-----   350   -----
                            Novice
— Spomenik v spomin prihoda Nj. Veličanstva cesarja Franca Josipa I v Ljubljano dne 7. maja 1895. po potresni katastrofi. Občinsk' svet ljubljanski je v svoji zadnji seji edno-glasno vsprejel predlog, ki gre na to, da se v spomin prihoda presvitlega cesarja v Ljubljano dne 7. maja 1895. postavi primeren spomenik. Predlog se glasi: Spomenik hvaležnosti Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju bodi arhitektoničnega značaja : piramida, obelisk ali drugi arhitektonični motiv po možnosti z bronastim reliefom Nj. Veličanstva in primernim, v bron vlitim napisom; 2. postavljen bodi v novem javnem parku pred za-padno fronto in na srednjo os »Narodnega doma" ali na kakem drugem primernem kraju mesta; 3. za zgradbo spomenika dovoljuje se znesek do 10.000 gld. iz občinskih dohodkov; 4. mestnemu magistratu se naroča, naj stopi v dogovor s kiparjem  gosp. Granglom  in  arhitektom  gošp.   Duffejem  zaradi
-----    351    -----
naprave načrta, oziroma modela, in da potem dotično delo predloži občinskemu svetu v odobrenje.
—   Slavnost »Narodne Čitalnice« v Starem trgu pri Ložu. Dne 23 avgusta se je v Starem trgu obhajala redka slavnost, tamošnja Čitalnica je praznovala na izredno slovesen način svojo petindvajsetletnih in blagoslovljenje društvene zastave. Slavnost se je pričela z mirozovom v predvečer in budnico v nedeljo zjutraj. Dasi je dež nepretrgoma lil, prišlo je vendar mnogo gostov iz Ljubljane, med njimi deputacija ljubljanskega „Sokola" s starosto dr. Tavčarjem na čelu, iz Postojine in od drugod, katere sta podžupan gosp Petsehe in gdč Petsche-tova prav prisrčao pozdravila Pri slavnem obedu je napil g. Petsehe presvitlemu cesarju, dr. Ivan Tavčar ložki dolini, župan Ivan Hribar čitalnici. Vse napitnice so se burno pozdravljale; največje naudušenje je pa razvnel prekrasni govor 4rž. poslanca Koblarja. Koncem njegovega govora se je razvila nova društvena zastava. Cerkveni blagoslov se je odrekel zastavi. Po obedu se je pelo izborno par moških in mešanih zborov. Proti 5. uri se je jelo jasniti in ljubljanski Sokoli so imeli zopet priliko pokazati svojo izvrstno izurjenost v telovadbi. Na to se je razvil živahen ples ob dovršenem sviranju postojinske godbe. Vsi, ki so bili navzoči pri slavlju, so je-dini v tem, da so doživeli malo slavnosti, na katerih bi bili tako prisrčno sprejeti, pri katerih bi se bili vpričo tolike slovesnosti zabavali tako izvrstno, neprisiljeno.
—   Spominsko ploščo Davorinu Trstenjaku slovesno odkrijejo dne 6. septembra na njega rojstnem domu v Kraljevcah pri sv. Jurju ob Sčavnici na Spod. Štajerskem.
—   Umrl je dne 25. t. m. v Idriji ondotni župnik in dekan preč. g   Jožel Kogej, star 65 let. N. v. m. p.
—   Nakupovanje konj za c. in kr. vojsko bode dne 28. sept. v Št. Jerneju na Dolenjskem.
—   Domača konjereja. Znana veleposestnica gospa Jožefa Hribar pod Gabrom na Dolenjskem je prodala žreb-'čarskemu depotu v Selu 3 leta starega žrebca za vsoto 1000
gld    To je gotovo vspodbudno priznanje za domaČo konjerejo.
—   Strašanska nevihta je divjala dne 23. t. m. po-poludne v krški okolici. Preobrnila je več kozolcev, lomila drevje in napravila sploh mnogo škode. Pod kozolcem grofa Auersperga je vedrilo 7 vojakov-topničarjev. Vihar je kozolec preobrnil in tramovi so ubili ednega vojaka. Drugih šest se jih je rešilo. Za nevihto se jeusula toča in oklestila popolnoma vinograde, vrte in polje. Skoda je velika.
Vsled bicikla smrt. Zidarski mojster Jakob Kogovšek iz Horjula in marker Ivan Primožič iz Ljubljane sta dne 24. t. m. zvečer na Viču s tako močjo zadrdrala z bicikli drug v druzega, da je Kogovšek ostal na mestu mrtev, Primožič pa je lahko ranjen. Kogovšek si je vsled padca prebil lobanjo in umrl.
—   Najdeni dinamit. Na vrtu ob južnem kolodvoru v Ljubljani našli so dne 24. t m. zvečer dva kovčega, v katerih je bilo 22a/2 kg. dinamita in več metrov netilne niti. Dinamit se je spravil v varno zavetje in začela se je preiskava od kod je prišel dinamit tja. Najbrže ga je kak delavec ukral in ondi shranil.
—   Strela je ubila 221etnega Janeza Skubica iz Drago vškega  pri Štangi, ko je stal ob nevihti   pred čebelnjakom.
—   Nesreči. Pal je iz hišnega podstrešja 181etni Jožef Zupančič v Mali Štangi tako močno, da je kmalu na to umrl. — Pri pripravljanju drv v Gorjancih pala je posekana bukev tako nesrečno na 631etnega Martina Slobodnika iz Bojanjevasi, da je bil takoj mrtev.
—   V smrt na vešalih so obsodili minoli ponedeljek v Ljubnem na Gor. Štajerskem Ano Zupančič, doma iz Grruše pri Št. Jerneju, ker je umorila svoje nezakonsko dete
—   Mrtvo novorojeno dete so našli na idrijskem pokopališči. Dete je bilo spravljeno v škatljo in prav plitvo T zemljo zakopano. Storilko že imajo.
—   Velika nesreča. Podgoro na Koroškem se vojaki vadijo vsako leto v streljanju. Letos so tam vojaki 17. peš-polka. Minoli teden se je tam zgodila strašna nesreča. Hoteli so pokazati gledalcem, med katerim je bilo mnogo višje gospode, zlasti žensk, kako se strelja od vseh stranij v pravi vojni. Zato so zagrebli v jame nekaj patron s strelivno pa-volo, da jih užge in tako kažejo, kako se godi v vojni. Neka patrona (karton) pa se je, ne vedo kako, prezgodaj vnela in jednega častnika ter dva moža od pijonirjev težko ranila! Zgodila bi se bila še lahko večja nesreča, ker ljudje so silno prestrašeni tekali sem ter tja, med tem ko so od vseh strani streljali s krogljami. — Namen streljanju tisti dan je bil le, da se je navzoči gospodi, oficirjem in njih ženam ter drugim povabljenim napravil nekak prizor in kratek Čas.
-— Sneg Minole dni je po nekod zapadel visok sneg, tako v Karavankah, sosebno visok pa v solnograških in tirolskih gorah, kjer je zmrznilo mnogo živine, katera se zdaj še pase na planinah.
—   Nezgoda na železnici. Iz Brna se javlja, da je v postaji Sokolaice na Moravskem padel cel tovorni vlak s proge v globok jarek. Mnogo vagonov je močno poškodovanih, šest pa popolnoma razbitih. Škoda na blagu je jako velika. Nezgoda se je primerila ker je dež premočil nasip tako, da se je udal^ ko se je vlak čezenj  peljal.
—   Škalpirano dekle. V neki tovarni v Pečuhu se se je zgodila pretekli teden naslednja grozna nesreča. Neka delavka, 191etna Mariška čilak, je stala poleg stroja in sicer prav pod jermenom, kateri ga goni. Hotela si je zavezati ruto na glavi, a v tistem hipu je jermen prijel obe njeni kiti in jej hipoma odtrgal z glave vso kožo, z ušesi vred in tudi vejici iznad očez. Delavci so hitro priskočili in stroj ustavili. Nesrečna delavka je obležala brez zavesti in najbrž ne okreva, ker si je pretresla možgane.
—   Dober odgovor. Slavni računski umetnik Hein-haus iz Ebenfelda je nedavno dajal svoje predstave v računstvu. Ko je prosil gospode, naj mu dajo kak težaven račun, pravi jeden gospodov: koliko je šest krat šest. Eačunar odgovori: 360, če se še vi zraven postavite.
—   Profesor Pasteur je bil Pavla pl. Oassagnaca, znanega pretepača, tako razžalil, da ga je ta poklical na dvoboj. Profesor je ravno v svojem laboratoriju delal poskuse s trihinami ko prideta sekundanta. Profesor je jima rekel, da vsprejme dvoboj, a on se poslužuje pravice zbirati orožje. Pokazal je sekundantoma dve klobasi, ki sta bili popolnoma jednaki. Rekel je gospodoma, naj pride Cassagnac, da si izbere jedno teh klobas, drugo bode pa on jedel. V jedni so tri-hine, v drugi jih ni. Kdor bode trihinasto klobaso jedel, bode umrl. Cassagnac se je odrekel dvoboju
—   Smrt ali življenje. Občinski tajnik in župnik v Račinovcih v Slavoniji sta dobila od vojaškega beguna Ilije Ribiča pismi iz Niša, v katerih zahteva, naj mu pošljeta vsak 50 gld., drugače bode z dinamitom njiju hiši razstrelil, njiju ubil in njiju imetje s svojimi ljudmi oropal. On se ne boji, Če tudi postavijo straže okrog njiju hiš, bode za svoje delo že pravi trenotek porabil. Ribič je poprej v Oseku ubil svojo ljubico, potem bežal v Srbijo in ondu organizoval roparsko četo.
—   Spreten tat. Angleški polkovnik Lionel H. je bil te dni v Parizu na svojem potovanju iz Indije. V Parizu je slednji dan vkupe prišel z nekim elegantnim mladim človekom. Nekega dne sta polkovnik in ta mladi človek sedela v gostilni. Mladenič je bil nerodno odprl steklenico z ogljikovokislo vodo, da je brizgnilo naravnost polkovniku v glavo Mladenič je hitel s svojim prtičem polkovniku snažiti obleko in se na najfinejši način opravičeval. Ko so natakarji premočeno mizo v red spravljali, je tujec izginil in ko je polkovnik hotel plačati, je opazil, da mu je izginila listnica s 15.000 fr.
----    352    ----
—  Zaroka srbskega kralja. Govorilo se je, da srbski kralj vzame črnogorsko princezinjo Jeleno, a ga je prehitel italijanski kraljevič. Potem se je imenovala črnogorska prince-zinja Ana za nevesto srbskega kralja, a ta se je v tem zaročila z nekim ruskim knezom Kralj Aleksander pa še ne obupa, in hoče vzeti črnogorsko princezinjo Ksenjo, ki ima še le 15 let
—   Velika povodenj. Reka Eeno je bila v Italiji prestopila S70je bregove in poplavila kacih 5000 hektarov sveta.
—   Prva propoved princa Maksa. Saksonski princ Maks je postal duhovnik. Te dni je imel prvo pridigo v cerkvi sv. Bonifacija v Londonu. Cerkev je seveda bila prenapolnjena. Po pridigi je všprejel neko nemško deputacijo, kateri je rekel, da ni prišel v London kakor princ, temveč kakor priprost duhovnik.
—   Požara. V Reszevu v Graliciji je velik požar uničil pošto, cerkev, židovski tempelj in 23 hiš — V Toko Terebesu na Ogtrskfni je pogorelo 60 hiš in več drugih poslopij.
—   Samomor. Roman J. Zubof, ruski grof in žurnalist v Bostonu, usmrtil se je samega sebe na policijski postaji v Novem Jorku Bil je komaj 25 let star in že znan kot novelist   Dolgovi so ga pripravili do umora.
—   Grozna nesreča se je prigodila na železnici prav blizu mesta Atlantic v Ameriki. Kot posledica je ubitih 47 oseb, poškodovanih pa 43. Brzovlak in izletni vlak iz Ptnsvl-vanije sta skupaj trčila Izletni vlak je bil natlačen ljudstva. Začeli so preiskovati stvar, katera je jako temna. Čuje se pa, da sta imela oba vlaka nekako .dirko in sta tako skupaj zadela. Oblasti so hitro pomagale nesrečnem, katerih mnogi so bili tako pohiti,  da jih ni bilo moči spoznati.
—   Miš v gledališču. V Monšatru v Angliji je nedavno čez oder v gledališču letela miška in sicer proti ljubiteljici. Ta je hitro skočila na safo in krila vkupe stisnila. To je vzbudilo v gledališču velik smeh. Sedaj so od vseh strani pritekli na oder igralci in statisti, da miš ubijejo. Miš je pa skočila z odra v godbeni orkester, od tod pa mej poslušalce. Ženske so kar skočile na sedeže, vkupe stiskale krila in kričale. Ljudje v ložah in na galeriji so se smejali. Naposled jeden moški vjame miš in jo vzdigne za rep. Nekaj žensk je pri tem omedlelo Hitro so prinesli mačka, ki je miš pojedel. Igra se je potem nadaljevala, a se ni nikdo zanjo menil. Vse zanimanja je bila spridila miš.
—   Vihar. Hud vihar je v italijanski pokrajini Massa Cazraro podrl mnogo dreves, odnesel več streh, pokončal vinograde. Več rek je bilo izstopilo in poplavile njive in vinograde. — Velik vihar je bil tudi v Valencii na Španskem. Podrl je mnogo dreves in dimnikov. Trgal je balkone s hiš in sploh mnogo ljudij poškodoval.
—   Odvetnik in župan anarhista. V Barceloni na Španskem zaprli so odvetnika Caroninana in župana Gracia, ker sta na sumu, da sta se udeležila poslednjega dinamitnega atentata.
Vstaja v Carigradu V sredo opoludne so Armenci v Carigradu napali otomansko Danko, umorili dva uradnika in vratarja, blagajnika pa težko ranili. Iz armenskih hiš so streljali na policijo. Zvečer so bili neredi v raznih delih mesta. Blizu cuvalnice v Galati je razpočila bomba in več ljudij poškodovala. Več inozemskih ladij je odplulo iz luke. Francoska vojna ladija je izkrcala mornarje.