Parte,5 4 une coupe droite probablem ent su r pied evide et evase, ornee de triangles pen­ dants et hachures en incisions sim ples,5 6 comme nous en avons vu ä Drulovka,5 7 et un fragm ent de pied presque droit5 8 et dont le diam etre prouve qu’il est d’une trad i­ tion plus ancienne. L’auteur pense que ces elements ne doivent pas etre exclus du groupe de la civilisation lengyel des Alpes Orientales,5 9 m ais qu’ils doivent etre consi­ deres comme des elements representant une phase de đeveloppem ent plus jeune. La deuxiem e periode est r e p r e s e n ts p ar les elem ents ay an t des caracteristiques tout ä fait differentes du point de vue de leur form e et de leu r decor. Ici domine la form e spherique, dont les types principaux sent: les cruches ä col cylindrique legere- m ent incurve, ä fond aplati ou concave et les anses rubainnes (T. 1; 4, fig. au te x ­ te),6 0 - 6 1 les am phores spheriques carennees ä col retreci e t dont les levres sont lege- rem ent evasees,63-65 ou seulem ent en p artie carennees, avec une petite, anse sous-cu- tanee sur l’epaule,6 6 les ecuelles sem i-spheriques carennees, ä bord etire, ornees su r toute leur surface de triangles et de rubans (T. 1, 2, 3), m ais il n ’est pas exclu que le decor com pte aussi les rhombes,7 3 cercles, ou d’autres decors ourvilignes.7 4 Les triangles pendants sont places su r plusieurs registres7 5 ou sont couches et l’espace entre eux form e une ligne en zig-zag.7 6 C ette derniere peut egalem ent etre realisee par une ligne large decoree. La technique utilisee est l’ incision sim ple rem plie par des im pres­ sions (verticales ou en biais) de petits triangles. Ce decor est couvert d’une epaisse couche blanche incrustee. Pour que cette incrustation se m aintienne dans les creux, toute la surface du motif est entaillee,7 8 c’est-a-dire rem plie p ar des incisions courtes non organisees, comme c’est le cas dans certains groupes culturels du cercie adriatique8 1 Plusieurs elem ents de ce groupe de ceram ique sont, soit p a r le decor, soit p ar la fo r­ me, lies genetiquem ent ä des m anifestations plus anciennes de la region des Alpes Orientales. En ce qui concerne le problem e chronologique de cette civilisation, l’auteur m et ä p a rt les elements qui appartieünent ä la phase interm ediaire entre la culture lengyel et le groupe Ig I. L’auteur separe aussi les elem ents lies au groupe Ig I du L jubljansko b arje (Le M arals de Ljubljana) et ceux lies au groupe Ig II. L’auteur n’etudie pas la troisiem e periode, car eile date Tage du bronze. Jerm anova ou Ajdovska jam a n a Pijavskem . P arm i le m ateriel d e 'c e tte grotte, l’auteur recom m it deux groupes d e ceramique. L’un qui appartient p ar ses form es classiques ä la civilisation lengyel des Alpes Orientales,85-95 et l’autre qui presente les traits plus recents. P arm i ces d em iers on trouve: de petites cruches ä fond spherique et ä anses qui surm ontent le bord,9 6 les terrines droites ä bord etire, decorees de triangles hachures en larges sillons,9 7 e t des recipients ovoides, dornt la partie inferi- eure est decoree dans la technique de barbotine.9 8 D’apres la determ ination chrono­ logique du Resnikov prekop (canal de Resnik),9 9 l’au teu r considere ces exemples comme des m anifestations plus recentes. Kolišča p ri Igu (cites lacustres pres de Ig, T. 3—6). B ien que ce m ateriel ait sou- vent ete tra ite dans la litteratu re et decrit, 1 ’ au teu r rep ren d le m ateriel de la civili­ sation slavonienne qui est identifie comme groupe lg I. II distingue des elem ents autres que ceux dejä m entionnes, qui sont lies ä une base plus ancienne.1 0 0 Ces ele­ m ents representent dans ce groupe la phase la plus ancienne. Celle-ci contient de petites cruches,1 0 1 des ecuelles ä profil carenne,1 0 2 des crecelles carennees,1 0 3 des vases dreits ä goulot ou ä quatre renflem ents plastiques sur le bord. Les elem ents decora- tifs, quand ils existent, ne presentent pas un degre eleve de đeveloppem ent.1 0 4 L a civilitation slavonienno de la region des Alpes O rientales est liee chronologi- quem ent, d’u n cöte au type Retz en A utriche, et, de l’autre, ä la civilisation de B aden- Peceler de Pannonie.1 0 6 La longue d u ree chronologique p erm et de differencier le m ateriel de ce groupe culturel en deux phases: l’ancienne, qui est u n e phase R evolu­ tion, et la phase m üre, tandis que l’a u te u r attrib u e les elem ents des regions plus septentrionnales a la troisiem e phase decadente. A la seconde civilisation, qui ne possede pas encore de nom, l’auteur attribue, pour la differencier de la civilisation m entionnee plus haut, le nom du groupe Ig II. Elie se distingue de la precedente et eile ap p a rait dans ce site avec des form es deve- loppees. C ulturellem ent, cette civilisation est liee ä sa v arian te adriatique,1 0 9 au grou­ pe Kiszaipostag, Wlieselbourg et avec le type Oggau-Loretto. E lie est egalem ent liee. dans une certaine mesure, ä la ceram ique »litzen«, et au cercle culturel de l’Italie du Nord auquel ap p artien t aussi le vase cam paniform e de type m aritim e.1 1 1 1 -1 1 2 P redjam a. P arm i les elem ents les plus anciens de ce site, l’auteur distingue ceux qui sont lies ä la civilisation lengyel des Alpes O rientales. P arm i ces elem ents, il-y-a certains fragm ents de vase ä carrenne, et dont le fond est retreci, certaines poin- tes de fleche en silex (T. 7: 8), avec des retouches sem blables ä celles des eclats ordi- naires1 1 7 et des haches-m arteaux.1 2 6 L a ceram ique en son en tier n’est pas decoree (T. 7: 1). 122-124 Elle ne connait pas, com m e c’est le cas pour le m ateriel de Lubnik, la cuillere, caracteristique pour ce groupe culturel, mais on retrouve des perles plates en pierre ou en os.125 -1 2 6 Le deuxiem e groupe est rep resen ts p ar les pots et oruches (T. 7: 4) qui ont des anses rubannees decorees d’ornem ents encore non developpes, consistant en incisions simples et larges sillons.1 2 9 Ces ornem ents sont com pletes p ar un sim ple poingonnage. La form e du m otif est liee ä la phase initiale du groupe culturel Ig I. C ertaines terrines ä oreitles sous-cutanees appartiennent ä cette periode.1 3 3 La pointe de fleche fait partie de l’outillage lithique. P tujski grad. Au cours de la d em iere etude de ce nom breux materiel, les ele­ m ents de la civilisation Lengyel des A lpes O rientales fu ren t consideres ä p art.1 3 7 P a r­ mi le m ateriel resta n t et ap p arten an t aux civilisations plus anciennes, se trouve celui de la civilisation slavonienne. P arm i les types les plus representes on com pte le gebelet ä pied dont la form e peut e tre cylindrique ou en form e de croix (T. 8: 3; 11: 1, 2, 4-6; 14: 1-4; 15: 1, 4, 5, 7), l’am phore plus arrondie ä col cyildndrique legerem ent concave et ä bord etire (T. 11: 1; 12), les terrin es sem blables (T. 10: 11; 11: 9, 10; 15: 3), mais ayant le bord plus elargi, les ecuelles un peu plus petites (T. 11: 3, 4, 6; 13: 3), la cruche representee une seule fois (T. 15: 2), et les cuilleres ä m anche plein (T. 10: 10; 15: 6). Le decor est tres simple, prlncipalem ent compose de triangles hachures düncisions sim ples ou de larges sillons et complete de poingonnages. II etait rem pli d’ incrustations blanches. L’au teu r place ce groupe, au n tv eau global, dans la civilisation slavonienne, et plus precisem ent, dans sa variante des Alpes Orientales. Ce point de vue se justifie par la presence du gobelet ä pied e t des caracteres de rornem entation. Cependant, d’apre certains elements, l’auteur distingue une phase ancienne et une phase recen- te. Tandis que la prem iere est liee ä la phase recente de Lengyel, la derniere est liee a la seconde phase du groupe lg I du L jubljansko barje. Ces elem ents evoquent avec clarte non seulem ent la liaison etroite des m anifestations eneolithiques avec le sub­ strat plus ancien mentionne, mais aussi une periode chronologique plus longue dans ce site. Roška špilja. Bien que Ton suppose qu’il existe, dans le m ateriel de ce site, cer- taines form es et elements decoratifs qui m ontrent la liaison avec le groupe ancien de cette region, 1 ’existence de la culture eneolithique evoque seulem ent les pointes de fleche ä base concave.1 " - 1 4 3 Vinomer pres de Metlika. Dans certaines fosses d’habitat, decouvertes ä «Prista­ va»,1 4 4 on a trouve, avec les fragm ents de erepi de m ur,1 4 5 de la ceram ique des civili­ sations Lengyel et slavonienne. Des elem ents de la prem iere civilisation, le-s cuilleres et les haches-m arteaux, sont absents. En se basant sur ce fa it et sur certains ele­ ments, le m ateriel, qui est culturellem ent sous l’influence des regions Sud-Est,1 5 1 est chronologiquem ent place dans la phase recente de cette civilisation. De meme, la civilisation slavonienne est rangee, avec ses elements, dans la phase recente qui en tre deja dans l’epoque du bronze.1 5 6 Apres l’analyse des m ateriels de certains sites, l’a u te u r conclut qu’ä l’epoque eneolithique deux civilisations s’etendaient, ä savoir la civilisation slavonienne, et celle qui ap p artien t au groupe Ig II, tandis qu’au debut de l’epoque eneolithique existe la derniere phase de developpem ent de la civilisation lengyel des Alpes Orientales, De toutes ces 'civilisation, e’est la civilisation Lengyel qui est, en Slovenie, la mieux exploree et la plus connue p a r de nom breux sites. E tan t donne que nous ne savons pas quelle etait la civilisation quii s’etait im plantee av an t la civilisation lengyel dans cette region, la question se pose de savoir si eile represente une m anifestation culturelle du developpem ent interne d’une plus ancienne civilisation qui se serait etendue egalem ent dans la region de Slovenie, ou seulem ent dans la region voisine, et qui au rait ainsi penetree comme une civilisation achevee dans la region ou on la trouve, ou bien si eile est le fru it de l’interpenetration de deux cercles culturels qui ont dü fusionner dans cette region. D’apres l’analyse falte par J. Korošec de ce groupe culture!, il ressort qu’une de ses com posantes principales est form ee par les elem ents du cercle culturel adriia- tique.1 5 9 Avec les fouilles de l’ A jdovska jam a, une seconde com posante est constatee, qui possede des elements pro-venant du cercle des civilisations danubienncs1 6 " D’apres ces m anifestations, il est certain que la civilisation Lengyel des Alpes O rientales s'est form ee ä p a rtir d’elem ents des cercles culturels m editerraneans et de l’Europe Centrale.1 6 2 Les trouvailles archeologiques ont m ontre que le cercle m editerraneen s’est etendu aux regions littorales; cependant, jusqu’ici, les frontieres nord n’ont pas ete determ inees. D’apres certains elem ents du m ateriel des cites lacustres, le long du ca­ nal de Resnik, on peut juger que ce cercle culturel a p en etre profondem ent ä l’inte- rieur du continent.1 6 3 E tant donne que les elem ents du cercle culturel septentrionnal sont conserves tels quels p ar les elem ents de la culture lengyel, on peut conclure que les contacts m utuels ont pu s’ effectuer avant la phase de la civilitation de H var, et de la civilisation representee dans les cites lacustres pres du canal de Resnik.1 6 4 Ces considerations m ises ä part, il est certain que l’expansion la plus forte de la civilisation Lengyel vers le Sud s’effeotue au m om ent de sa phase la plus recente. Ce­ pendant, l’a u te u r laisse les parentheses ouvertes en ce qui concem e la question de savoir quels peuvent etre les rapports qui existent avec les m anifestations analogues des environs de Ravenne et de la cote adriatique.1 6 6 D’apres le m ateriel de la C arinthie e t de la Styrie autrichiennes,1 6 7 du B urgen­ land,1 6 8 du Com te de Vesprem en P annonie1 6 9 et des regions au Sud-O uest de la Slo- vaquie, on peut juger qu’il y avait lä un developpem ent analogue dans le cercie de la civilisation Lengyel.1 7 2 L’auteur incline ä voir dans les nouveaux elem ents qui apparaissent ä la fin de cette civilisation le reflet du developpem ent culturel interne. La diversite des for­ mes et des decors evoque des creations spontanees et, ä cette periode, de developpe­ ment inegal. II est ä rem arquer que des m anifestations sem blables, qui peuvent etre notees aussi dans les regions m entionnees plus h au t en dehors de la Slovenie et qui apparaissent en A utriche du N ord-Est, comme type R etz1 7 5 en Slovaquie du Sud-Ouest, sont englobees dans le groupe de la ceram ique ä incisions en larges sil- lons.1 7 6 La situation en Croatia est beaucoup plus obscure, car il n ’y a pas suffisam m ent de sites explores system atiques. Cependant, les archeologues croates aim eraient voir dans les elem ents de la derniere phase de developpem ent de la civilisation Lengyel une autre civilisation, ä laquelle ils donnent le nom de culture Lasinja.1 7 7 Toutes les m anifestations m entionnees mises ä part, l’ a u te u r pense qu’en se basant sur les elem ents sürs le s plus recents du m ilieu Lengyel et d’autres elem ents plus anciens de la civilisation slavonienne, on peut s’attendre ä trouver egalem ent des sites ou regions ou le processus de developpem ent serait plus explicite que dans les civilisations m entionnees, plus probant avec des elem ents plus nom breux. D’apres l’auteur, un tel endroit p o u rra it etre l’actuelle Slavonie et le Srem , dont le developpem ent culturel d aterait de l’epoque avant 1’invasion de la culture B aden- Peceler dans les regions orientales. M ais les trouvailles prouvent qu’un developpem ent analogue s’est effectue egalem ent dans la region de Slovenie. P a r l’analyse des carac- teristiques de certaines trouvailles de la civilisation slavonienne, il est possible de differencier deux materiels, U n groupe, lie aux regions riches et revelant plus de contacts avec des trouvailles de regions orientales,1 8 9 1 ’autre, trouve dans les regions moms accessibles, avec la tendance ä u n developpem ent local. T andis que le m ateriel du prem ier groupe est plus riche dans ses formes et dans le decor,!9 0 le second est plus pauvre, et, p a r moments, plu s grossier. D ans la com paraison, ce dernier a un aspect plus recent, ce qui ne concorde pas avec les phases chronologiques de ce groupe culturel, m ais il ne s’agit lä que du developpem ent culturel plus len t des regions difficiles ä atteindre. Dans l’echelle chronologique globale, la civilisation slavonienne en Slovenie est parallele ä la civilisation Vučedol I et p eu t-etre en partie ä la deuxiem e phase de la meme en Slavonie occidentale et ä la phase plus ancienne de la variante bosniaque- slavonienne. D ans les autres parties de cette region, eile est contem poraine des civili­ sations B aden-Peeeler et Kostolac. La civilisation suivante m ontre egalem ent le meme developpem ent double et possede une variante locale representee p ar les trouvailles de K evderc et P redjam a1 9 4 qui se distinguent des autres trouvailles des cites lacustres pres de Ig. Les decouver- tes faites jusqu’ici ne revelent aucune form e in te rm e d ia te qui aurait evoque un certain processus de developpem ent et d’assim ilation de la civilisation slavonienne. D'apres certains elements, l’auteur considere que cette civillisatian s’est form ee dans une region proche du cercie de la civilisation slavonienne.2 0 0 A u cours de revolution de cette civilisation apparaissent, dans les regions du Sud-Est, quelques elem ents de la culture des vases cam paniform es.2 0 1 Elle prend fin avec l’apparition de la cera­ mique litzen.2 0 8 - 2 0 9 En se basant sur tous les elem ents accessibles, cette culture est representee ä l’epoque de la deuxiem e phase de Vučedol, mais eile est plus recente que la variante adriatique. Bien que la question de l’ origine de cette civilisation reste ouverte, 1 ’ au ­ teur se lim ite k m entionner certains elements, par exem ple les formes spheriques et les oreillettes sous-cutanees qui revelent la possdbilite d’un e certaine liaison, et elles apparaissent dans le cercle de la phase la plus recente du groupe culturel adriatique dans la region de Dalmatie. D’ apres l’outillage lithique, il est certain que, parallelem ent au groupe culturel adriatique, le cercle culturel occidental avait egalement une cer­ taine im portance. D’apres le m ateriel trouve dans certains sites, il est prouve que plusieurs colonies purent utilisees sans interruption pendant toute la periode eneo- lithique. Ces colonies etaient situees dans des endroits naturellem ent proteges, que ce soit dans les zones basses ou dans les zones elevees. Les m aisons etaient surelevees e1 faites de branches couvertes de boue, et probablem ent aussi en m ateriau dur. La vie spirituelle etait etroitem ent liee au culte des m orts. Dans les tombes on trouve, ä cote du squelette, un m obilier tres riche. D’apres les trouvailles archeologiques, il est certain que la civilisation Lengyel en Slovenie s’est form ee avant la fin du neolithique avec la fusion des elem ents de deux cercles culturels et qui prend fin a l’epoque eneolithique. Les porteurs de cette civilisation s’installer ent au debut de la periode dans la Slovenie Septentrionale et Centrale, et au Sud, probablem ent dans les endroits qui n ’etaient pas occupes direc- tem ent p ar des porteurs des civilisations adriatiques contem poraines. La transform a­ tion graduelle en civilisation slavonienne est conditionn.ee p ar 1 ’evolution economi- que ä l’in terieu r de la civilisation m em e qui a du re le plu s longtemps, et peut-etre p ar des transplantations de certaines tribus venant d’autres regions ayant la m em e civilisation. A la difference des m anifestations de ces civilisations, le groupe Ig II represente l’invasion par la force des porteurs de ce dernier groupe qui ont brusque- m ent interrom pu la vie de la civilisation slavonienne.