Gozdarski vestnik, letnik 63 • številka 5-6 1 Vol. 63 • No. 5-6 
Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 
UVODNIK 234 Franc PERKO ZNANSTVENE RAZPRAVE 235 Mitja CIMPERŠEK Varovalni gozdovi rdecega bora (Genisto januensis-Pinetum sy/vestris) in puhastega hrasta ter crnega gabra (Querco-Ostryetum carpinifoliae) na Bocu 
Protective forests of Scotch pine (Genisto januensis-Pinetum sy/vestris) and pubescent oak and hop hornbeam (Querco-Ostrye tum carpinifo/iae) on Boc 
STROKOVNE RAZPRAVE 253 Mihej URBANCIC, Primož SIMONCIC Atlas gozdnih tal Slovenije Forest So il Atlas of Sloveniay 
ZNANSTVENE RAZPRAVE 269 Špela MALOVRH Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline) 
The significance of associating forest owners for ruraJ deve/op ment (case study: Association of forest owne rs of the Mirna Valley) 
GOZDARSTVO V CASU 281 Tone LESNIK Teden gozdov 2005 IN PROSTORU 283 Adolf TREBEC Ekipna zmaga v rezanju z motorno žago STROKOVNO IZRAZJE 284 Boštjan KOŠICEK, Milan RACE Vrsta gozdnih požarov DRUŠTVENE VESTI 285 Franc PERKO Porocilo o delu Zveze gozdarskih društev Slovenije 2001-2005 IN MEMOTRIAM 287 Jože PRAH Konrad Seidl 


Uvodnik 
Pretežna vecina slovenskih gozdov je v zasebni lasti. Skoraj 350 tisoc lastnikov ima povprecno gozdno posestjo okoli 2,6 hektarja. Pa še to ni dovolj, že tako majhna posest se nahaja v treh razlicnih parcelah. Slovenska zasebna gozdna posest, okrog 
900.000 hektarjev jo je, je namrec razkropljena na okoli 1 milijon parcel. Na tako razdrobljeni gozdni posesti naj bi lastniki gozdov uspešno gospodarili z gozdovi in zagotavljali sonaravnost, vec­namenskost in trajnost. 
Pri lesni zalogi, ki se približuje 300 milijon om kubicnih metrov, in letnem prirastku okoli sedem in pol milijonov kubicnih metrov, v Sloveniji posekama manj kot polovico prirastka. 
V zasebnih gozdovih lastniki ne opravijo potrebnih in nacrtova­nih gozdnogojitvenih del in ne izpolnijo možnega poseka lesa. 
Slovenski vecnamenski gozd daje mnogo manj kot je sposo­ben dajati. Predvsem ni izkorišcena njegova lesnoproizvodna vloga. Slovenski zasebni gozdovi bi mogli in tudi morali dajati vec lesa. 
V z roki so številni, prav gotovo bi moral biti to izziv za državo, za politiko, za javno gozdarsko službo pa tudi za gozdarske raz­vojne in raziskovalne organizacije. 
Namesto vse prepogostega ugotavljanja stanja in vzrokov za neugodne razmere, je potrebno priceti iskati rešitve. Stopiti moramo korak naprej. Najti poti kako doseci, da se bo v vseh gozdovih opravljala nujno potrebna nega. Nega je nujno potreben ukrep ce želimo vzgojiti stabilen vecnamenski gozd. Od tega imamo koristi vsi, ne le lastniki gozdov. Pomemben negovalni ukrep je tudi secnja, z izvedbo nacrtovanega možnega poseka bodo gozdovi tudi v lesnoproizvodnem smislu dajali vec kot dajejo danes. 
Država mora, v tako razdrobljeni gozdni posesti, stimulirati razlicne oblike povezovanje lastnikov, stimulirati odpiranje zaprtih predelov s prometnicami, še v vecji meri stimulirati (subvenci­onirati) negovalna dela v zasebnih gozdovih, ter stimulirati raz­iskovalno in razvojno delo na teh podrocjih dejavnosti. Skrb za zasebne gozdove je hkrati skrb za ohranjanje in razvoj podeželja. To, tako pomembno vlogo država zanemarja. 
Poleg stimulacij so možne še drugi ukrepi, primerna davcna politika, ki bo stimulirala opravljanje nege pa tudi izvedbo nacr­tovanega poseka v zasebnih gozdovih, pa še kaj bi se našlo. 
Raziskovalne organizacije bi temu problemu morale posvetiti vec energije in posluha, država pa nameniti za te namene vec denarja. 
Mag. Franc PERKO 
;::;---

Znanstvena raz rava ~­
·~:.---o-

GDK: 907.32:(497.12*09 Boc 
Varovalni gozdovi rdecega bora (Gen isto januensis-Pine tum sylvestris) in puhastega hrasta ter crnega gabra ( Querco­Ostryetum carpinifoliae) na Bocu 
Protective forests of Scotch pine (Genisto januensis-Pinetum sylvestris) and pu.bescent oak and hop hornbeam (Qu.erco-Ostryetum carpinifoliae) on Boc 
Mitja CIMPERŠEK* 
Izvlecek: 
Cimpršek, M.: Varovalni gozdovi rdecega bora ( Genisto januensis-Pinetum sylvestris) in puhastega hrasta ter crnega gabra ( Querco-Ostryetum carpinifoliae) na Bocu. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 5-6. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, cit.lit. 38. Prevod v anglešcino : rana Oštir. 
Strma, prisojna, apnena pobocja zahodnega dela Boca porašcajo trajno varovalni gozdovi, ki pripadajo dvema svojstvenima kserotermnima združbama: borovim gozdovom s Sadlerjevo vilovino (Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažic 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) in grmišcem puhastega hrasta ter crnega gabra s Sadlerjevo vilovino ( Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova). Njihova lesnoproizvodna vrednost je majhna, toda ekološka in naravovarstvena sta neprecenljivi. 
Kljucne besede: varovalni gozd, fitocenologija, Genisto-Pinetum, Querco-Ostryetum, rdeci bor, crni gaber, puhasti hrast, Boc, Slovenija. 
Abstract: 
Cimpršek, M.: Protective forests ofScotch pine (Genisto januensis-Pinetum sylvestris) and pubescent oak and hop hornbearn ( Querco-Ostryetum carpinifoliae) on Boc . Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. S-6. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 38. Translated into English by rana Oštir. 
The steep sunny limestone slopes of the western part of Boc are covered by permanent protective forests, which are characterised by two specific xerothermic communities: pine forest with Gen ista januensis ( Genisto januensis­Pinetum sylvestris Tomažic 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) and by scrub consisting of pubescent oak and hop hornbeam with Sesleria sadleriana ( Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova). The wood production function of these forests is small, but their ecological and en­vironmental protection functions are great. 
Key words: protective forest, phytocoenology, Genisto-Pinetum, Querco-Ostryetum, Scotch pine, hop hornbeam, pubescent oak, Boc, Slovenia 
1 UVOD Rogaška Slatina (228 m nadm. viš.) ima 1.050 mm padavin in povprecno letno temperaturo 
Kot razvlecen greben karavanškega niza se pogorje zraka 9,1 °C. Z nadmorsko višino se znižujejo Boca osamljeno vzpenja iz haloške-obsoteljskega temperature in povecuje kolicina padavin, zlasti gricevja do višine 980 m. Geografi so ga oznacili snežnih. Za gozdne ekosisteme, ki se pojavljajo v za sticišce štirih velikih evropskih makroregio­razlicnih legah in nagib ih, je pomembno soncno nalnih geografskih enot: alpskega, panonskega, žarcenje, saj odlocilno vpliva na toploto, vlago in dinarskega in sredozemskega (GAMS 1984). 
rodovitnost rastišc. Košir (1994) je grudo Boca Njegovo srednjeevropsko-kontinentalne pod­nebje ima v prisoji izrazite mediteranske zna­
cilnosti; poletne suše, vrocine in nizke zimske * mag. M. C. univ. dipl. inž. gozd. Zlatorogova ul. 5, temperature pa kažejo tudi na stepske poteze. 3250 Rogaška Slatina 
GozdV 63 (2005) 5-6 235 
_ _ ___ C_ir_nperšek M.: Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bocu _ __ _ 
uvrstil v predpanonsko obrobje preddinarskega fitoklimatskega teritorija z izrazitim gorskim poudarkom. 
Pestra hribinska sestava površja je tektonsko mocno pregnetena in prelomljena ter zato nena­vadno raznolika. Medtem ko je vzhodni del iz neapnenih kamnin, je zahodni del povecini iz belkastih triadnih apnencev in dolomitov. Dve tretjini Slovenije pokrivajo karbonatne kam enine, toda v severovzhodni Sloveniji se apnenec bolj poredko prebije na površje; še manj je dolomita. Mineral dolomit vsebuje 54 o/o kalcij evega in 46 o/o magnezijevega karbona ta. Je morska usedlina in tako kot apnenec bio kemicna kamnina. Dolomit je trši od apnenca, težje toplijvin znacilno drobljiv -kruši se v skoraj pravilne romboedre. Razvoj tal je na dolomitu pocasen, v srednji Evropi se letno raztopi komaj 0,005 mm debela plast kamnine (GREGORIC 1969). Topnega ostanka je manj kot en odstotek, zato so tla plitva, bolj suha in temu ustrezno manj rodovitna. Dolomitne hribine pokrivajo razne vrste rendzin. Na apnencu, ki se hitreje raztaplja, se izoblikujejo znacilna žepasta rjava gozdna tla, ki zadržijo vec vlage in hraniv ter nudijo boljše pogoje uspevanju gozdov. 
Boc ima najbolj razvejano paleto kserotermnih gozdov. Na apnencu in dolomitu uspevajo vse štiri kontinentalne združbe, v katerih je prisoten crni gaber. Razen v obravnavanih borovih gozdovih ( Genisto-Pinetum) in grmišcih puhastega hrasta ter crnega gabra ( Querco-Ostryetum) je redno navzoc tudi v bukovih ( Ostryo-Fagetum) ter gradnovih gozdovih (Lathyro-Quercetum). 
Medtem ko so borovi gozdicki izrazito pionir­skega znacaja-inicialne faze naseljevanja golih skal, im aj o grmišca puhastega hrasta in crnega gabra razvitejšo sestavo. Združbi se neredko mozaicne prepletata, saj so zaradi majhnih ekoloških razlik med njima znatne floristicne podobnosti. Medtem ko uspevajo borovja samo na dolomitu, nahajamo kserotermna grmišca tudi na masivnem apnencu. 
Po raziskavah A. Šerclja ( 1996) je po ledeni dobi (pred 12.000 leti) naše ozemlje prekrila arkticni tundri podobna vegetacija z redkim borovci in brezami. Bori so glede tal in podnebja ne za­htevni, zadovoljujejo se z malo hraniva in vlage ter prenesejo skrajnostne podnebne razmere. Že ob prvih otoplitvah so prevladali mešani hrastovi gozdovi. V pleistocenu so se od severa proti jugu širili hladnoljubni elementi, v holocenu pa so se tod umikali v nasprotni smeri. Za njimi je pri­tiskalo ilirsko-dinarsko rastje, od zahoda pa še submediteranska flora. V suhem pre bo realu, pred 

9.000 -11.500 leti so tu šum eli gozdovi borovcev, hrastov, brez in smreke. V topli in suhi borealni dobi, 8-7 tisoc let pred sedanj ostjo sta se uveljavili bukev in jelka, ki sta ostali vse do današnjih dni vodilni drevesni vrsti. Iz vecine rastišc sta izrinila primarne borove in toploljubne hrastove gozdove, ki so se lahko obdržali samo na skrajnostnih rastišcih. Ker se na suha, topla in kamnita rastišca bukev ni mogla naseliti, je verjetno ostal areal borov in grmišc puhastega hrasta, vec kot devet tisoc let domala nespremenjen. 
2 METODA DELA IN IZSLEDKI 
Gozdove smo opisali po metodi fitocenološke šole Braun-Blanqueta ( 1964). Za primerjavo smo numericno proucili njihove podobnosti (O RLO CI 1978), ekološke znacilnosti (ELLENBERG 1992, ZOLYOMI 1967), biološki spekter življenjskih oblik po Raunkiaeru ter flornogeografsko in sociološko strukturo (OBERDORFER 1979). Imena rastlinsldh taks on o v smo povzeli po Mali flori Slovenije (MARTINCIC et al. 1999) in Registru flore Slovenije (TRPIN, VREŠ 1955). Združbe smo skartirali na površini okoli 200 ha v merilu 1 : 5.000. 
V vseh kserotermnih gozdnih združbah na Bocu je crni gaber ( Ostrya carpinifolia) pomemben gra­ditelj, ki je tudi sintaksonomsko in fitogeografsko zanimiv zato neredko odloca o njihovi clenitvi in klasifikaciji. Rodu Ostrya pripisujejo veliko starost, saj je bil v severni hemisferi navzoc že od srede terciarja. V postglacialu je bil areal crnega gabra bistveno vecji kot je danes. Ceprav je v Slo­veniji splošno razširjen, se pojavlja v notranjosti vecinoma samo na toplih karbonatnih rastišcih. Optimum razširjenosti ima v primorskih združ­bah, kjer išce mezofi.lnejša in bolj globoka tla ter osojne in višje lege. V notranjosti je najpogosteje na rendzinah (A-C profil), na bolj razvitih deh (A-B­C profil) pa ni vec konkurencen bukvi. Je izrazita pionirska, naselitvena, mediteransko-pontska vrsta, ki je razširjena dalec preko mej ilirske florne pro-
___ __ C_im-'-peršek. M,: Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bocu 
vince, saj seže celo globoko v alpske doline, kjer se navzame nekaj gorskih lastnosti. 
Puhasti hrast (Qercus pubescens) je odlicno prilagojen na tople in sušne razmere, ana skraj­nostnih rastišcih na Bocu ne izoblikuje pravega debla temvec ostaja bolj ali manj zakrnel grm ali skrivenceno pritlikavo drevo. Raste pocasi in le redko doživi vec kot 120 let. Medtem ko se crni gaber poj av lja tudi na hladnejših, severnih legah, se puhasti hrast dosledno drži južnih in toplih leg. Za vse evropske hraste je znacilno, da se križajo z drugimi vrstami hrastov, posledica tega je velika genetska raznolikost in dokajšnja nepreglednost v taksonomiji. Razni avtorji navajajo od 200 do 450 vrst hrastov, od katerih jih je 24 v Evropi. Razno­likost med populacijami, geografska osamelost in poseben zgodovinski razvoj, mu omogocajo prilagajanje in s tem preživetje. 
Mali jesen (Fraxinus ornus) in makovec (Sorbus aria) imata širšo ekološko amplitudo in ceravno preneseta vec sence, se tako kot gaber zvi jata v vseh smereh proti svetlobi. Na skrajnostnih dolomitnih rastišcih Boca navadno že po 50 ali 60-tih letih odmirata. Sta pionirja, ki s kopicenjem humusa in zastiran jem pomembno prispevata k varovanju in izboljšanju tal. 
Ker so sestoji vrzelasti in jasasti sta v obeh združbah dobro razvita grmovna in zelišcna plast. Med grmovnimi vrstami nastopajo naj­pogosteje že omenjeni submediteranski listavci: crni gaber, puhasti hrast, mali jesen in makovec. Pridružijo se jim tudi grmi in polgrmi iz razreda Rhamno-Prunetea, ki kot gozdni robovi obrob­ljajo in razmejujejo gozdove od suhih travišc ter nakazujejo obilje svetlobe, inicialnost in pionirski znacaj. Zaradi velikih zahtev po svetlobi so naj­bolj zastopani v jasastih sestojih in na skalnih golicah. Med zelišci prevladujejo bazofline in izrazito heliofilne vrste, manjkajo pa zahtevnejše širokolistne in mezofilne "fagetalne" rastline. Tudi mahovi so redki, najdemo jih samo na skalah, v družbi alg in lišajev. 
Zaradi podobnega genetskega izvora imata združbi mnogo skupnih znacilnic iz razreda Erico-Pinetea in reda Quercetalia pubescentis, ki odlocajo o njuni klasifikaciji. Obema fitocenozarna so skupne na sušo odporne trave in šaši. Med prvimi pionirji se na kamnišcu poj avi Sadlerjeva 
GozdV 63 (2005) 5-6 
vilovina (Sesleria caerulea subsp. sadleriana), ki je najpomembnejša graditelj ica inicialnih ksero­termnih združb ter lokalna znacilnica. Strgar je 
l. 
1980 seslerijo tega obmocja dolocil kot Seslerio sadleriano. Po Mali flori Slovenije gre za podvrsto 

S. 
coerulea subsp. sadleriana (v nadaljevanju S. sadleriana), ki pripada karpatskemu flornemu geoelementu (HEGI 1992). Najbolj je razširjena na Madžarskem in Slovaškem, pogosta je tudi v severozahodni Hrvaški, v Sloveniji pa jo razen na Bocu najdemo tudi na Konjiški in Donacki gori. Sesleria sadleriana ima velik indikatorski pomen za kserotermne združbe. Je svetloljuben pionir, ki raste tudi v bukovih gozdovih ( Ostryo­Fagetum). 


Posebnost obravnavanih združb je dokaj šte­vilcno zastopstvo dealpinskih vrst, to je vrst, ki uspevajo tako v Alpah, kot v alpskem predgorju: 
Dianthus sylvestris, Centaurea triumfettii, Acinos alpinus, Allium ericetorum, Biscutella laevigata, Thlaspi praecox, Gymnadenia odoratissima, Laserpitium siler, Daphne cneorum, Globularia cordifolia, Scabiosa lucida, Phyteuma orbiculare, fovibarba hirta. 
Opisani gozdni združbi se ekološko, floristicno in numericno znatno razlikujeta od podobnih gozdov širom Slovenije in srednje Evrope. Ker se pojavljata lokalno in površinsko omejeno, smo ju opredelili kot geografski varianti s Sadlerjevo vilovino. Njun floristicni sestav je razviden iz tabel. Nomenklaturna tipa (holotypus) sta v obeh tabelah (1 in 2) popisa pod zaporedno številko 3. 

2.1 Gozd rdecega bora in trirobe košenicice s Sadlerjevo vilovino 
(Genis to januensis-Pinetum sylvestris Toma­žic 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) 

Borove gozdove so na našem ozemlju raziskovali mnogi fitocenologi. Med prvimi je Aichinger l. 1933 na Karavankah opisal jugovzhodnoalpski gozd rdecega bora Pine tum sylvestris ericetosum, ki seže globoko v doline našega vzhodno-alpskega sveta. L. 1940 je Tomažic v notranjosti Slovenije raziskal gozdove rdecega in crnega bora na toplih karbonatnih tleh. Njegovo združbo Pineto-Geni­stetum januensis ( = Genisto januensis-Pinetum) 
237 

Cimperšek. M,: Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bocu Tabela 1: Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažic 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova 
Številka ~o~isa (Releve number)  1  2  3  Pr.  Fr.  
Nadmorska višina (Altitude) m  450  475  610  
Nebesna lega (As~ect)  s  s  sw  
Pokrovnost (Cover tree layer) A%  40  50  20  
(Cover shrub layer) B%  20  20  40  
(Cover herb layer) C%  80  70  90  
Kamnitost (Stoniness) %  20  30  10  
Povpr. Qremer (Averige diam.) cm  20  15  20  
Zgornja višina (UQQer tree layer) m  12  8  7  
Velikost ~losJ...-ve (Releve area) m2  200  200  200  
Število vrst (Number of SQecies)  49  27  38  
Znacilne za asociacij o (Char. s{!_ec. o[ assoc.)  
 
EP  Pinus sylvestris  A  A  2.2  3.3  2.3  3  100  
EP  Genista januensis  c  +  +  2  66  
Razlikovalne (Di([) za geogr. var. Sesleria sadleriana  
Sesleria sadleriana  c  2.3  3.4  3.4  3  100  
J ovibarba hirta  c  +  +  +  3  100  
FB  Scorzonera austriaca  c  +  +  2  66  
Eric o-Pinetea  
Erica carnea  c  1.2  1.3  1.2  3  100  
Amelanchier ovalis  B  +.2  +.2  2  66  
Polygala chamaebuxus  c  +  1.2  2  66  
Pinus nigra  B  A  +  +  2  66  
Chamaecy:!:isus hirsutus  c  +  +  2  66  

BuQhthalmum salicifolium  c  +  +  2  66  
Aster amellus  c  +  +  2  66  
DaQhne cneorum  c  +  1  33  
Carex alba  c  +  33  
Rhamnus saxatilis  c  +  33  
Allium ericetorum  c  +  33  
Leontodon 1ncanus  c  +  33  
E~iQactis atrorubens  c  33  
Quercetalia ~ubescentis  
Fraxinus ornus  B  1.2  1.2  +  3  100  
Quercus ~ubescens  B  1.2  +  2  66  
Ostrya carEinifolia  B  +  1.2  2  66  
Sorbus aria  B  +.1  +  2  66  

Mercurialis ovata c + 33 Cotinus coggygria c + 33 
Convallaria majalis Melittis melisso~hyllum Sorbus austriaca  c c B  r  r  33 33 33  
Querco-Fagetea s. lat. Platanthera bifolia  c  +  33  
Kanutia drymeia SSQ. drymeia Neott1a nidus-avis  c c  +  +  1  33 33  
CeQhalanthera ru bra  c  r  1  33  
Melampyrum nemorosum  c  1  33  

Festuco-Brometea 
Cimperšek. M.: Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bocu 1 2 3 Pr. Fr. 

Thymus serpyllum  c  +.1  +.2  2  66  
Dorycnium germanicum  c  +  +.2  2  66  
Teucrium montanum  c  +  +.2  2  66  
Stachys recta  c  +  +  2  66  
Helianthemum ovatum  c  +  +  2  66  
Hieracium pilosella  c  +  +  2  66  
Euphorbia cyparissias  c  +  +  2  66  
Galium lucidum  c  +  +  2  66  
Centaurea triumfettii  c  +  +  2  66  
Fumana procumbens  c  +.2  33  
Linum tenuifolium  c  +.2  33  
Teucrium chamaedrys  c  +  33  
Hypocheris maculata  c  +  33  
Inula hirta  c  +  33  
Brachypodium pirmatum  c  +  33  
Thlaspi praecox  c  +  33  
Seseli annuum  c  +  33  
Anacamptis pyramidalis  c  +  33  
Carex humilis  c  r  33  
Trifolio-Geranietea  
Peucedanum oreoselinum  c  +  +.2  +  3  100  
Anthericum ramosum  c  +  +  +  3  100  
Vincetoxicum hirundinaria  c  +  +  +  3  100  
Dictamnus albus  c  +  +  2  66  
Thalictrum minus  c  +  +  2  66  
Geranium sanguineum  c  +  +  2  66  
Laserpitium siler  c  +.1  33  
Veronica jacquinii  c  +  33  
Polgonatum odoratum  c  r  33  

Elyno-Seslerietea 
Acinos alpinus c +.2 + 2 66 Globularia cordifolia c + + 2 66 Scabiosa lucida ssp. lucida c r + 2 66 fhyteuma orbiculare c + 33 Biscutella laevigata c + 33 
Spremljevalci (Other) 
Polygala vulgaris ? c + + 2 66 Juniperus communis B + + 2 66 Viburnum lantana B r + 2 66 
Dianthus sylvestris c + 2 66 Genista sp. c + 33 Lotus corniculatus c + 33 
Mahovi 
Grimmia pulvinata c r 33 
Cimperšek. M,: Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bo~-­
uvršcamo v ilirsko zvezo borovih gozdov Erico­Fraxinion orni Horvat 1959 nom. invers. propos. ( = Fraxino orni-Ostryion carpinifoliae Tomažic 1940 pp). V to zvezo uvršcamo tudi sestoje crnega bora na Bovškem Fraxino arni-Pine tum nigrae Martin­Bosse 1967 (ROBIC & ACCETTO 2001:15). 
Oberdorfer (1992) je 97 popisov gozdov rde­cega bora z vresjem v osrednjih Alpah združil pod imenom Erico-Pinetum sylvestris Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939. Schmid je l. 1936 opisal borove gozdove pod imenom Pinetum silvestris subillyricum. Bazofline gozdove rdecega bora so na našem ozemlju raziskovali tudi Accetto, Dakskobler, Tregubov, M. Wraber, T. Wraber in Zupancic & Žagar. 
Borovja se pojavljajo na Bocu razkropljeno in vecinoma na manjših površinah, najpogosteje spremljajo grebene v obliki ozkih in dolgih trakov ali se mozaicne prepletajo z grmišci puhastega hrasta in crnega gabra. Marsikje ostaja vegetacija na zacetnem stadiju naseljevanja golih dolomitnih skal, zato lahko z njo vsak trenutek znova po do­življamo konec ledene dobe. Tla z (A) -C profilom so tipa litosol, t. j. kamnišce, kjer je tanka plast razkrojene hribine pokrita z nekaj cm organske snovi. Lokacije popisov so v srednjeevropskem kvadrantu 9759/2. 
Borovja smo opredelili kot geografsko varianto gozda rdecega bora s trirobo košenicico Genisto janeuensis-Pinetum sylvestris Tomažic 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana. Razen Sadlerj eve vilo­vine smo med razlikovalne uvrstili tudi srhkodla­kavi netreskovec (Jovibarba hirta) in avstrijski gad­nj ak (Scorzonera austriaca). Vzhodnoalpska vrsta Jo vi barba hirta je znacilnica pionirskih združb na dolomitnih grebenih in cereh (ACCETTO 2002). V se tri razlikovalnice oznacujejo inicialni znacaj združbe ter za pogorje Boca znacilno prepletanje alpske, submediteranske in kontinentalne flore. Zaradi osamljenega in izoliranega položaja je združba ohranjena le fragmentarna in vsebuje relativno skromno število razlicnih vrst. 
Drevesno plast gradi rdeci bor (Pinus sylvestris), ki je navadno do tal vejnat, razrasel v vec debel in ima široko dežnikasto krošnjo. Rdeci bor je tako kot Sadlerjeva vilovina izrazit pionir. Ker uspeva tako na apnenih kot na kislih podlagah ni najboljša znacilnica. Bolj zanesljiv bi bil crni bor, ki ima ožjo ekološko amplitudo in uspeva samo na apnencu in dolomitu, a žal, na Bocu ni naraven. Pomembno pionirsko vlogo je odigral pri pogozdovanju golicav, zlasti na Krasa. 

Zaradi vrzelastega sklepa krošenj je dobro razvita podstojna oziroma grmovna plast, katero zastopajo toploljubni "dolomitofilni" listavci: mali jesen, puhasti hrast, šmarna hrušica, crni gaber in makovec. V uspešnem naselj evanju golih skal se kaže njihov pionirski znacaj, vendar ostajajo kljub veliki graditeljski moci vecinoma grmasto razrasli. 
Zaradi prevladovanja znacilnih >>borovih« rastlin in znatnega deleža submediteranskih vrst uvršcamo borovja na Bocu v zvezo Erico-Fraxinion orni Horvat 1959 nom. invers. propos. ( = Fraxino orni-Ostryion carpinifoliae Tomažic 1940 pp), v red ksero-in bazotolerantnih borovih gozdov Erico-Pinetalia Horvat 1959 in v razred Erico­Pinetea Horvat 1959. Poldini in Vidali (1999) sta s statisticnimi primerjavami ugotovila, da ima pri opredelitvi k tej zvezi odlocilno vlogo navzocnost spomladanske rese (Erica carnea). Ker vsebujejo borovja na Bocu vec dealpinskih in manj submediteranskih vrst so na meji med dinarskimi in alpskimi borovimi gozdovi. 
2.2. Grmišcni gozd puhastega hrasta in 
crnega gabra (Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) 

Kakor hitro se pod borovji nakopici plast humusa, se naselijo osebki grmišcnega gozda puhastega hrasta in crnega gabra. Rastišca niso tako skrajnostna kot pod pionirskimi borovji, zato so poletne vrocine milejše. Kljub vecji vlažnosti pa niso izvzete obcasne suše. Gozdovi puhastega hrasta so razprostranjeni v širokem pasu od španske obale v Sredozemlju, preko Francije, Apeninov, vzhodnih in južnih Alp, Karpatov, Male Azije, vse do Krima in zahodnega Urala, toda najlepše so razviti na Balkanu. V osrednji Sloveniji je are al združbe raztrgan in kljub temu zavzema precejšnje površine vzdolž recnih dolin Zasavja, Posavinja, v Polhograjskih dolomitih, na Šmarni gori pri Ljubljani (prim. npr. Petauer & al. 1977) in drugje. 
GozdV 63 (2005) 5-6 

Cimperšek, M : Varov~lni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bocu 
V severozahodni Hrvaški je I. Horvat (1938) izlocil kontinentalni gozd puhastega hrasta pod imenom Quercus pubescens-Geranium sanguineum in ga kasneje preimenoval v Querco-Ostryetum carpinifoliae. Oznacil ga je za osiromašen reliktni gozd, ki ima številne znacilnosti ilirskih kraških gozdov. Podobno združbo je v Karavankah l. 1933 opisal Aichinger in jo poimenoval Ostrya carpinifolia-Fraxinus ornus ( = Ostryo carpinifoliae­Fraxinetum orni), v kateri pa zaradi hladnejšega podnebja ni puhastega hrasta. Veliko popisov je objavljenih iz našega Submediterana in subme­diteranska-predalpskega obmocja (Zupancic, Dakskobler in Piskernik), iz Kocevske imamo popise Accetta, iz notranjosti Slovenije pa Pisker­nika, vendar slednji zaradi posebne raziskovalne metode niso primerljivi. 
Zaradi ekoloških, tloristicnih in numericnih razlik smo našo združbo opredelili kot geografsko varianto s Sadlerjevo vilovino Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana. Razen Sadlerjeve vilovine smo med razlikovalne uvrstili še jesencek (Dictamnus albus), ki ga ni v Horvatovi združbi, pa tudi v notranjosti Slovenije se redkeje pojavlja. Lokacije popi sov na dolomitu so v srednjeevropskem kv. 9759/2, na apnencu pa v srednjeevropskem kv. 9759/3. 
V združbi prevladujejo bazofilne vrste in ras­tline suhih rastišc, najvec jih je iz reda toploljubnih hrastovih gozdov ( Quercetalia pubescentis), suhih travnikov in razreda Er ico-Pine tea, medtem ko je rastja iz gozdov reda Fagetalia sylvaticae malo. Drevesne plast zastopajo izraziti pionirji: puha­sti hrast, cer, crni gaber, mali jesen in makovec. Slednjemu se na Bocu pridružita slabo pro uceni jugovzhodnoevropsko-montanski vrsti Sorbus austriaca in S. mougeottii. Puhasti hrast je v notra­njosti Slovenije najbolj navezan na obravnavano združbo. Na bolj globokih, svežih tleh lahko povsem izrine crni gaber in sam prevlada. Mali jesen se pojavlja obilno in z veliko sociabilnosti, zastopan je tako v grmovni kot v drevesni plasti. V grm ovni plasti je pogosta tudi šmarna hrušica (Amelanchier ovalis). Na neugodne življenjske razmere so dobro prilagojeni pol grmi in nekatere zimzelene vrste (Erica carnea, Teucrium monta­num, Daphne cneorum, Polygala chamaebuxus, Jovibarba hirta, Globularia cordifolia). 
GozdV 63 (2005) 5-6 
Zaradi vrzelaste zarasti je zelišcna plast bujna in mnogovrstna. V njej se mešajo dealpinske in mediteranske vrste, mnoge od teh so navezane samo na navedeno združbo. Vrzelaste sestoje obvladuje Sadlerjeva vilo vina. Ceprav ne moremo vedno potegniti locnice med apnenci in dolomiti, se ta najlažje prepozna na vegetaciji. Na dolomitu prevladuje Sadlerjeva vilovina (Sesleria sadleri­ana), na apnencu pa se ji pridruži pisana šašulica ( Calamagrostis varia); kjer nastopa množicno tvori svojevrstna oblicja. 
Združbo uvršcamo v zvezo Ostryo-Carpinion orientalis Horvat 1958, red Quercetalia pubescentis Klika 1933 in razred Querco-Fagetea Br. BL et Vlieg. 1937, ceprav je v njej navzoca tudi številcna skupina znacilnih "borovih" rastlin. 
Združba je nenavadno ekobiomorfno grmišce na prehodu v gozd, v kateri grmovna plast neo­pazno prehaja v drevesne. Skrajnostne rastišcne razmere ne dopušcajo razvoj debla, ki se že meter ali dva nad zemljo razveji v bujno krošnjo. Sestoji imajo znacilno fiziognomsko zgradbo in morfo­loško strukturo ter svojevrstno dinamiko letnega razvoja. Pozno se prebudijo iz zimskega spanja in zaživijo kratko ter zelo intenzivno. Prevladujejo panjevski sestoji, saj je znano, da se crni gaber, jesen in makovec radoživo obnavljajo iz štorov. 
3 RAZPRAVA IN ZAKLJUCKI 
Kserotermni gozdovi na karbonatih so razvojno samosvoje združbe. Zaradi razdrobljenosti in majhnosti so zelo ranljive in se pocasi obnavljajo. Ker nimajo medsebojnih stikov je ogrožena tudi njihova sposobnost genetskega prilagajanja na okoljske spremembe, zlasti na grozece otoplitve podnebja. · 
Združbe na ekstremnih rastišcih imajo ome­jeno število rastlinskih vrst, njihovo pestrost pa še dodatno zmanjšuje absolutna dominacija ene same vrste (Erica carnea, Sesleria sadleriana, Carex alba, Calamagrostis varia). V notranjosti kontinenta so toploljubne združbe v tesni povezavi z grmišci (Rhamno-Prunetea), gozdnimi robovi (Trifolio-Geranietea) in suhimi travišci (Festuco­Brometea). Zaradi velikih zahtev po svetlobi se njihovo rastje lahko ohrani samo v dokaj pre­svetljenih sestojih. 
2 41 

_ ____ C_im--'-pe_ršek. M, : Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crn~Ga gabra na Bocu 
BOROV GOZD S TRIROBO KO~ENICICO 
s---J 
GENISTO JANUENSIS ­PINETUM SYL VEST RIS 
GOZD PUHASTEGA HRASTA IN CRNEGA GABRA 
QUERCO-OSTRYETUM CARPINIFOUAE 
se lahko naseli, ko se med dolomitnim 
kamenjem ali med apnanimi razpokami 
nabere dovolj debela plast pthnine_ 
Me!an kserotermofilen gozd ima izgled 
panjevca z znaeilno šopasto rastjo ler 
v povecini navzdol upognjena debla. 
Zaradi skrajnost nth razmer so drevesa 
nizke, kržljave rasli in bolj podobna 
grmom kot drevesom_ Dosežejo med 4 
in 8 m višine ter najvec 25 cm premera. 
3 
Lesna zaloga niha med 50 in 90 m , proizvodna sposobnost pa med 0.5 in 
1.0 m.l/ha/letno. 
Reliklni borovi gozdoVI eo traj11o va/'OIIatni in predstavljajo z.atetke naseljevanja golih skal pred ok. 9.0001eti. 
N = 2.500kom M-7Sm' 
PRHNINASTA RENOZtNA 
5 c!eb,&l, 
komN N~ 1.300 kom M: 55m3 
Skoraj sterilna dolOmitne hribu1<1 na strmih, prisojnih rebrih najprej naseli pionirsko borovje_ 
Bor011ci so navadno do tal veJnati 
io imajo po ve~ debel. 
v vi!in o zrastejo od S do 1 O m ter dosežejo do 45 ern debeline. 
Lesna zaloga je od 30 do 60 m3, proizvodna sposobn011t rastiU<I pa ne presega O. S m3/haJietno_ 


2 3 • 
Sllli.a 1: Kserotermne združbe na dolomitu se odlikujejo z ekološkimi eks tremi, redko floro in nenavadnim ekobiomorfnim izgledom. 



Shb -+: Od zgodnje pomladi do pozne jeseni razveseljujejo Slib ::>: Že v casu Karla Velikega so morali slamnate obiskovalce Boca preproge barvitega cvetja, med katerimi strehe kmeckih domacij zasaditi z netreskom (/ovibarba izstopa omamno dišeci volcin (Daplme cneorum). Z hirta), da bi jih obvaroval pred udari strele. nadmorsko višino se povecujeta barvitost in lepota gorskega rastlinja. 
Slika 6: Velik ljubitelj soncnih žarkov je avstrijski Slika 7: Po nasiceni aromaticnosti ozracja že od dalec gadnjak (Scorzonera austriaca), ki je odlicno prilagojen zaznamo cvetenje jesencka (Dictamnus albus), ki v na vrocino in sušo. toplih poletnih dneh z vonjavami in barvitimi cvetov] 
vabi svoje opraševalce. 
GozdV 63 (2005) 5-6 
_____ C_im_peršek. M .. Varovalni gozdovi. rdecega bora in puhastega hrasta ter c rn ega gabra na Bocu -~--. 
Tabela 2: Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova 

Številka popis4 (Re leve number)  2  3  4  5  6  7  Pr.  Fr.  
Nadmorska višina (Altitude) m  570  600  520  350  825  730  780  
Nebesna lega (Aspect)  v  v  JZ  z  J  JZ  J  
Nagib v stopnijah (Slope in degrees)  35  30  35  40  40  so  25  
Pokrovnost  (Cover tree layer)  A%  o  5  10  o  5  10  5  
(Co ver shrub layer)  Bo/o  80  80  75  85  80  80  70  
(Cover herb layer)  C%  45  65  55  45  55  55  80  

Kamnitost (Stoniness) % 60 45 35 40 20 50 25 
Vrsta kamnine (Parent material)  DOLOMIT  APNENEC  
Povprecni premer (Avarage diameter)  cm  7  7  lO  8  8  10  8  
Zgornja višina (Upper tree layer) m  s  6  8  7  6  6  7  
Velikost ploskve (Releve area) m2  200  200  250  200  200  200  200  
Število vrst (Number of species) Z v•ln nacl • • " e m asooaCIJO (Ch ar. spec. o f as s.  32  30  33  23  30  35  15  
GQ QP  . Qq~tel:l_S ·iP4P' esGens Frmnus 0rnus  A :A  2.2 Ll  1!.2 2.3  2.2 2.3  +.2 +.2  + 1.:2  1.2 }l. l  11.2 11.2  7 7  }OO 1:00  
QP  Fr~~~' ennus S0r.eus aria  B A  + 1.1  -.",2  + +  --f  + +.2  + ~ -+.2 h2  7  100  
QP  1
1 Osqya ~a,r,p.i,nif.~.li~  -A  +  +  + ~4.5  1.2  2.2  +,  7 ~lU<L  

Razlikovalne za geogr. var. Sesleria sadJe­riana (Di . s ec. s var. seo r.) 

Sesleria sadleriana c 2.3 3.4 1.2 3.4 1.2 5 71 
TG Dictamnus albus c + r + + 4 57 
Quercetalia _eubescentis  
Convallaria majalis Tanacetum corymbosum Melittis melissophyllum Mercurialis ovata  c c c c  r  r  r +  + + + +  4 2 2 2  57 29 29 29  
Cornus mas  B  r  r  2  29  

Carex flacca  c  1.2  1  14  
Quercus cerris  B  1.1  1  14  
Sorbus torminalis  B  +  14  
LembotroEis nigricans  c  +  14  
Hypericum montanum  c  14  

Tamus communis c r 14 
Querco-Fagetea s. lat.  
Dac!y:lis polygama  c  +  +  r  3  43  
Knautia drymeja ssp. drymeia  c  +  +  2  29  
Lilium martagon  c  +  +  2  29  
Ce:ehalanthera rubra  c  r  2  29  

Festuca heterophylla c +.2 1 14 
Carex :eilosa c +.2 
Melica uniflora c +.2 14 
Mercurialis Eerennis  c  +  14  
Euehorbia dulcis  c  +  14  
Cruciata glabra  c  +  14  
Cyclamen puq~urascens  c  +  14  

Cimpersek. M.: Varovalni gozdovi rde?~ ga bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bocu 

Številka popisa (Releve number) Eu:ehorbia arnygdaloides Hacguetia eeiEactis Pf!US t::Y!aster  c c B  r  2  3  4  s + +  6  7  Pr. 1  Fr. 14 14 14  
Cardamine bulbifera  c  r  14  

E-~ilobium motnanum c r 1 14 
Platanthera bifolia  c  r  1  14  
Ce:ehalanthera longifolia  c  r  14  
Cam_eanula trachelium  c  r  14  
Rhamno-Prunetea  
Rhamnus cathartica  B r +  +  3  43  

Juni_eerus communis B + + 2 29 Viburnum lantana B + r 2 29 
Er ico-Pine tea 
Amelanchier ovalis B 1.2 1.2 2.3 +.2 4 57 
Erica carnea c +.2 1.2 2.3 +.2 4 57 
Calarnagrostis varia Carex alba  c c  +.2  1,2  +.2  2.3  3.4 +.2  4.5  4 3  57 43  
Polygala chamaebuxus Leontodonincanus  c c  +.2  +.2 +.1  +  +  3 2  43 29  
Pinus sylvestris E_ei:eactis atrorubens  A c  +  +  +  r  2 2  29 29  
~hne cneorum  c  +.2  14  

Chamaecytisus hirsutus Rhamnus saxatilis  c c  +  +  1 1  14 14  
Trifolio-Geranietea  

Vincetoxicum hirundinaria c + +.2 + + + +.2 6 86 
Polygonatum odoratum  c  +  +  +  +  +  s  71  
Geranium sanguineum  c  +  +  +  +  5  71  
Peucedanum oreoselinum  c  +  +  +.2  +  +  5  71  
Laser:eitium siler  c  +  1.1  +.2  r  4  57  

Anthericum ramo sum c + + + + 4 57 Thalictrum minus c + + 2 29 
Iris graminea  c  +  +  2  29  
Origanum vulgare Inula hirta  c c  +  +.2  +  +  2 2  29 29  

Laseq~itium latifolium  c  +.2  1  14  
Peucedanum cervaria  c  +  14  
Veronica jacguinii Festu co-Brometea  c  r  14  

Bu:ehthalmum salicifolium c +.2 + + +.2 +.2 s 71 Eu:ehorbia cyparissias c + + + 3 43 Cirsium erisithales c r + + 3 43 
~erula cynanchica  c  +  r  2  29  
Trifolium montanum  c  +  r  2  29  
Teucrium chamaedrys  c  +  +  2  29  
Stachys recta  c  +  +  2  29  
Gali um lucidum  c  +  +  2  29  
Dorycnium germanicum  c  +  +  2  29  
Thymus sereyllum  c  +.2  14  
Centaurea scabiosa  c  +  14  
GozdV 63 (2005) 5-6 


Cimperšek, M. : Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bocu 
Številka poEisa (Rele ve number) Helianthemum ovatum  c  2 +  3  4  5  6  7  Pr. 1  Fr. 14  
Scorzonera austriaca  c  +  14  

Thlas_ei ~raecox c + 14 Centaurea triumfettii c + 14 
__ H_YEocheris maculata  c  14  
Elyno-Seslerietea  
Acinos al_einus  c  +.2  +  2  29  
Phy_!:euma orbiculare  c  +  +  2  29  
Globularia cordifolia  c  r  2  29  
Biscutella laevigata  c  r  14  
SEremljevalci (Coml!.anion s{!ec.)  
Dianthus sylvestris  c  +  +  2  29  
Poa s~.  c  +  2  29  
Lotus -corniculatus  c  +  1  14  
Polygala vulgaris  c  +  1  14  
Hieracium umbellatum  c  +  14  
Solidago virgaurea  c  r  14  
Hieracium murorum  c  r  14  

A~oseris foetida c 14 
Mocno soncno žarcenje spodbuja zgoden zacetek fizioloških aktivnosti. Ce ni snega, že novembra cvetijo šopi spomladanske rese (Erica carnea), od decembra do marca krasijo pobocja rumenobeli in rdeci cvetovi žanjevcev (Polygala chamaebuxus ), vijolicni cvetovi Sadlerjeve vilo vine (Sesleria sadleriana), šmarne hrušice (Amelanchier ovalis ), rumeni grozdi trirobe koš enicice (Genis ta januensis ), avstrijski gadnjak ( Scorzonera austri­aca), rani mošnjak (Thlaspi praecox), srcastolistna mracica ( Globularia cordifolia) in dlakava relika (Chamaecytisus hirsutus). Spomladi cveti tudi omamno dišeci volcin (Daphne cneorum), kasneje se mu pridruži še jesencek (Dictamnus albus). Nato se vse do pozne jeseni izmenjtye drugo raznobarvne cvetje. 
Drugace se vedejo kserotermne drevesne vrste, ki ozeleni jo kasneje kot bukve, zato so ti gozdovi zgodaj spomladi še goli, medtem ko se bukovi gozdovi že v svojem znacilnem svetlozelenem ogrinjalu. Toda v jeseni se gozdovi na suhih in toplih rastišc ih prej obarvajo in prej odvržejo liste kot bukve, samo rumenorjavi hrastovi listi se še dolgo oklepajo vej. 
Obravnavani združbi sta genetsko povezani, naseljujeta podobna rastišca, obe sta pionirski, imata mnogo skupnih vrst in med njimi veliko 
246 


Slika 9: Ko se jesenski gozd obarva, izstopi skrivnostna arhitektura drevesnih debel in krošenj. Po nizki, kržljavi in skriven ceni rasti vidimo, da gre za zelo negostoljubna rastišca. 
Slika 11: Še pred drugo svetovno vojno so v gozdovih sekali pretežno na golo. Na plitvih do lomi tnih tleh so sadili rdeci ali crni bor. Umetno nastale sekundarne gozdove prepoznamo po borovcih, ki prevladujejo v zgornji plasti in listavcih, ki jih zastopajo med grmicevjem. 
GozdV 63 (2005) 5-6 Slika 10: Ko drevesa odvržejo liste, se pokaže znacilna panjasta zasnova grmišcnega gozda. 

Slika 12: Oglate listne krpe puhastega hrasta kažejo, da imamo na Bocu opraviti s posebnim ekotipom ali lokalno rasno razlicico. 
Cimperšek, M.: Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter c~nega gabra na Bocu ____ _ 
reliktnih, zato je njuna klasifikacija otežena in mnogokrat neprepricjliva. Že Tomažic je v izvirniku zvezo Orno-Ostryion uvrstil med termofilna hrastovja ( Quercetalia pubescentis in Querco-Fagetea), s cemer je želel posebej pouda­riti singenetsko povezanost tovrstnih borovij s termofilnimi hrastovji jugovzhodne Evrope (ROBIC & ACCETTO 2001:15). Zaradi razpr­šenega prekrivanja tudi težko potegnemo mejo med sin takso ni razredov Erico-Pinetea in Querco­Fagetea. Oberdorfer je že l. 1948 razmišljal, da bi red Quercetalia pubescentis povzdignil v razred ( Quercetea pubescentis), ki bi poleg hrastovih gozdov vkljuceval tudi bazofilne borove gozdove, a zamisli ni nikoli uresnicil. 
Za zvezo je znacilen dvojni padavinski mak­simum, mile zime ter topla in suha poletja, v kontinentalnem delu Slovenije pa imamo en sam poletni padavinski maksimum, vroca in sušna poletja ter ostre zime. Podnebnim drugacnostim se je prilagodila tudi vegetacija. Zato prevladu­jejo v gozdovih, ki so bližje mediteranu vrste reda Quercetalia pubescentis, v bolj oddaljenih, alpskih legah pa izstopajo dealpinske rastline, vrste razreda Erico-Pinetea in Vaccinio-Piceetea ter mahovi. 
3.1 Borovi gozdovi 
Borovi gozdovi uspevajo na strmih (35-45 °), pri­sojnih, dolom itnih grebenih, robovih in izbocinah povrh prhninaste rendzine. Ker so iz obdobja, ko se je zacela rojevati današnja podoba zemljinega oblicja, veljajo za vzorcni primer predzgodovinskega razvoja vegetacije na naših tleh in kažejo nekatere znacilnosti postglacialnih reliktov. Areal teh gozdov nikjer ne seže na ozemlje nekdanje poledenitve, saj je njihova severozahodna meja potekala preko Boca in Donacke gore, po t. i. Hayekovi crti. Jugovzhodno od nje so se ohranili glacialni relikti (HORVAT 1929, TOMAŽIC 1940, PETKOVŠEK 1954). 
Z numericno primerjavo smo ugotovili, da je najvecja podobnost s Tomažicevo asociacija (Genisto-Pinetum), aje koeficient kohezije pre­skromen (Kk=0,53) za istovetenje obeh združb. Med hockim borovjem in borovimi združbami sledecih avtorjev so sorodnosti manjše Kk je: Horvat 0,44, Aichinger 0,34, Oberdorfer 0,34, Accetto 0,26 in Dakskobler 0,21; pri cemer sta slednja avtorja proucevala gozdove crnega bora na Kocevskem in v Trnovskem gozdu. 
Ekološki indikatorji (e. i.) kažejo na skrajnostne rastišcne razmere: visoke temperature ( e.i. toplote je 5,3), sušnost (e. i. vlažnosti je 3,1) in skromna rodovitnost (e. i. vsebnosti dušika je 2,5). Med življenjskimi oblikami prevladujejo hemikriptofiti (45,5 %) in lesnate rastline (39,9 %). Med flornimi geoelementi je najvec dealpinskih (23,0 %) in pontsko-balkanskih (19,7 %), sledijo (sub)me­diteranski (18,1 %) in srednjeevropski (12,9 %). V sociološki strukturi so najbolj množicne vrste gozdnih robov, grmišc in suhih travnikov ( 45,6 %) , vrste razreda Erico-Pinetea (21,9 %) ter vrste reda Quercetalia pubescentis (16,7 %). 
3.2 Grmišce puhavca in crnega gabra 
Na stikališcu submediteranske in vzhodno konti­nentalne vegetacije zavzemajo grmišca puhastega hrasta posebno mesto med ilirskimi gozdovi. Z njimi so povezani prvi raziskovalci vegetacije na Balkanu G. Beck-Mannagetta in L. AdamoviC iz zacetka 20. stoletja. 
"Kraški" ali grmišcni gozd crnega gabra in puhastega hrasta je trajna, edafsko pogojena aconalna združba, ki v majhnih otokih naseljujejo strma (30 -40 °), prisojna karbonatna pobocja. Prevladujejo velika temperaturna nihanja, oster zimski mraz in pogoste suše. Zaradi nenehne migracije tal (vodna in vetrna erozija) razvoj nikoli ne doseže koncne vegetacijske stopnje (klimaks), zato ostaja združba bolj ali manj nespremenjena ali "trajno zamrznjena". 
Iz kontinentalnega dela Slovenije nimamo veliko objavljenih popisov podobnih združb, zato smo naša grmiš ca primerjali samo s Horvatovo asoci­acijo Querco-Ostryetum carpinifoliae iz bližnjega Hrvaškega Zagorja. Njunafloristicna podobnost je majhna, koeficient koherence je 0.45. Ekološki indikatorji kažejo, da je Horvatova združba bolje oskrbljena z vlago (e. i. vlage je 3,8, na Bocu 3,5) in da je bolj rodovitna (e. i. vsebnosti dušika je 3,6, na Bocu 3,3 ), kar odloca o razlicni floristicni sestavi. Primerjava horoloških skupin kaže, da imamo na Bocu vec dealpinskih vrst (16,6 %) kot na Hrvaškem ( 4,8 %) ter da je na Hrvaškem številcno mocnejša skupina srednjeevropskih vrst 
Cimperšek, M.: Varovalni gozdovi rdec ega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Bocu 
27,7 o/o (na Bocu samo 16,6 %). Podobna razmerja so tudi v sociološki strukturi. 
Sinsistematika kserotermnih hrastovih gozdov je težavna, ker nimamo splošno veljavnih zna­cilnic. V grobem lahko red kserotermnih hra­stovih gozdov razdelima v dve veliki skupini: v klimaksno submediteranska in aconalno konti­nentalno (JAKUCS 1961), pri cemer je slednja zgolj fragment kraškega gozda. Ker so poletne temperature pri kontinentalnih in mediteran­skih kserotermnih zdužbah podobne, je obstoj le-teh v notranjosti pogojen z nizkimi zimskimi temperaturami. Razlike so tudi pri padavinah: ob morju pade najvec padavin spomladi in jeseni, na kontinentu pa je vec padavin poleti. Ker se pojavijo v obliki neurij, voda hitro odtece po površju. Medtem ko se združba v submediteranu lahko izoblikuje tudi kot visoki gozd s kakovost­nim lesom, jo v notranjosti kontinenta poznamo samo kot grmišce. 



3.3 Degradacij ski stadiji 
Tekom postglacialnega razvoja so gozdovi na suhih in toplih rastišcih doživljali burne spre­membe. Manj pozornemu obiskovalcu se zdi, da so gozdovi nedotaknjeni in povsem naravni, toda temu ni tako. Na grebenu Galk so še pred manj kot sto leti pasli domace živali in še sedaj prepoznamo znacilno shojene poti v smeri plastnic. Opaši pricajo tudi številni grmi Uuni­perus communis) in polgrmi ter plevelne vrste pašnikov (Euphorbia cyparissias). Medtem ko je danes površje že v celoti prekrita z rastlinjem, so se še pred manj kot pol stoletja svetile velike bele zaplate dolomitnega kamenja iz natrgane travne ruše. L. 1885 je Janisch opeval velicasten razgled iz skalnatega ter neobraslega vrha Boca. Do druge svetovne vojne se je golicava že tako zarastla, da so morali planinci postaviti lesen razgledni stolp. Po vojni pa ga je nadomestil 20 m visok razglednik iz železa. 
Med obema vojnama so nekatere sestoje pose­kali na golo in jih zasadili z rdecim in crnim borom. Na ekstremnih rastišcih izoblikujeta borovca ravna, polnolesna in visoka debla. Zaradi varcnejšega ravnanja z omejenimi kolicinami vode so bori fotosinteticno bolj ucinkoviti od listavcev. Umetno osnovani sestoji imajo tudi posebno zgradbo: v zgornji plasti prevladuje bor, grmovno gradijo panj asti termofilni listavci, zelišcno plast pa obvladuje Sadlerjeva vilovina s šopi resja. Zaradi pionirskega znacaja in izrazite heliofilnosti borovih gozdov neredko težko poteg­nemo locnico med primarnimi in sekundarnimi borovimi gozdovi. 


3.4 Varovalnost kserotermnih gozdov 
V casu, ko tehnika obvladuje vsa podrocja clo­vekovega žitja in bitja, narašca idealna vrednost vseh naravnih ostankov, endemitov in reliktov. Obravnavani gozdni združbi sta za lesno pri­delavo malo pomembni, zato pa predstavljata dragocene trajno varovalne gozdove, ki urav­navajo odtok padavinske vode, varujejo tla pred erozijo, zasipavanji, snežnimi plazovi, prispevajo k lepšemu izgledu gorske krajine ter z barvitim in dehtecim cvetjem razveseljujejo ljubitelje narave. Kserotermni gozdovi so zatocišce redkih rastlin in mnoge rastejo izkljucno samo v le-teh. Tu so ohranjeni zadnji ostanki flore in vegetacije minulih dob. 
Med gozdarstvom in naravovarstvom je najvec sticnega tam, kjer prepustimo gozdove naravnemu razvoju. V zahodnem delu Boca so celjski gozdarji izlocili iz rednega gospodarjenja 130 ha gozd­nih rezervatov. V teh zatocišcih je zagotovljeno ohranjanje avtohtonega rastlinja, mrtvega lesa, raznoter ih življenjskih biotopov in habitatov ter biotske raznovrstnosti. Rezervati so idealne pri­merjalne ploskve za raziskave in ucenje. Zaradi uspevanja na meji preživetja so pomembni tudi za spremljanje paleoklimatskih sprememb in raz­diralnih ucinkov zastrupljenega ozracja. 
Zaradi skrajnostnih rastišcnili razmer rastejo drevesa zverižene in kržljavo. Vecdebelni in do tal vejnati borovci z dežnikasto krošnjo izžarevajo romanticno in poeticno misticnost, zato je bor tako cenjen med kitajskimi slikarji. Še bolj ocar­ljiva so drevesa puhastega hrasta z »zavozlanimi« vejami, grobo razbrazdan o skorjo, nenormalnimi zraslinami in številnimi dupli. Veliko odmirajocih dreves omogoca sobivanje mnogim živalskim vrstam. 
Cimperšek, M.: Varovalni gozdovi rdecega bora i~ puhastega hrasta ter crnega gabra na B_____ _ 
ocu 

POVZETEK 

Kolonije postglacialnih reliktov imajo strnjen areal v submediteranskem obmocju, v notranjosti Slove­nije pa so se samo ponekod ohranile v tolikšnem obsegu, da tvorijo združbe z znacilno sestavo in strukturo. Uspevajo lokalno omejeno v najbolj ekstremnih pogojih "toplotne kontinentalnosti': na karbonatnih strminah in grebenih, kjer niso izpostavljene konkurenci bukovih gozdov. 
Zaradi osamljene lege v subpanonskem okolju sta se na Bocu ohranili svojevrstni pionirski združbi rdecega bora in trirobe košenicice s Sadlerjevo vilovino (Genis to januensis-Pinetum sylvestris var. geogr. Sesleria sadleriana) ter grmišce crnega gabra in puhastega hrasta ( Querco-Ostry­etum carpinifolia var. geogr. Sesleria sadleriana). Obe imata prepoznavno skupino znacilnih in raz­likovalnih vrst, poleg tega pa še veliko dealpinskih vrst. Ceprav se nazorno razlikujeta od podobnih združb, smo zaradi majhnosti in lokalnosti obe opredelili kot geografski varianti. 
Krhki in ranljivi združbi sta ostanek rastja iz minulih dob, iz konca suhe in mrzle preborealne ter malo toplejše borealne dobe. Zaradi znacilne vrzelaste ali »parkovne« zarasti spominjata bolj na opušcene pašnike kot na gozdove. Razvojno se ohranjata v "zamrznjenem" stadiju, ki se po vsej verjetnosti ni pomembneje oddaljila od inicialnih faz naseljevanja golih skal pred devet tisoc leti. 
Kserotermni gozdovi imajo skromen snovno­energetski ucinek, zato je njihova lesna proiz­vodnost malo pomembna, toda njihova naravo­varstvena vloga je neprecenljiva. Varcno ravnanje z vodo je njihova najpomembnejša ekološka funkcija, ki jim omogoca preživetje tudi v casu najhujših poletnih suš. Ti gozdovi so tudi naša najbolj dragocena zatocišca redkih, reliktnih in ogroženih rastlin. 


s ·suMMARY: 
Colonies of postglacial relicts have an uninterrup­ted area of distribution in the sub-Mediterranean region, while in the central part of Slovenia they have only in certain places been preserved well enough to create communities with a characteristic composition and structure. They thrive locally in the most extreme heat conditions on carbonate slopes and ridges, where they do not face the competition ofbeech forests. 
Due to their isolated location in the sub­Pannonian region, two specific pioneer forest communities have been preserved. The first is the community ofScotch pine and Genista januensis with Sesleria sadleriana (Gen isto januensis-Pine­tum sylvestris var. geogr. Sesleria sadleriana), and the second is scrub consisting of pubescent o ak and hop hornbeam ( Querco-Ostryetum carpinifolia var. geogr. Sesleria sadleriana). Both communities have a group of characteristic and differential species, and beside this a number of dealpine species. Even though the two communities are dearly different from si milar communities, both have been defined as geographical variants because they are located on a limited area. 
These vulnerable communities are the relicts of the vegetation of past periods, dating back to the dosing stages of the dry and cold preboreal period and to the somewhatwarmer boreal period. Because they are open canopy communities they remind us more of abandoned pastures than of forests. Their developmental stage could be described as "frozen", since it ha s in all probability not diverged very much from the initial phases of colonisation of naked rock. 
Xerothermic forests have a low energy and material efficiency, therefore their wood pro­duction function is insignificant, but their envi­ronmental protection function is great. Their most important ecological function is economical management of water, and this en ab les them to survive the worst summer droughts. Such forests are a most precious refuge for rare, relict and endangered species. 
6 VIRI IN LITERATURA 
ACCETTO, M., 1999: Asociacija Carici sempervirentes­Pinetum nigrae (Accetto 1996) Accetto 1999 noro. nov. v Sloveniji (ob stoletnici rojstva prvega slovens­kega fitocenologa univ. prof. Gabrijela Tomažica). Zbornik gozd. in les., 60: 107-151. Ljubljana. 
Cimperšek, M.: Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra n_a_Bo_c_· u ____ _ 
ACCETTO, M., 2002: Asociaciji Seslerio kalnikensis­]ovibarbetum hirtae ass. nov. in Sesleria coleariae­]ovibarbetum hirtae ass. nov. v Sloveniji. Zbornik za gozd. in les., 69: 61-89. Ljubljana. 
AICHINGER, E., 1933: Vegetation der Karawanken. Jena, 329 s. 
BRAUN-BLANQUET, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundztige der Vegetationskunde. 3. Auflage. Wien -New York, 865 s. 
CEROVECKI, Z., 1996: Termofilne bukove šume planine Ivanšcice. Šumarski list 9-10:419-424. 
DAKSKOBLER, I., 1998: Vegetacija gozdnega rezervata Govci na severozahodnem robu Trnovskega goz­da. Gorski gozd. Zbornik referatov 19. študijskih dnevov v Logarski dolini 26.-27. 3. 1998: 269-301. Ljubljana. 
DAKSKOBLER, I., 1999: Contribution to the Knowledge of the Association Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin Bosse 1967. Wiss. Mitt. Niederosterr. Lan­desmuseum 12: 105-136. 
ELLENBERG, H., HORVAT, I., GLAVAC, V., 1974: Vegetation Stidosteuropas, Stuttgart, 768 s. 
ELLENBERG, H., WEBER, H. E., DULL, R., WIRTH, V., WERNER, W & PAULISSEN, D., 1992: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scripta Geobotanica XVIII, Gottingen, 258 s. 
FRANZ, W. L. R., 1985: Kontinenta} gepra.gte Ostrya carpinifolia-Waldbestande am N-Rand ih res Areals in Karnten. Verh. Zool.-Bot. Ges. Osterreich (123): 211-236. 
FRANZ, W R., 2002: Die Hopfenbuche in Osterreich und Nordslowenien, Klagenfurt, 256 s. 
GAMS, l., 1984: Nekaj naravovarstvenih znacilnosti. Med Bocem in Bohorjem(zbornik), Šmarje in Šentjur, 869 s. 
GREGORIC, V, 1969: Nastanek tal na triadnih dolo­mitih. Geologija: 201-228. 
HORVAT, I., 1929: Razprostranjenje in prošlost medi­teranskih, ilirskih i pontskih elementata u flori sje­verne Hrvatske i Slovenije. Acta botanica -Instituti botanici universitatis, Zagreb IV/4: 1-34. 
HORVAT, I., 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumske pokuse 6: 127-279, Zagreb. 
HORVAT, I., 1959: Sistematski odnosi termofilnih hrastovih i borovih šuma Jugoistocne Evrope. Biološki glasnik 12: 1-40. 
JAKUCS, P., 1961: Die Phytozonologischen Verhiiltnisse der Flaumeneichen-Buschwalder Sudostmitteleu­ropas, Budapest, 314 s. 
GozdV 63 (2005) 5-6 

JANISCH, J., A., 1885. Topographisch-statistisches Lexicon von Steiermark. (2. izdaja 1978). Graz, 1492 s. 
KOŠIR, ž., 1994: Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije, Ljubljana, 149 s. 
MARTINCIC, A., WRABER, T., JOGAN, N., RAVNIK, V, PODOBNIK, A., TURK, B. & VREŠ, B.,1999: Mala flora Slovenije. Kljuc za dolocanje praportnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 s. 
OBERDORFER, E., t992. Siiddeutsche Pflanzengesell­schaften. 4. del: Walder und Gebtische, tekst 282 s., tabele 580 s. Stuttgart. 
ORLOCI, L., 1978: Multivariate analysis in vegetation Research, Hague-Boston, 451 s. 
PETAUER, T, A. MARTINCIC, F. BATIC & D. VRHOVŠEK, 1977: Termofllna reliktna združba puhastega hrasta in gabrovca ( Querco-Ostryetum Horv.) na Šmarni gori in njena ekologija. Varstvo narave (Ljubljana) 10: 45-56. 
PETKOVŠEK, V., 1954: Razširjenost in tipološka problematika glacialnih reliktov na Slovenskem. Biološki vestnik III: 132-146. 
PISKERNIK, M., 1977: Goznda vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Ljubljana, 208 s. 
POLDINI, L., 1988: Obersicht des Verbandes Ostryo­Carpinion orientalis (Quercetlia pubescentis) in SO-Europa. Phytocoenologia: 125-143. 
POLD INI, L. in M. VIDALI, 1999: Kombinationsspiele unter Schwarzfohre, Weisskiefer, Hopfenbuche und Mannaesche in den Stidalpen. Wiss. Mitt. Niederos­terr. Landesmuseum 12: 105-136. 
ROBIC, D. & M. ACCETTO 2001: Pregled sintakso­nomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije. Študijsko gradivo za pouk iz fitocenologije. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 18 s. 
STRGAR, V., 1980: Sesleria na subpanonskem vegetacijskem obmocju severovzhodne Slovenije in severozahodne Hrvatske. Biološki vestnik: 99-116. 
ŠERCELJ, A., 1996: Zacetki in razvoj gozdov v Sloveniji. SAZU, Ljubljana, 142 s. 
TOMAŽIC, G., 1940: Asociacija borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazofilni borovi gozdovi. Razprave AZU 1: 77-120. 
TRINAJSTIC, I. in Z. CEROVECKI, 1978: O cenoarealu crnog graba, Ostrya carpinifolia u Hrvatskoj. Biosistematika: 57-65. 
TRPIN, D. in B.,VREŠ, 1995: Register flore Slovenije, Ljubljana, 143 s. 
WRABER, M., 1960: Fitocenološka razclenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Ad annum Horti bot. Labac. Solemnem. Ljubljana, s. 49-96. 
WRABER, M., 1970: Das submediterran-illyrische Element in der mitteleuropaischen Laubwald-ve­getation Slovenines. Feddes Repertorium Berlin. Band 81(1-5): 279-287. 
WRABER, T., 1979: Die Schwarzfohrenvegetation des Koritnica-Tales. Biološki vestnik 27: 199-204. 
ZOLYOMI, B. et al., 1967: Einreihung von 1400 Arten der ungarischen Flora in okologische Gruppen nach TWR-Zahlen. -v: Fragmenta Botanica, Tom IV, fasc. 1-4: 101-144. 
Fitocenološka karta kot znanstvena podlaga za sodob­no gojenje gozdov na obmocju gospodarske enote Rogaška Slatina. SAZU Ljubljana, 1966. 
Atlas gozdnih tal Slovenije 

GDK: 114:(253)(045) 




Atlas gozdnih tal Slovenije 
Forest So;! Atlas of Slovenia 
Mihej URBANCIC*, Primož SIMONCIC** 

Izvlecek: Urbancic, M., Simoncic, P.: Atlas gozdnih tal -4. deL Gozdarski vestnik 63/2005, št. 5-6. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit 20. Prevod v anglešcino: avtorja. Lektura angleškega besedila Jana Oštir. 
V cetrtem delu Atlasa je prikazana opredelitev, razvrstitev, zgradba in znacilnosti podzolov, rjavili opodzoljenih in obrecnih tal in ter njihovo razširjenost v gozdovih. Namenjen je tako gozdarjem kot raziskovalcem in lastnikom gozdov, da bi bolje poznali lastnosti, pomen in razširjenost gozdnih taL 
Kljucne besede: razvrstitev tal, lastnosti talnega tipa, podzoli, rjava opodzoljena tla, obrecna tla 
Abstract: Urbancic, M., Simoncic, P.: Forest So il Atlas of Slovenia -Part IV. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 5-6. In Slovene, with abstract in English, lit quot. 20. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. 
The fourth part of the Atlas gives the defmition, classification, structure, characteristics and distribution in forests of podzols, semipodzols and fluvisols. The Atlas is design ed for foresters, forest owners and researchers and will give them a better understanding of the properties, importance and distribution of forest soils. 
Key words: soil classification, characteristics of so il type, podzols, semipodzols, fluvisols 
PODZOL horizont, pod njim pa temno rjavi humospodicni (humusno-iluvialni) horizont Bh, ki vsebuje 
Opredelitev in razvrstitev: 

vanj izprane humusne snovi in/ali rjasto rjavi Podzol (podzolasta tla) razvršcamo v razred ferispodicni (železo-iluvialni) horizont Bfe' ki eluvialno-iluvianih tal. Po naši opredelitvi morajo vsebuje izprane in nakopicene seskviokside železa, imeti dobro izražen pepelnato sivi eluvialni E aluminija in mangana. 
Razvršcamo jih v naslednje nižje sistematske enote: 
Podtlip 1  Na osnovi spodicnih horizontov v: -humusno železov podzol (vsebuje horizonta Bh in Bre); -humusni podzol (vsebuje le horizont Bh); -železov podzol (vsebuje le horizont BfJ  
Razlicica  Na osnovi debeline E horizonta locimo: -šibki podzol (z debelina E horizonta pod 10 cm); -zmerni podzol (z debelina E hor. 10 do 20 cm); -mocan podzol (z debelina E hor. nad 20 cm).  
Oblika  Po vrsti maticne podlage v podzole na: -kremenovih pešcenjakih; rožencih; "kislih" metaroorfnih kamninah (npr.; kvar­citih, filitih); "kislih" magmatskih kamninah (npr. granitih, tonalitih, granodioritih, dacitih, gnajsih, kremenovih keratofirjih); morenah; peskih.  

*M. U., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana ""dr. P. S., univ. dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenjje, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana 

Atlas gozdnih tal Slovenije 
Soznacnice in sorodne sistematske enote: 

Naš talni tip se po lastnostih vec ali manj sklada z mednarodno (FAO 1989, WRB 1998) višjo talno grupo (reference (major) soil group) "podzoli" (Podzols), vendar je razclenjena v nižje talne enote po nekoliko drugacnih nacelih, kot jih uporabljamo mi. 
Zgradba profila: 
humusno železov: O -E -B11 -Bre -CR; 
humusni: O-E-Bh-CR; 
železov: O -E -Bre -CR; 
Znacilnosti: 

Podzoli se pojavljajo predvsem v hladnih in vlažnih podnebnih razmerah, z obilico padavin in na z bazami revnih, razdrobljenih maticnih podlagah, ki praviloma vsebujejo veliko kremena. Na njih zaradi ovirane mineralizacije organske snovi prevladujejo prhninaste humusne oblike in surovi humus. Njihov organski O horizont vecinoma ostro prehaja v eluvialni E horizont, le izjemoma se med njima pojavlja tudi humusni A horizont. Debelina E horizonta je odvisna od jakosti podzoljenja (izpiranja humusnih snovi in seskvioksidov, zakisovanja idr.). Mestoma, ceprav zelo redkokje, naletimo na podzoljena tla, ki imajo E horizont debel celo do enega metra. Obicajno je pepelnato sive barve in vsebuje izbeljena zrnca kremena. Pod njim leži en do dva spodicna B horizonta. Praviloma so zelo kisla (z vrednostmi pH pod 5) in imajo nizke stopnje nasicenosti z izmenljivimi bazami (pod 35% ), so revna s hranili ter slabše rodovitnosti. 
Razširjenost: 
V Sloveniji so podzoli (po PRUS 2003) tipicna gozdna tla in so zelo redki. Manjša obmocja pod­zola so ponekod ogrožena zaradi gradnje gozdnih prometnic ali smucarskih prog. Zaradi njihove redkosti bi jih bilo potrebno zavarovati po nacelili, veljavnih za naravno dedišcino. 
Podzoli redkokje sami zavzemajo vecje skle­njene površine. Vecinoma se pojavljajo v združbi z districnimi rjavimi tlemi in/ali z rjavimi opodzolje­nimi tlemi, mestoma se jim pridružijo tudi districni rankerji. Nastali so predvsem v gorskem svetu, le izjemoma tudi v nižjih legah. Naj demo jih v najbolj kisloljubnih gozdovih kot so smrekovja s smrecnim resnikom (Rhytidiadelpho lorei-Piceetum) in s tri­krpim maham (Mastigobryo-Piceetum), jelovja z belkasto bekico (Luzu/o albidae-Abietetum) in s trikrpim mahom (Bazzanio-Abietetum), bukovje z rebrenjaco (Bechno-Fagetum) idr. 
Primer: 
Opis mesta izkopa in morfoloških lastnosti tal na profilu šibkega, humusno železovega podzola z evtricnim podtaljem na mešani rnoreni (povzeto po KRAIGHER in sod. 2000) 
Talni tip: humusno-železov podzol z evtricnim podtaljem  Datum: 24.nov.1994  
Vegetacijski tip: visokogorski smrekov gozd 1 Rhytidiadelpho Iorei-Pice­etum (M. WRABER 1953 n. nud.) ZUPANCIC {1976) 1981  Oznaka profila: Pri Šijcu  
Lokali teta: 4. kvadrant raziskovalne ploskve vel. 1OOm x 1OOm, osnovane v v g.e. Pokljuka, odd. 39c in 40c  Opisovalec tal: Mihej Urbancic  
Opis objekta: cist, starejši smrekov debeljak z normalnim do vrzelastim sklepom krošenj; v vrzelih so smrekova mladja, gošce  Fitocenološki popis: Lado Kutnar  
Maticna podlaga: mešana (apncasto-silikatna) morena  Nagib (0 ): 0-10  
Relief: zmerno valovita zaravnica pod grebenom  Lega: južna  
Splošne znacilnosti tal: v zg. delu podzoljena, v sp. delu sprana  Nadm. viš. (m): 1200  


Horizont:  Bv  E2  Bt  B)Jt  B.,C  
Globina (cm):  25/30-40 cm  40-60 cm  60-80 cm  80-120 cm  120+160 cm  
Prehod (meja):  postopen  postopen  neizrazit  neizrazit  neizrazit  
Konsistenca:  lahko droblj.  drobljiv  drobljiv  plasticen  zelo plasticen  
Struktura:  zrnasta/ poliedricna  zrn asta/ poliedricna  debelozrnasta  kepa sta  masivna  
Tekstura:  glina sto ilovnata  glinast o ilovnata  glin asta ilovnata  meljasto glina­sto ilovnata  pešceno glina­sto ilovnata  
Vlaga:  vlažen  vlažen 1 svež  svež  svež/vlažen  vlažen/moker  
Skelet:  5%  5 %,<1> do 6 cm  5-10%  15 %,<1> do 15 cm  40-70%  
Novotvorbe:  spiranje gline?  kopicenje gline?  
Korenine:  redko prekor.  posamezne korenine  
Drenaža:  dobra  dobra  dobra  nek. zadržana  nekoliko zad.  
Barva:  temno rjava 7.5YR4/2  rjava 10YR4/3-4  rjava 10YR4/4  rjava 10YRS-4/4  rjava lOYRS/4  

Slika 1: Šibki, humusno železov podzol na mešani Slika 2: Rjava opodzoljena tla (v levem delu profila) preidejo 
moreni (foto: M. Urbancic) v zmerni železov podzol. Tla so nastala na moreni, ki prekriva svetlo sivo, karbonatno jezersko kredo, vidno v spodnjem levem delu profila (foto: Tomaž Kralj) 
Slika 3: Organski O horizont iz smrekovega opada in prlmine ostro prehaja v sivi eluvialni E horizont mocnega železovega pod zola (foto: M. Urbancic) 
Slika 4: Smrekov gozd s smrecnim resnikom porašca združbo podzolov in districn ih rjavih tal s vkljucki rjavil opodzoljenih tal, ki se je razvila na moreni (foto: Lado Kutnar) 
Slika 5: Izkopavanje profila železovih rjavih opodzoljenih tal v smrekovju s smrecnim resnikom na moreni (foto: Matej Rupel) 

Kemijske lastnosti kvantitativnih (odvzetih z valjasto sondo 0 7 cm iz vnaprej dolocenih globin 0-5 cm, 5-10 cm, 10-15 cm, 20-30 cm, 30-40 cm in z znano prostornino) in kvalitativnih (odvzetih iz genetskih horizontov) vzorcev tal profila šibkega, humusno železovega podzola: reakcija tal (pH), vsebnosti organske snovi, celokupnega ogljika (C) in dušika (N), razmerje organski ogljik-celokupni dušik (Corg/N), vsebnosti kalcijevega karbonata (CaC03) in celokupnega žvepla (S) 
poskusna ploskev Pri ~  ii cu  
plast horizont  globina cm  pH  organska snov g/kg  c _g/kg  N g/kg  C0 rglN  CaC03 g/kg  s mg/kg  
H20  CaCI2  
1 . Kvantitativni vzorci  
Ol  3,5-1,5  4,04  3,55  810,3  470  8,6  54,7  1.140  
Of,h  1,5-0  3,71  3,20  706,8  410  13,5  30,4  1.750  
MS  o-s  3,57  3,05  234,5  136  7,5  18,1  - 970  
M10  5-10  3,92  3,17  58,6  34  2,2  15,5  - 360  
M1S  10-1S  4,02  3,37  37,1  22  1,4  1S,4  - 300  
M20  15-20  4,27  3,44  35,3  21  1,6  12,8  360  
M30  20-30  4,35  3,73  29,3  17  1,3  13,1  380  
M40  30-40  4,73  4,06  19,0  11  1 ,o  11,0  - 3SO  
2. Kvalitativni vzorci _profila  
Ol  3-1,5  4,33  3 89  715,5  41S  7,5  55,3  1.040  
Of,h  1,5-0  3,79  3,28  534,4  310  12,5  24,8  1.440  
Ah Oh  0-4  3,64  3,20  328,4  191  7,5  25,4  1.180  
E1  4-12  4,09  3,38  25,0  15  1,3  11,2  - 240  
Bh  12-19  4,08  3,49  81,0  47  2,0  23,5  460  
Bfh  19-27,5  4,36  3,77  56,0  33  1,4  23,2  470  
l.LB_)v  27,5-40  4,69  4,04  38,8  23  1,4  16,1  - 350  
E2  40-60  4,91  4,37  25,9  15  1 '1  13 6  380  
Bt  60-80  4,73  4,05  6,9  4  0,6  6,7  310  
BlB)  80-120  7,55  7,22  0,3  6  O,S  0,4  48,3  260  
L(B_)vC  >160  7,67  7,24  3,8  4  0,6  3,7  1S,O  290  

Kemijske lastnosti vzorcev tal profJJ.a šibkega, humusno železovega podzola: izmenljivi kationi, vsota bazicnih kationov, vsota kislih kationov, kationska izmenjalna kapaciteta (KIK), stopnja nasi­cenosti z bazami (V) 


Tekstura talnih vzorcev na poskusni ploskvi Šijec na Pokljuki 
poskusna ploskev Pri Šijcu  
plast horizont  Globina cm  glina %  melj %  pesek %  teksturni razred  
l. Kvalitativni vzorci  
MIS  10-15  36,3  40,8  22,9  glinasta ilovica  
M20  15-20  34,2  43,2  22,6  glinasta ilovica  
M30  20-30  38,8  38,6  22,6  glinasta ilovica  
M40  30-40  32,7  32,6  34,7  glinasta ilovica  
2. Vzorci profila  
El  4-12  19,9  36,9  43,2  ilovica  
Bh  12-19  27,0  36,5  36,5  ilovica  
Bfh  19-27,5  23,3  35,0  41,7  ilovica  
Bv  27,5-40  33,6  22,8  43,6  glinasta ilovica  
E2  40-60  29,9  33,2  36,9  glinasta ilovica  
Bt  60-80  39,2  35,8  25,0  glinasta ilovica  
BtBv  80-120  39,2  51,8  9,0  meljasto glinasta ilovica  
BvC  120 + 160  23,2  24,9  51,9  peš ceno glinasta ilovica  

RJAVA OPODZOLJENA TLA 
Opredelitev in razvrstitev: Rjava opodzoljena tla (tudi: rjava podzolasta tla, rjavi brunipodzol, podzol) razvršcamo v razred eluvialno-iluvianih tal, ceprav nimajo dobro izra­ženega eluvialnega E horizonta. Lahko pa se pod AJE horizontom na talnem profilu pojavljajo tudi 
sive pege, lise in tanki, prekinjeni pasovi inicialnega E horizonta. Za talni tip rjavih opodzoljenih tal so diagnosticni humusni A/E horizont, v katerem potekajo procesi izpiranja ter pod njim ležec vsaj eden od obeh spodi cnih B horizontov: ali hwnusno­iluvialni Bh horizont, ki vsebuje izprane humusne snovi ali železo-iluvialni Bre horizont, ki vsebuje izprane in nakopicene seskviokside ali oba. 

Razvršcamo jih v naslednje nižje sistematske enote: 
Podtip  Na osnovi spodicnih horizontov v : -humusno železova (vsebujejo horizonta Bh in Bfe); -humusna rjava opodzoljena tla (vsebujejo le horizont Bh); -železova rjava opodzoljena tla (vsebujejo le horizont BrJ  
Razlicica  Po vrsti maticne podlage v rjava opodzoljena tla na: -kremenovih pešcenjakih; rožencih; "kislih" metamorfnih kamninah; "kislih" magmatskih kamninah; morenah; peskih  
Oblika  Na osnovi stika z maticno podlago locimo: -liticni (B horizont leži na cvrsti kamnini); -regoliticni (B hor. leži na zdrob lj eni ali sipki maticni podlagi).  
Oblicje  Na osnovi teksture tal na: -pešcena, -ilovnata. Na osnovi skeletnosti v: -z malo skeleta (skelet zavzema pod 25 % prostornine tal) -srednje skeletna (25 -50%) -mocno skeletna (nad 50 %)  


TALNE RAZMERE IN OBLIKE MIKRO RELIEFA NA MEŠANI MORENI 

humusnoželezni regoliticni tipicni 
podzol brunipodzol districni kambisol opodzoljen districni kambisol železni 
podzol 
~ 
Oznaka: Horizont: 
(IJ 
lm 

(JQ 
O organski 
o 
A humusnoalrumulacijski E eluvialni 
B~ humospodicni 
~ 
,.. 
Br. ferispodicni 
(B). kambicni 
e. 
C maticna podlaga 
~ ~ 
1i~~­
~ 
l,tLJ:.~ 
e. 
....... 
~~~ 
~ 
1 
~.:!>} 

"·:') 
'..' ~r 
o 

4m 
Oblike mikroreliefa: izravnan teren valovit teren vrh izbokline rob izbokline nagnjen teren rob uleknine dno uleknine 
2m 

Slika G: Idealizirani prikaz talnih razmer in oblik mikroreliefa na pretežno nekarbonatni moreni Pokljuke (povzeto po KRAIGHER in sod. 2000) 
Slika 7: Izsek iz gozdarske pedološke karte Pokljuke s kartografskima talnima enotama ))kompleks opodzoljena tla in podzoli« in ))podzoli« (prirejeno po TREGUBOV in sod., kartiranje je opravila Marija Kodric) 

Atlas gozdnih tal Slovenije 
Soznacnice in sorodne sistematske enote: 

V avstrijski razvrstitvi tal (KILIAN 2002) jih imenujejo "Semipodsol". Po opredelitvi nekdanje jugoslovanske klasifikacije (CIRIC 1984, ŠKORJC 1986 idr.) so morala rjava opodzoljena tla imeti poleg A/E horizonta tudi oba spodi cna horizonta (Bh in (pod njim) BcJ 
Humusno železova rjava opodzoljena tla vec­inoma lahko razvrstimo v mednarodno (FAO 1989, WRB 1998) talno enoto haplicni podzoli (Haplic Podzols) ki je (poenostavljeno povedano) opredeljena s tem, da ima tako Bh, kot Bfe horizont. Humusna rjava opodzoljena tla uvršcamo v talno enoto karbicni podzoli ( Carbic Podzols), ki ima od spodicnih le humusno-iluvialni Bh horizont, lahko pa imajo tudi E horizont, ce je ta pretrgan ali tanjši od 2 cm, železova rjava opodzoljena tla pa v železove podzole (Ferric Podzols ), ki imajo od spodicnih le železo-iluvialni Bfe horizont. 
Zgradba proftla: regoliticna humusno železova rjava opodzoljena tla: O -AlE -Bh -Bce -C; regoliticna humusna rjava opodzoljena tla: 0-AlE-Bh-CR; liticna železova rjava opodzoljena tla: 0-AlE -Bce -R. 
Znacilnosti: 

Rjava opodzoljena tla so se vecinoma raz­vila na z bazami revnih maticnih podlagah z veliko kremena in v hladnem, vlažnem (gorskem) podnebju. Praviloma so zelo kisla, z zelo nizko stopnjo nasicenosti z bazami (pod 35 %), s slabo mineraliziranimi oblikami humusa (prhnino, surovim humusom), revna s hranili ter slabše rodovitnosti. 
Razširjenost: 

Za humusno železova rjava opodzoljena tla se zahteva zgradba proftla, ki se v naših gozdovih le malokje pojavlja. Bolj sta razširjena humusni in železov podtip teh tal, njim soroden podtip opod­zoljenih districnih rjavih tal (z znaki inicialnega E horizonta, toda brez razvitih spodicnih B horizon­tov) ter podzoli (z dobro razvitim E horizontom), ceprav tudi te vrste tal zavzemajo v naših gozdovih dokaj majhne površinske deleže. Rjava opodzo­ljena tla se pojavljajo predvsem malopovršinsko in v fragmentih v združbi z districnimi rjavimi tlemi in/ali s podzoli, ki jih porašcajo izrazito kisloljubne rastlinske združbe (bila so opažena na terenu ali omenjena pri opisih rastišc asociacij Rhytidiadelpho lorei-Piceetu:n, Bechno-Abietetum, 
Vaccinio vitis idaeae-Pinetum sylvestris, Bechno­Fagetum, Hieracio rotundati-Fagetum, Thelyptero lim bospermae-Quercetum roboris idr.). 
OBRECNA TLA 
Opredelitev in razvrstitev: 
Obrecna tla (fluvisol) obsegajo tla, ki so nastala na recentnih (holocenskih) nanosili rek in drugih (manjših) vodotokov ter jezer in morja. Te usedline lahko vsebujejo nanešeno glino, melj, pesek ali prod ali so sestavljene iz razlicnih kombinacij teh (npr. med seboj pomešanih) sestavin. Nerazvita ob recna tla imajo na nasutini, pod morebitnim O horizontom, le nerazviti (A) oziroma Ai horizont, v katerem se obarvanost zaradi humusa cesto niti ne opazi in ki se lahko tudi samo mestoma pojavlja. Razvita ob recna tla pa imajo na aluvialni maticni podlagi že dobro razvit humusno akumulativni A horizont. Obrecna tla so razvršcena v oddelek hidrornorfnih tal, saj je vecji del teh tal pod vplivi obcasnih poplav ali visoke podtalnice in ima zato izražene znake prekomernega navlaževa­nja. Vendar je precejšnji del obrecnih tal -vsaj v fiziološki globini -brez teh vlažnostnih vplivov (npr. zaradi hidromlioracij) in ima zato trdinski (terestricni) znacaj in/ali cesto tudi antropoge­nizirani znacaj. 
Soznacnice in sorodne sistematske enote: 
Po nekdanji jugoslovanski klasifikaciji ( CIRJC 1984, ŠKORJC 1986 idr.) se ta razred tal imenuje aluvialna (tudi: fluvijalna, fluviatilna) tla. Dobro se sklada z mednarodno (FAO 1989, WRB 1998) višjo talno grupo "fl.uvisoli" (Fluvisols), vendar je ta razclenjena v nižje talne enote po nekoliko drugacnih nacelih, kot jih uporabljamo mi. 
Zgradba profila: 
-nerazvita obrecna tla: O -(A) -C; 
-oglejena razvita obrecna tla: O-A-C-G. 
Znacilnosti: 
Poleg inicialnega (A) ali humusnega A hori­zonta je rastlinam rastni substrat tu cli sedimentna maticna podlaga, ce jo sestavljajo dovolj drobni delci, vendar so zaradi mladosti njenega nastanka pedogenetski procesi v njej še slabo izraženi. Tako lahko obrecna tla dosegajo precejšnje fiziološko aktivne globine, ce jih ne omejujejo npr. plasti proda ali podtalnica. Maticni substrat oznacu­jemo s C, oziroma z rimskimi številkami, ce ga sestavljajo med seboj locljive plasti. Tako npr. nerazvita obrecna tla s tremi, po te.ksturi razlicnimi 

Razred obrecnih tal razvršcamo v naslednje nižje sistematske enote: 
Tip  -nerazvita obrecna tla (imajo slabo razvit, inicialni horizont (A)) -razvita obrecna tla (imajo dobro razvit humozni horizont A)  
Podtip  -karbonatna (vsebujejo karbonate vsaj do globine 40 cm) -evtricna (pH nad 5) -districna  
Razlicica  Na osnovi fiziološko aktivne globine (po PRAVILNIKU 1984) na: -zelo plitva (fiziološka globina-je pod 20 cm) plitva (globina 20 -35 cm) srednje globoka (35 cm -50 cm) zmerno globoka (50 cm-70 cm) globoka (70 cm -120 cm) zelo globoka ( nad 120 cm)  
Oblika  -neoglejena -zelo globoko oglejena (Ghorizont pod 100 cm) 0 -globoko oglejena (Gse pojavlja v globinah od 70 do 100 cm) 0 -zmerno oglejena (G50-70 cm) 0 -srednje mocno oglejena (G30-50 cm) 0 -mocno oglejena (Gnad 30 cm) 0  
Oblicja  -plitvo humozna (debelina A hor iz. pod 25 cm) -srednje globoko humozna (debelina A horiz. 25-35 cm) -globoko hum ozna (debelina A horiz. nad 35 cm)  
-drobljiva -težko drobljiva, gosta  
Oziroma na osnovi teksture (CIRIC 1984, ŠKORIC 1986 idr.) v: -pešcena -ilovnata -glinasta  
Na osnovi skeletnosti v: -z malo skeleta (zavzema pod 25% prostornine) -srednje skeletna (25 -50%) -mocno skeletna (nad 50%)  

plastmi usedlin prikažemo takole: O -(A) -I -II -III. Na splošno v zgorjih delih vodotokov pre­vladujejo fluvialne usedline iz debelej šili sestavin (proda, peska), v spodnjih pa iz drobnejših (melja, ilovice, gline). Zaradi spreminjanja nosilnih sil vodotokov skozi cas pa je za holocenske nanose znacilno, da se jim v obliki pasov, jezikov, lec in vkljuckov spreminja tekstura tako v horizontalni kot v vertikalni smeri. Ker pa je geološka pod-laga vecine vodozbirnih obmocij dokaj pestra, mestoma najdemo primere, da se obrecnim tlem, npr. zaradi premešanosti karbonatnih in nekarbonatnih usedlin, korakoma spreminjajo tudi kemicne lastnosti. Nerazvita obrecna tla so vecinoma plitva, pod vplivi poplav, vodne erozije in/ali visoke podtalnice ter slabe rodovitnosti. Razvita obrecna tla pa so, ce so globoka in imajo ugodno teksturo, lahko zelo rodovitna. 


Slika 8: Evtricna, srednje globoka, mocno oglejena, ilovnata, plitvo humozna, srednje skeletna, razvita obrecna tla v gozdu crne jelše in podaljšanega šaša (foto: M. Urbancic) 

Slika 9: Obrecno rastje vrb in topolov (foto: M. Urbancic) 

Slika 10: Evtricna, globoka, neoglejena, ilovnata, plitvo humozna, malo skeletna /v fiziološko aktivnem delu, ki leži na prodnati plasti), razvita ob recna tla v gozdu doba in belega gabra (foto: M. Urbancic) 




Atlas go~dnih tal Slovenije 
Primer: 

Opis talnega profila karbonatnih, srednje globokih, srednje mocno oglej enih, globoko humoznih, (pešceno) ilovnatih, malo do srednje skeletnih, razvitih ob recnih tal oz. (po CIRIC 1984) humofluvisola (prirejeno po SMOLE & URBANCIC 1990) 
Datum opisa: 19. 9. 1988; Nahajališce: Posavec, ob izlivu Peracice v Savo; N. v.: 399m; Nagib: 0°; Lega: ravno; Relief: ravnica; Maticna podlaga: aluvialni nanos karbonatnega proda, peska in melja; Opis objekta: vrzelast tanjši debeljak rdecega bora s posamicno primesjo smreke in z bujnim grmovnim in zelišcnim slojem. Mestoma so še manjše travniške površine; Vegetacijski tip: log rdecega bora in smreke (Pinus sylvestris-Picea abies stadij); Vegetacija na talnem pro­filu: Euphorbia amygdaloides, Euphorbia cyparssias, Centaurea sp., razne trave ... ; Pokrovnost zelišcnega sloja: 1 OO % 
Simbol plasti  Globina (cm)  Morfološke in kemicne lastnosti plasti  
ol  0/2-o  Opad iglavcev in listavcev pokriva okoli 20 % površine tal  
Ahi  o-2/3  Sipke do lahko drobljive konsistence, prašnate strukture (s sprimki), svež, S % njene prostornine je zavzemal apnencast premerov do 1 cm, zelo gosto prekoreninjena, proste drenaže, zelo temne sivo rjave barve (10 YR 3/1-2), ostro prehaja v:  
Ah2  2/3-10  drobljiva, zrncasta do kepasta, pešceno ilovnata, vlažna, 10% skeleta s <I> do 5 cm, zelo gosto prekoreninjena, proste drenaže, temno rjava (10 YR 3/3), jasno prehaja v:  
Ah3  lO-25  drobljiva, zrncas t a do kepasta, peš ceno ilovnata, vlažna, 10% skeleta s <D do 6 cm, srednje gosto prekoreninjena, proste drenaže, temno sivkaste rjava (lO YR 4/2), postopno prehaja v:  
AhC  25-40  Lahko drobljiva, zrncas t a, pešceno ilovnata, mokra, 20 -30 % skeleta, korenin je malo, proste drenaže, rjava (lO YR 4/3), postopno prehaja v:  
CGO  pod40  Karbonaten prod premerov do 8 cm, s primesjo temno do svetlosivega peska in mivke, v kateri se pojavljajo rjaste pege.  

Analitski podatki za profil obrecnih tal 

Reakcije talnih plasti, dolocene v vodi (pH(H20)) in v kalij evem kloridu (pH(KCl)) ter vsebnosti karbonatov (CaC03), organske snovi (Org. s.), celokupnega dušika (N) in razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (Cor/N) v talnih vzorcih 
Plast  Globina (cm)  pH (H0) 2 pH (K Cl)  CaC03 (%)  Org. s. (%)  N {%)  Cor/N  
ol  0/2-o  5,85  4,97  o  67,2  1,51  26  
Ahr  o-2/3  7,52  7,08  26,9  15,5  0,61  15  
Ah2  2/3-10  8,05  7,46  30,9  7,7  0,32  14  
Ah3  10-25  8,02  7,43  28,1  6,0  0,17  21  
AhC  25-40  8,05  7,48  24,1  5,2  0,11  27  


Atlas gozdnih tal Slovenije 


Preskrbljenosti tal z rastlinam dostopnim magnezijem (ALMg) ter kalijevimi (AL ~O) in fosfor­jevimi (ALP 20 5) spojinami (v g na kg tal) in tekstura kambicnega horizonta 
Plast  AL-~0 (mg/kg)  AL-P20 5 (mg/kg)  AL-Mg (mglkg)  Glina %  Drobni melj %  Grobi melj %  Pesek %  Teksturni razred  
ol  soo  110  - 
Ahi  260  30  410  
Ah2  100  10  370  0,4  1,8  38,6  59,2  pešcena ilovica  
Ah3  80  10  260  0,2  6,8  34,8  58,2  pešcena ilovica  
AhC  60  sledovi  270  1,0  5,7  36,6  56,7  pešcena ilovica  

Vsebnosti izmenljivih kalcijevih (Ca2+), magnezijevih (Mg2+), kalijevih (K+), natrijevih (Na+) in vodikovih (H+) kationov, vsote izmenljivih bazicnih (SwnB) in kationske izmenjalne kapacitete (KIK), izražene v cmol+J kg tal, stopnje nasicenosti tal z izrnenljivimi bazami (V), izražene v odstotkih ter odstotni deleži izrnenljivih kationov v izmenjavah za talne vzorce profila: 
Plast  Ca  Mg  K  Na  H  Su mB  KIK  v  %Ca  %Mg  %K  %Na  %H  
Ahi  14,36  6,27  0,36  0,13  o  21,12  21,12  100  68,0  29,7  1,7  0,6  o  
Ah2  12,09  2,33  0,10  0,13  2,0  14,65  16,65  88,0  72,6  14,0  0,6  0,8  12,0  
Ah3  12,36  1,30  0,05  0,13  1,5  13,84  14,34  96,5  86,2  9,7  0,3  0,9  5,5  
AhC  12,43  1,29  0,05  0,13  o  13,90  13,90  100  89,4  9,3  0,4  0,9  o  

Razširjenost: 
Obrecna tla (fluvisol) zavzemjo v naših goz­dovih (po Popisu gozdov ZGS 1994) okoli 0,5 odstoten delež, izražen s številom gozdnogo­spodarslcih odsekov in z njihovimi gozdnimi površinami. Nerazvita ob recna tla vzdolž vodnih tokov porašcajo popljavljana vrbovja z mestoma prisotnim crnim topolom (Salici-Populetum s. lat.), logi crne jelše ( Carici elongatae-Alnetum glutinisae) in drugo skromno, pionirsko rastje, ki prenese obcasne poplave. Od vodotokov obicajno bolj oddaljena, rodovitnejša razvita obrecna tla pa-v kolikor niso v poljedelski rabi-zavzemajo rastišca gozdnih združb crne jelše (Alnetum glutinosae s. lat.), doba in belega gabra (Robori-Carpinetum 
s. lat), združbe doba in bresta ( Querco roboris­Ulmetum laevis) idr. 
VIRI: 
CIRIC, M., 1984. Pedologija. SOUR "Svjetlost': Sarajevo, 312 s. 
FAO, 1989. FAO/Unesco Soil Map of the world, Revised Legend. Reprinted as Technical Paper 20, ISRIC, Wageningen, 138 s. 
KILIAN, W., 2002. Schliissel zur Bestimung der Beden Osterreichs. Mitteilungen der Osterreichischen Bodenkundlichen Gesellschaft, 67, Dunaj, 96 s. 
KOŠIR, ž., 1994. Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije. Zveza gozdarskih društev Slovenije; Ljubljana, 149 s. 
KRAIGHER, H., SMOLEJ, 1., CATER, M., URBANCIC , M., SIMONCIC, P., KUTNAR, L., 2000. Rizosfera : raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestoj nih tipih in razvojnih fazah gozda. Strokovna in znanstvena dela, 118. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 280 s. 



Atlas gozdnih tal Slovenije 
MARINCEK, L., 1970. Bukov gozd z rebrenjaco . ­Zbornik BF v Ljubljani, IGLG, vol.8, s. 93-130. 
MARINCEK. L., CARNI, A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije. ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana, 79 s. 
MUNSELL, 1990. Munsell so il color charts. New burgh, New York, 20 s. 
PRAVILNIK, 1984. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorcnih parcel. Pravilnik je bil objavljen v uradnem listu SRS, št. 36/84. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorcnih parceL -Republiška geodetska uprava, Ljubljana, 62 s. 
PRUS, T., 1992. Razvršcanje tal/ klasifikacija. V: Jazbec 
R. in sod.: Raziskujmo življenje v tleh. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, s. 38-44. 

PRUS, T., 2003. Klasifikacija tal. Študijsko gradivo, Center za pedologijo, Odd. za agronomijo, BF, Ljubljana, http//www/bf.uni-lj.si/cpvo/ Novo/ PDFs/ KLASIFIKACIJA TAal.pdf 
ROBIC, D., ACCETTO, M ., 2002. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije.-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Ljubljana, tipkopis, 18 s. 
SMOLE, I., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije.­IGLG, Ljubljana, 154 s. 
SMOLE, I., URBANCIC, M., 1990. Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gozdnogospodarski enoti Radovljica -levi breg Save. Fitocenološki elaborat s fitocenološkimi kartami M 1:10000. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 23 1 s. 
SUŠIN, J., 1983. Nauk o tleh. -Kmetijski tehniški slovar. Gradivo za Pedološki slovar. l. knjiga, l. zvezek. Vtozd za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 36 s. 
ŠKORIC, A., 1986. Postanak, razvoj i sistematika tla. Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveucilišta, Zagreb, 172 s. 
TREGUBOV, V, MANO HIN, V, WRABER, M., KODRIC, M., COKL, M., CIVIDINI, R.,CUK, C., CIGLAR, M., 1958. Kompleksna raziskovanja smrekovih sestojev na Pokljuki. Elaborat. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 151 s. 
WRB, 1998. Key to the reference soil groups of the World Reference Base (WRB) for soil resources. -ISSS-ISRIC-FAO, Roma, 106 s. 
ZORN, M., 1975. Gozdnovegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb.-Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana, 150 s. 
ZUPANCIC, M., 1999. Smrekovi gozdovi Slovenije.­SAZU, Razred za naravoslovne vede, IV, dela 36 



Znanstvena raz~rava 


----~--------------~~--~----------~~ 
GDK: 923:946.1:(497.12 Mirenska dolina) (045) 
Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline) 
The significance of associating forest owne rs for rural development (case study: Association of forest owne rs of the Mirna Valley) 
Špela MALOVRH* 
Izvlecek: 
Malovrh, Š.: Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline). Gozdarski vestnik. 63/2005, št. 5-6. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini. Cit. lit. 13. Prevod izvlecka v anglešcino: avtorica, povzetek Jana Oštir. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. 
Trenutno z zasebnimi gozdovi v Sloveniji gospodari okoli 350.000 lastnikov gozdov. Majhna in razdrobljena gozdna posest je eden glavni razlog za nizko stopnjo ucinkovitosti in konkurencnosti v zasebnih gozdovih.· Društvo igra pomembno vlogo pri združevanju, izobraževanju in zastopanju lastnikov gozdov. V clanku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov mirenske doline in njegov vpliv na razvoj podeželja. Na vzorcu n = 40 je bila izvedena anketa in SWOT analiza o pomenu povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja. Podane so usmeritve in možnosti za prihodnje povezovanje in prihodnost zasebnih gozdov. 
Kljucne besede: zasebni gozd, povezovanje, društvo lastnikov gozdov, razvoj podeželja 
Abstract: Malovrh, S.: The significance of associating forest owners for rural development (case study: Association of forest owners of the Mirna Valley). Gozdarski vestnik, VoL 63/2005, No. 5-6. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 13. Abstract translated into English by the author. English language editing by Jana Oštir. Sum­mary translated into English by Jana Oštir. 
Currently, Slovenian private forests are managed by approximately 350,000 forest owners. Small and fragmented forest property is one of the main reasons for the low efficiency and competitive position of private forest manage­ment. The forest owner association plays a decisive role in connecting, educating and representing forest owners. The article presents an association of forest owners of the Mirna Valley and its influence on rural development. On the pattern of 40 people a poll and SWOT analysis were carried out regarding the significance of associating forest owners with the intention of improving rural development. Guidelines for future association and prospects regarding the future of private forests are also gi ven. 
Key words: private forest, connecting, association of forest owners, rural development 
UVOD 

Naravno zgradbo in splošne razvojne možnosti ozemlja Slovenije odlocilno pogojujejo prepletanja in prehodni znacaj velikih evropskih geosistemov. Ozemlje odlikuje pestra ekološka zgradba in s tem povezana zelo raznolika krajina. Za stabilnost naravnega ravnotežja v veliki meri skrbijo gozdovi, ki pokrivajo nekaj manj kot 60% Slovenije. Gozd s svojo površinsko prisotnostjo in gozdarstvo kot ena tradicionalnih gospodarskih dejavnosti pode­želja sta imela v slovenskem prostoru že od nekdaj velik družbeni pomen. Po drugi svetovni vojni je bil sicer lastnik gozda omejen pri gospodarjenju s svojim gozdom, vendar pa je kljub temu gozd in gozdarstvo omogocil velik razvoj podeželja, predvsem skozi izgradnjo infrastrukture: elektro, cestno in telefonsko omrežje. Ceprav danes delež gozdarstva v bruto družbenem proizvodu znaša le nekaj odstotkov, je delež neovrednotenega dotoka dobrin iz gozda, ki jih ne znamo ali nocemo ovrednotiti, po vrednosti dalec vecji . Odnos lastnikov gozdov do gozda se mocno razlikuje in je v veliki meri povezan z velikostjo posesti. Lastniki vecjih površin so od gozda bolj odvisni in imajo do njega drugacen odnos, kot 
* š. M., univ.dipl.inž.gozd. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana 
Malovrh, S.:Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (studija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline) 
manjši posestniki. Vecina lastnikov gozdov je tudi kmetov, ki jim gozd pomeni neko stalno rezervo in bolj ali manj pomemben dodaten vir dohodka. Z razvojem družbe se spreminja tudi odnos in zahteve do gozda. Gozd že dolgo ni vec zgolj proizvajalec lesa, ampak mora zagotavljati še celo vrsto drugih nematerialnih vlog, ki so širši družbi zaradi nenehnega slabšanja življenjskega okolja vse bolj pomembne. Medtem ko je lastnik gozda pri lesnoproizvodni vlogi gozda razmeroma suveren, je pri ostalih precej brezpraven. 
Go rata in gozdna ta Slovenija razvoja podeželja ne more in ne sme nacrtovati brez upoštevanja biotopov gozdov, ucinkov gozdov na ekološkem, kraj inskem in gospodarskem podrocju . Gozd ni le naša nacionalna dobrina, temvec pogoj za naš obstoj (AZAROV 1991). 
2 PREDSTAVITEV PROBLEMA 
Gozd ima za razvoj in obstoj podeželja, predvsem hribovskih kmetij velik pomen. Les je pomembna surovina za podeželski prostor, ker je pridelana v podeželskem prostoru, ker jo je mogoce prvo­vrstno oplemenititi, ker stroški pridobivanja in pre<;ielave ostanejo kot dohodek prebivalcev v kraju samem in ker je osnovni ter obnovljivi vir. 
Povprecna velikost zasebne gozdne posesti v Sloveniji je 2,6 ha in še ta je locena na vec parce­lah. Skoraj 350 000 lastnikov gozddv ima posest razdeljen-o ·na približno 1.000.000 parcel. Ra\rno· tq .razdrobljeno~t gozdne posesti pa je dejavnik, ki v~c plastno in negativno vpliva na gospodarjenje z gozdovHVESELIC 1994): 
• gozd kot celovit naravni sistem cleni na majhne površine, kar zaradi trenutnih potreb in interesov posameznega lastnika onemogoca nacrtno in prostorsko usklajeno delo z gozdom; 
.• majhna gozdna posest lastniku ne dopušca dolgorocnega t.j. trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja, ker v materialnem pogledu v pri­hodnosti od nje ne more pricakovati veliko; 
. .• majhnemu gozdnemu posestniku se za delo v gozdu ni smotrno niti tehnicno opremljati, niti poglobljeno izobraževati; 
• majhni gozdni posestnik pricakuje iz svojega gozda pogosto predvsem drva, kljub vrednejši potencialni sortirnentni..strukturi, ki jo· lahko do neguje v svojem gozdu; 
-1 ', ; ' ; --• ' : -' J. • ! ( -; ~ . l i" 

27Q · ~" :.: 1 '. , ••. 
• 
veliko število majhnih gozdnih posestni­kov pomeni vecje stroške, omejeno ucinkovi­tost in organizacijske probleme javne gozdarske službe; 

• 
v kombinaciji z drugimi dejavniki npr. odda­ljenost kraja bivanja lastnika gozda od gozdnih parcel, njegovega socialno-ekonomskega pol­ožaja, fizicne sposobnosti clanov gospodinjstva za izvajanje gozdnih del se lahko negativni vplivi razdrobljene gozdne posesti praviloma še okrepi ali pa omili. 


Mnogi lastniki gozdov se niso nikoli srecali z delom v gozdu. Nekateri so se z gozdom soocili od dedovanju ali denacionalizaciji, kar pomeni da nimajo ustreznega znanja, strojev, orodja in varovalne opreme za delo v gozdu, vcasih pa tudi potrebnega interesa za delo v gozdu. Znanje in izkušnje, ki so odlocilne za delovno produktivnost in kakovost dela, gozdni posestnik težko pridobi sam. Kako velike so izgube dohodka iz gozda zaradi neznanja, slabe opremljenosti in informiranosti, ne.vemo, vemo pa da niso·majhne. Ce upoštevamo visok strošek delovne ure za premalo izkorišcen delovni stroj v letu, strošek dela, ki si ga lastnik ne zaracunava in vrednost prodanega lesa, ugotovjmo da lastnik gozda dela v gozdu brez · dobicka ali pa celo z izgubo. Za zniževanje nezgod pri gozdnem delu, ter za dvig produktivnosti pa je potrebno dolgotrajno in nacrtno delo na podrocju aktivnih oblik izobraževanja. 
Omenjeni dejavniki si nedvomno zaslužijo pozornost pri usmerjanju razvoja podeželja in dvi­gan ju gospodarske moci kmetijskih gospodarstev, ki ostajajo nosilci razvoja in ohranjajo podeželje privlacno. Ravno ti dejavniki pa so tisti, ki ne omogocajo lastniku gozda optimalnega gospo­darjenja z gozdom. Združevanje lastnikov gozdov pa je le eden od nacinov, s katerim se da odpraviti pomanjkljivosti razdrobljene gozdne posesti in povecati gospodarsko uspešnost in ucinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. 

3 ORGANIZIRANOST LASTNIKOV GOZDOV V PRETEKLOSTI 
V se do spremembe družbene ureditve (do leta 1990) in novega Zakona o gozdovih (1993), lastniki gozda nit!· ni bil pravi lastnik, saj o gospodarjenju 
'1 : • • ', _· ~ 
GozdV 63 (2005) 5-6 

Malovrh, S.: Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (studija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline) 
v svojem gozdu skoraj ni imel pravice odlocati. Monopol nad gospodarjenjem z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo so imela gozdna gospodar­stva. Lastnik gozda je bil obvezni clan temeljnega obrata kooperantov (TOK) v sestavi gozdnega gospodarstva, kateremu je moral obvezno pro­dajati tudi les, zato je jasno, da lastnik gozda niti ni imel ustreznega znanja niti ne ustrezne opreme in informacij, da bi lahko opravil vsa dela v svoj em gozdu, ki mu jih narekuje zakon. 
Spremembi družbene ureditve je sledila tudi reorganizacija gozdarstva. Gozdna gospodar­stva so se razdelila na tri samostojne pravne naslednike: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), gozdarska izvajalska podjetja, ter gozdarske oziroma kmetijsko gozdarske zadruge. Zaradi podrejenega položaja zadrug napram gozdar­skim izvajalskim podjetjem, tako pri razdelitvi premoženja kot tudi pri delitvi dela, se vec kot polovica TOK-ov ni preoblikovala v zadruge, velik del preoblikovanih pa je kasneje dejavnost morala opustiti zaradi hude konkurence goz­darskih izvajalskih podjetij (JEROMEL 2000). Ravno zaradi tega lastniki gozdov danes niso organizirani na podrocju trženja, še manj pa na podrocju uveljavljanja drugih interesov. 
V procesu spreminjanja zakonodaje je pozna­valcem razmer postalo jasno, da institucija, kot je Zavod za gozdove Slovenije, ki je postavljen in financiran s strani države, ne more dovolj dobro braniti interesov lastnikov gozdov, še posebej ce vemo, da je ZGS po zakonu o gozdovih dolžan zagotavljati javni interes nad gospodarjenjem in rabo vseh gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo (JEROMEL 2000). 
Nedvomno torej lastniki gozdov potrebujejo neko organizacijo-društvo, ki bo lahko povezo­vala razdrobljeno gozdno posest in jo dostojno zastopala. 
POVEZOVANJE LASTNIKOV 


GOZDOV 
Sodelovanje lastnikov gozdov pri delu, izobraže­vanju in rabi strojev ni nekaj novega. Poznamo vec oblik povezovanja lastnikov gozdov (društva, zadruge, strojni krožki, študijski krožki ... )vsaka ima svoje prednosti in slabosti. V osnovi je v 
Gozd.V 63 (2005) 5-6 

ospredju pri vseh prizadevanje za povezovanje razdrobljene gozdne posesti, znižanje stroškov dela, kakor tudi povecanje kakovosti in konku­rencnosti na trgu, izobraževanje, informiranje, možnost dodatnega zaslužka za kmecko prebi­valstvo, torej zagotavljanje socialne varnosti itn. Možnih oblik povezovanja je veliko, zakonsko obvezno pa so lastnoo gozdov in kmetijskih zem­ljišc združeni v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Najbolj znane oblike povezovanja v gozdarstvu so: 
• zadružništvo (splošno in specializirano zadružništvo), 
• oblike povezovanja pri rabi strojev (strojni krožki, medsosedska pomoc, strojne skupnosti), 
• društva ali združenja. 

Izbira oblike povezovanja je pogojena z narav­nim okoljem, kakor tudi z gospodarskim in druž­benim stanjem v katerem se nahajajo doloceni ljudje (KLUN 2002). 
Ena izmed oblik povezovanja, ki temelji na bazi iniciative in se pri nas šele uveljavlja je interesno združenje -·društvo lastnikov gozdov. Društvo lastnikov gozdov je prostovoljno združenje last­nikov gozdov nekega obmocja. Takšna oblika organiziranja ne zahteva veliko administracije in s tem ne povzroca veliko stroškov. Društva lastnikov gozdov se ustanavljajo za vecanje pozitivnih ucinkov gospodarjenja z gozdovi v zasebni lasti in utrjevanje gospodarske moci gozdnih posestnikov ob upoš­tevanju vseh funkcij gozda. Namen združevanja v društvo ni le dobicek in materialno pridobivanje dohodka, ampak tudi organizirano sodelovanje med clani in njihovo informiranje, izobraževanje, skupno nastopanje na trgu in navsezadnje tudi družabno življenje. Trenutno v Sloveniji delujejo 4 društva lastnikov gozdov, v nekaj obmocjih pa se že vodijo aktivnosti za ustanovitev novih. Število društev se bo nedvomno vecalo in svojo moc bodo dosegli z ustanovitvijo zveze društev lastnikov gozdov na nivoju države. 

4.1 Razlogi za povezovanje 
Zaradi ucinkovitejšega in ekonomicnega gospo­darjenja na razdrobljeni gozdni posesti je smotrno spodbujati povezovanje zasebnih lastnikov gozdov v društva in druge oblike povezovanja. Lastniki 
Malovrh, Š.: Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline) 
gozdov se povezujejo predvsem zato, da bi bili uspešnejši pri: 
• 
Opravljanju gozdnogospodarskih del ter pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic, 

• 
pridobivanju sredstva iz proracuna na pod­lagi javnih razpisov, 

• prodaji gozdnih lesnih sortirnentov, 

• 
zbiranju in odkupu nelesnih gozdnih dobrin, 

• proizvodnji gozdnih sadik, 

• 
razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmeti­jah, 

• 
zmanjšanju stroškov nakupa in uporabe gozdarske opreme, 

• 
usposabljanju clanov in prenašanja sodobnih strokovnih znanj v prakso, 

• 
zastopanju interesov clanov pri sporih z drugimi uporabniki gozdov oziroma nosilci dejavnosti, ki negativno vplivajo na gozd ter pri posegih v gozdove (Program razvoja gozdov, 1996). 




4.2 Cilji povezovanja 
Lastniki gozdov se med seboj združujejo zaradi razlicnih ciljev. Ti cilji se od posameznika do posameznika razlikujejo, a so na splošno usmerjeni v zmanjševanje negativnih posledic, ki jih prinaša specifika zasebnega sektorja gozdarstva. Velikost gozdne posesti s katero gospodari povprecen lastnik je majhna in ne omogoca optirnalnega gospodarjenja z gozdovi. Razdrobljena gozdna posest pa še dodatno vpliva na (ne)uspešnost, predvsem pa na ucinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Lastnik paje tudi pod vplivom razlicnih družbenih omejitev, ki so posledica raz­licnih družbenih interesov do posameznih vlog gozda, kar še dodatno omejuje gospodarjenje z gozdovi. Omenjeni razlogi pa pomembno vplivajo na ekonomiko gozdnega obrata. 
Vpliv posameznega lastnika gozda je premaj­hen, da bi lahko uspešno izrazil svoje interese in predloge, zato je nujno potrebno povezovanje v neka interesna združenja. Organizacije lastnikov gozdov pa lahko poleg gospodarskih interesov zastopajo tudi druge interese svojih clanov. Zdru­ževanje lastnikov gozdov je nacin, s katerim se da odpraviti pomanjkljivosti pri gospodarjenju z zasebno gozdno posestjo in povecati gospodarsko uspešnost in ucinkovitost gospodarjenja z gozdovi (ŠINKO 1997). 

Cilji povezovanja so v veliki vecini primerov ekonomskega znacaja. Ljudje vedno strmijo k temu, da bi iz svojega gozda dobili cim vec, oziroma da bi povecali rente. Cilji zaradi katerih se ljudje združujejo sovpada jo s cilji, ki si jih je zastaviJo društvo lastnikov gozdov mirenske doline. 

5 PREDSTAVITE DRUŠTVA LASTNIKOV GOZDOV MIRENSKE DOLINE 
V Trebnjem je bilo v juniju leta 2001 ustanovljeno prvo društvo lastnikov gozdov v Sloveniji-društvo lastnikov gozdov mirenske doline. Ustanovili so ga lastniki gozdov na obmocju doline reke Mirne in okoliškega hribovja v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Mokronog. To je podrocje z velikim deležem gozdov. Gozda­tast je okrog 60 %. Gozdna posest je vecinoma razdrobljena, saj meri povprecna posest le okoli 2,5 hektara. V takih okolišcinah lastnik sam zelo težko uveljavlja svoje interese, zato se je sku­pina lastnikov odlocila za združitev v društvo, s pomocjo katerega bi lahko uspešneje uveljavljali svoje interese pri gospodarjenju z gozdom. 
Težišce dela društva je na izobraževanju za kakovostno in ucinkovito delo v gozdu. Pri tem posebno pozornost namenja usposabljanju lastnikov za varno delo v gozdu, saj se vsako leto pri secnji in spravilu v gozdu zgodi veliko nesrec. Lastnike poskuša cim bolj podrobno seznaniti s pravilnim delom v mladem gozdu. Poudarek je tudi na svetovanju pri trženju lesa, saj so predvsem manjši posestniki izpostavljeni slabim tržnim razmeram. Lastniki, ki ne izvajajo secenj vsako leto se ob obilici razlicnih lesnih odkupovalcev težko znajdejo. Poleg tega za isti les obstajajo razlicni standardi. Naloga društva je da vsako leto pred secno sezono sklene pogodbo o odkupu lesa z vec odkupovalci. V pogodbi so potem dolocene cene in placilni roki. Cena ostane enaka tudi takrat, ko cena lesa na trgu pada. Odkupovalci so dolžni odkupiti ves les in ga tudi pošteno klasirati. Takšna prodaja je za lastnika gozda veliko ugodnejša, kot ce bi prodajal sam, 
_Malovrh, S.:Pomen povezova~n1a lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline) 
kajti društvo doseže vecje cene, krajše placilne roke in te cene ostajajo fiksne, kar pa prinese vecji dohodek na podeželje. 
Prav tako spodbuja sodelovanje z društvi za medsosedsko pomoc oz. stroj nimi krožki. S tem pa lahko do dopolnilnega zaslužka pridejo tudi domacini. Tako je vecina posestnikov, ki preko strojnih krožkov opravljajo dela v gozdu tudi clanov društva lastnikov gozdov. Društvo tudi svetuje, katere izvajalce naj lastniki najamejo za delo v gozdu. S tem je olajšano iskanje izvajalcev tistim lastnikom, ki sami ne morejo opravljati del v svojem gozdu. Delo je tudi bolje opravljeno, saj društvo priporoca le dobre izvajalce. Clani v okviru društva lahko skupinsko nabavlj aj o stroje in zašcitna sredstva za delo v gozdu ter strokovno literaturo. 
Društvo sodeluje tudi pri pripravi gozdno­gospodarskih nacrtov in pri javni obravnavi na razgrnitvah. Ravno tako bo zastopalo interese clanstva pri sprejemanju in izvajanju prostorskih planov, pri posegih v prostor v javnem interesu, sprejemanju zakonodaje, pravilnikov, odredb in uredb. Rešuje tudi velikokrat obremenjene odnose z lovskimi organizacijami, ki so posledica nezadostne komunikacije in nerazumevanja pogledov drugega. Ena pomembnejših nalog društva je tudi popularizacija prelepih gozdov doline reke Mirne, kjer je še veliko možnosti za rekreacijo, turizem, mladinske tabore in podobno. 
V prihodnje bo društvo posebno pozornost posvecalo posameznim projektom z razlicnih gozdarskih podrocij, s katerimi se bo javljalo na razpise za pridobitev državnih in obcinskih sredstev. Prizadevalo si bo tudi, da bi bili gozdovi cim prej certificirani, s cimer bi imeli potrdilo, da je les iz njihovih gozdov pridobljen na sonaraven nacin, kar bi posledicno tudi izboljšalo njegovo ceno na trgu. 
Iz povedanega je mogoce sklepati, da si je dru­štvo zastavila veliko nalog in da ne želi biti ozko omejeno. Lastnikom gozdov želi nuditi pomoc na vseh podrocjih gospodarjenja z gozdom, kjer lastniki pogosto naletijo na težave. S tem hocejo pritegniti v društvo cim vec lastnikov, ki bi v društvu aktivno sodelovali in imeli od tega tudi doloceno korist. To je tudi najpomembnše 
GozdV 63 {2005) 5-6 
za obstoj društva. V slabih štirih letih delo­vanja se je v delo društva vkljucilo preko sto clanov (natancno 160, april2005), število pa se še povecuje. 
Društvo navezuje stike tudi s podobnimi društvi v tujini, kjer se seznanijo z njihovimi razmerami v gozdarstvu in organizacijo društva. 
Cilji in naloge društva niso namenjeni samo ozkim posestniškim interesom. Zato tudi clanstvo ni omejeno samo na lastnike, temvec se v društvo lahko vclani vsakdo, ki želi s svojim delom v društvu izraziti svoj pozitivni interes za gozdove ob reki Mirni. 
Cilj povezovanja v društvo je vecanje pozitivnih ucinkov sonaravnega in trajnostnega gospodar­jenja z gozdovi v privatni lasti in tako utrjevati gospodarsko moc gozdnih posestnikov ob upoš­tevanju vseh funkcij gozda. Ta cilj bo društvo dosegalo v obliki prostovoljnega sodelovanja clanov pri upravljanju društva in v ozki povezavi z Zavodom za gozdove Slovenije, ter v skladu z Zakonom o gozdovih. V ta namen bo društvo skrbelo za povecevanje svetovalnega dela in pospeševaJne ukrepe (MORI 2002). 
Kot smo že omenili si je društvo zadalo kar nekaj nalog in te naloge lahko strnemo v nasled­nje tocke: 
l. Iz vaj anje ukrepov za nadaljnje izobraževanje za gospodarjenje z gozdom s pomocjo predavanj, tecajev, obhodov gozdov, ekskurzij, ipd. 
2. 
Svetovanje oz. podpora pri odpiranju gozdov z izgradnjo gozdnih prometnic in nabavo trans­portnih naprav. 

3. 
Skupna nabava delovnih in zašcitnih sred­stev ter strokovne literature. 

4. 
Svetovanje za povecanje prodajne vrednosti okroglega lesa s strokovno obdelavo in pravilnim krojenjem, s pomocjo pri organiziranju skupne prodaje okroglega lesa in izkorišcanjem stranskih proizvodov secnje (npr. bio masa, naprave za kur­jenje biomase), svetovanje in pomoc pri izvajanju izmere okroglega lesa. 

5. 
Svetovanje in podpora posebnim ukrepom pri gospodarjenju z okroglim lesom, npr. zašcita, racionalna uporaba, itd. 

6. 
Svetovanje pri narocanju oz. narocanje izobraženih oz. usposobljenih delavcev za dela pri zašciti gozdov oz. pri upravljanju z gozdovi. 


Malovrh, s.: Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline) 
7. Spodbujanje sodelovanjazdruštvizamed­sosedsko pomoc oz. stroj nimi krožki. Eventualno 
nudenje pomoci pri ustanovitvi ali organiza­ciji društev za medsosedsko pomoc in strojnih krožkov. 
8. 
Sodelovanje pri pripravi gozdno-gospo­darskih nacrtov. 

9. 
Zastopanje interesov clanstva pri spre­jemanju in izvajanju prostorskih plano~, t.j. P.ri posegih v prostor v javnem interesu, spreJemanJu zakonodaje, pravilnikov, odredb in uredb. 

10. 
Svetovanje oz. podpora vsem vrstam nego­valnih ukrepov v gozdu z namenom izboljšanja tal in gozdnega sestoja, npr. osnovanje mešanega sestoja, nega sestoja, locitev pašnikov od gozda, ograjevanje, gnojenje gozda, itd. 


11 . Svetovanje oz. pomoc pri oskrbi z gozd­
nimi semeni in gozdnimi sadikami, napravami za delo v gozdu in pogonskimi gorivi. Svetovanje in pomoc pri pogozdovanju. . 
12. Svetovanje oz. vodenje izvajanja negovalmh 
ukrepov za zašcito sestoj ev (zašcita gozda-zašcita mladja in sadik-zašcita divjadi). 
13. Usklajevanje odnosov z upravljavci 



lovišc. 
14. Popularizacija gozdov mirenske doline v 
širši javnosti. 
15. 
Izdajanje strokovnih prirocnikov in drugih publikacij z gozdarsko vsebino. 

16. 
Sodelovanje in povezava s sorodnimi dru­štvi s ciljem ustanovitve zveze društev. Povezovanje z društvi v tujini (Statut društva lastnikov gozdov 


mirenske doline 2001). 

6 VPLIV POVEZqVANJA NA RAZVOJ PODEZELJA 
Skupne znacilnosti slovenskega podeželja so dokaj slaba prepoznavnost, visoka stopnja dnevne migracije, praznjenje nekaterih podrocij, gospo­dar ska šibkost in še bi lahko naštevali. Seveda ima podeželje tudi nekaj prednosti, med katerimi je ena najvažnejših lepa narava s svojim ohranjenim segmentom _ gozdom. Kakor je gozd sestavni del pokrajine in podeželja je tudi zasebni sektor gozdarstva sestavni in pomemben del podeželja, ki lahko pozitivno vpliva na boljše življenje ljudi v odrocnih krajih, kajti gozd je pomemben vir dohodka, ce ne edini, pa gotovo dodatni. Tega se danes še premalo zavedamo, saj je gozdarstvo pri ukrepih za razvoj podeželja še mocno zapo­
stavljeno. Ce se bodo lastniki gozdov med seboj pove­zovali, bodo lahko dosegli: 
• 
Vecjo konkurencnost na trgu in s tem prišli do povecanega dohodka iz gozda, kar bo vplivalo na kvaliteto življenja na podeželju. 

• 
Ljudje, ki so povezani v društvo lahko sodelu­jejo z društvi za medsosedsko pomoc oz. stroj nimi 


k.rožki. s tem pa lahko pridejo do dopolnilnega zaslužka tudi domacini. 
• Vecjo popularizacijo prelepih gozdov doline 

reke Mirne, kjer je še veliko možnosti za rekre­acijo, turizem, mladinske tabore in podobno. Z vkljucitvij 0 po deželske mladine pri organizaciji in izvedbi raznih taborov, turisticne ponudbe 
itn., bomo dosegli manjšo stopnjo izseljevanja in dnevnih migracij s podeželja, s tem pa bomo 
povecali tudi prihodke na podeželju. 
Prealednica 1· Odvisnost med razlogi za povezovanje od velikosti gozdne posesti 
t> 

RAZLOGI ZA POVEZOVANJE (število oseb) 
1 
4 
7 
POVRŠINA 
2 
3 
5 
6 
8 
9 
2 
o 
2 
o 
od 1 doS ha 
1 
6 
3 
o 
o 
od 5 do 10 ha 
4 
o 
o 
4 
6 
o 
o 
o 
2 
3 
2 
o 
od 10 do 25 ha 
o 
6 
o 
2 
o 
o 
2 
2 
o 
nad25ha 
1 
3 
1 
3 
5 
o 

Legenda: 1-boljše medsebojno obvešcanja, 2-uspešnejša prodaja lesa, 3-racionalno izvaja~je ~el, 4-lzobraze~anJe~ s-ugodnejša nabava opreme, 6-boljša informiranosti, 7-pridobivanja sredstev za gospodarJenJe, S-sodelovanJa pn izdelavi GGN, 9-drugo 
2 74 GozdV 63 {2005) 5-6 
Malovrh, š .:Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske doline) 
• 
S certificiranjem gozdov bodo imeli lastniki gozdov potrdilo, daje les iz njihovih gozdov pri­dobljen na sonaraven nacin, kar bi posledicno tudi izboljšalo njegovo ceno na trgu gozdno lesnih sortimentov. 

• 
S povezovanjem bodo ljudje prišli do višje izobrazbe. Društvo bo omogocilo mladim iz kmetij, da si pridobijo ustrezno izobrazbo za delo v gozdu in tako bo bila gozdarska dejavnost dopolnilna dejavnost na kmetiji. 


PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETE IN SWOT ANALIZE IZVEDENE MED CLANI DRUŠTVA LASTNIKOV GOZDOV MIRENSKE DOLINE 
Prednosti in slabosti delovanja društva na razvoj podeželja smo ugotavljali z SWOT analizo. SWOT analiza je ucinkovit nacin identificiran ja prednosti in slabosti ter analize priložnosti in nevarnosti. S pomocjo analize se lahko osredotocimo na pred­nosti, ki jih društvo prinese razvoju podeželja in izkoristimo njegove priložnosti. Analiza je bila izvedena med clani društva lastnikov gozdov, ki so sodelovali pri anketi( n = 40 ). Rezultati so podani na sliki l. 
Na splošno lahko s pomocjo SWOT analize zakljucimo, da je društvo povezalo ljudi s podeže­lja. Ljudem je društvo omogocilo veliko stvari, a tista, ki je za samega cloveka ki biva na podeželju zelo pomembna je druženje, pogovor, izmenjava mnenj in informacij. Ljudje na podeželju so postali bolj informirani in izobraženi in to ne samo na gozdarskem podrocju. Društvo prireja ekskurzije in posvetovanja, ki pritegnejo veliko ljudi. Na splošno so ljudje zelo zadovoljni z delovanjem društva in imajo pozitivni odnos do samega delovanja. Ljudje so zadovoljni, da se v njihovem kraju kaj dogaja, obenem pa združijo prijetno s koristnim. Društvo je ljudi osvestilo o pomenu izvajanja secnje in realizaciji etata, gojitvenih in varstvenih del. Interes lastnikov gozdov za opravljanje gojitvenih del se je mocno povecal, kajti ljudje so dobili vse potrebne informacije 
o tržišcu in možnostih prodaje lesne biomase v energetske namene. Z vclanitvijo v društvo pa so ljudje pridobili tudi možnost uspešnejše 
GozdV 63 (2005) 5-6 

in poštene prodaje lesa. Za to se je kar nekaj lastnikov gozdov odlocilo, da pricnejo izvajati secnjo v gozdovih in s tem so posledicno prišli do povecanega dohodka na kmetiji. S tem pa postaja podeželje ekonomsko bolj zanimivo. Ljudje zaradi boljše informiranosti ne posegajo v gozd brezskrbno, ampak se vedno posvetujejo z revirnim gozdarjem o izbiri drevja za posek in o obsegu potrebnih gojitvenih in varstvenih del. S tem bomo lahko ohranili gozd, kot segment podeželja in kot zelo pomembnega oblikovalca krajinske podobe Slovenije. 
Z vzorcno anketo smo zajeli 40 gospodinjstev, ki imajo v lasti od 1-153 ha gozdov. Povprecna velikost gozdne posesti je 22,4 ha, od tega ima 27,5 % gozdnih posesti tudi solastnika (v pov­precju imajo 1 solastnika). Polovica gozdnih posesti je razdrobljena na dveh do najvec desetih lokacijah. Prevladujejo mešane kmetije s 40 %, ter dopolnilne kmetije in nekmetijske posesti s 20% deležem. Pri 47,5% anketiranih predstavlja gozd le dodatni vir dohodka. Gozdni posestniki so s stanjem gozda zadovoljni in mislijo da je njihov gozd dobro ohranjen. V povprecju ljudje delajo v gozdu že 30 let, kar nakazuje, da je starostna struktura ljudi, ki delajo v gozdu zelo neugodna. Ljudje so stari in vedno težje opravljajo v gozdu vsa dela, po drugi strani pa jih težko pripravimo na novosti ki prihajajo v gozdarstvo in ki so za konkurencnost zasebnega sektorja nujno potrebne. Ko smo jih vprašali ce poznajo strojno secnjo, kot novo tehnologiji je 95 % ljudi odgovorilo, da poznajo strojno secnjo in kar 77,5 % teh ljudi misli, da strojna secnja v njihovem gozdu ni možna, oziroma je ne bi nikoli uporabili. Velik del aktivnosti v zasebnem sektorju mora biti v prihodnje namenjenih izobraževanju in informiranju lastnikov gozdov, kajti le z ustrezno informiranostjo in izobrazbo lastnikov gozdov bomo lahko dosegli, da bo slovenski lastnik gozda konkurencen evropskemu. Ljudje delo v gozdu opravijo v vecini sami, seveda ob pomoci clanov gospodinjstva in sorodnikov. Edino ljudje, ki so stari in bolni in nimajo naslednikov, najamejo delavce ali pa se poslužujejo uslug strojnega krožka ali pa medsosedske pomoci. 
Povprecno so gozdni posestniki pred vclanitvijo v društvo posekali 53 m3 letno, z ustanovitvijo 

PREDNOSTI 
• 
ljudje si izmenjujejo informacije in strokovno znanje 

• 
pri prodaji lesa so deležni bolj poštenih odnosov 

• 
zaradi vlaganj v gozdove postaja pode­želje ekonomsko zanimivo 

• 
s povecanim trženjem lesa so ljudje na podeželju prišli do vecjega zaslužka 

• 
manjše pustošenje podeželja zaradi dobre informiranosti 

• 
podeželanom nudi dodatno druž­beno življenje -ekskurzije, izleti, zabave ... 

• 
društvo je povezalo dve dolini -mirensko in sevniške oz. trebansko 

• 
ljudje na podež. so postali bolj izob­raženi 

• 
ljudje dobijo vec informacij o uporabi posamezne drevesne vrste 

• 
izvajanje dopolnilnih dejavnosti na podeželju 

• 
društvo se prizadeva za ohranjanje naravnega okolja, kar zvišuje kakovost bivalnega okolja 


NEVARNOSTI 

SLABOSTI 
• obstaja že veliko teh društev na podro­cju kmetijstva, precej pa jih je slabo aktivnih, tako da obstaja pri lastnikih gozdov bojazen, da z vkljucitvijo ne bodo nic pridobili 
• 
društva pri nas nimajo tradicije 

• 
premajhen obseg skupne nabave opreme, kar ima za posledico zastarelo opremo, ki je neprimerna in dotrajana, tako da dosežemo na podeželju zelo nizko stopnjo produktivnosti ljudi, ki opravljajo delo v gozdu 


PRILOŽNOSTI 
• 
ljudje s podeželja bodo zaceli skupaj delati v gozdu 

• 
društvo je segment, ki prispeva k razvoju podeželja v smislu ohranjanja slovenskih gozdov in krajine ter same identitete 

• 
ljudje bodo lahko dobili vec denarja iz sklada EU, ki je namenjen razvoju podeželja 

• 
povezovanje v zvezo 

• 
društvo spodbuja ljudi, da ohranjajo gozd in da opravljajo vsa dela v gozdu, kar ima za posledico možnost razvoja gozdnega turizma in prodaje SKF 

• 
velika lesna zaloga in zelo velik obseg gojitvenih del bo omogocil ljudem na podeželju, da preko društva dobijo informacije o uporabnosti lesne bio­mase in obenem se jim bo ponudila možnost prodaje lastne energije 

• 
zagotoviti dodatne sort. iz gozda 


Slika 1: Rezultati SWOT analize 
društva in vclanitvijo gozdnih posestnikov v clanov društva lesa ne prodaja, ker ga uporabijo za 
društvo, pa se je delež posekanega lesa povecal za 30 %. Ta povecan delež gre prepisati boljši informi­ran osti ljudi o pomenu izvajanja secnje in vecjim možnostim za uspešno prodaje lesa. Ljudje sedaj lahko nastopajo na trgu skupno, ali pa so lahko les prodali preko skupnega odkupovalca, podjetja Korenina d.o.o, ki jim nudi stalne in pravicne cene skozi vse leto. Društvo je pripomoglo k temu, da je nekaj ljudi z vclanitvijo v društvo zacelo izvajati secnjo v gozdu, kar je zelo spodbudno, ce vemo da se je v Sloveniji v zasebnih gozdovih v letu 2004 realiziralo le dve tretjini možnega poseka (Porocilo ZGS o gozdovih za leto 2004). Tako so ljudje na podeželju prišli do dodatnega vira dohodka. Z vclanitvijo v društvo se je 27,5 % anketiranim gozdnim posestnikom povecal dohodek v gospodinjstvu in to najvec lastnikom gozdov z veliko gozdno posestvijo, ki jih gozd predstavlja pomemben vir dohodka. 
Ljudje so se odlocili, da se vclanijo v društvo zaradi razlicnih razlogov. Najbolj prevladujoci razlog pa je bil boljša informiranost. Glede na analizo, ki je bila izvedena in je prikazana v preglednici 1, lahko sklepamo, da je za majhne gozdne posestnike (od 1 do 5 ha) poglavitni razlog za vclanitev boljša informiranost. Pri gozdnih posestnikih (od 5 do 10 ha in od 10 do 25 ha) pa so bili poleg boljše informiranosti odlocilni raz­logi za povezovanje, tudi izobraževanje in boljše medsebojno obvešcanje. Le pri velikih gozdnih posestnikih (nad 25 ha) lahko opazimo, da jim je poleg informiranosti in izobraževanja pomembno tudi racionalno izvajanje del, uspešnejša prodaja lesa in pridobivanje sredstev za gospodarjenje. Torej veliki gozdni posestniki so bili že pred vclanitvijo v društvo dovolj dobro informirani in so imeli potrebno znanje o gospodarjenju z gozdom. Med druge razloge pa so ljudje omenili še druženje, izlete, zabave, ekskurzije ... , torej so se odlocili za vclanitev zaradi družabne ga življenja, ki ga je podeželanom omogocilo društvo. 
Kot smo že omenili je ena izmed šibkih tock zasebnega sektorja ravno prodaja lesa. Zelo spod­budno je, da se je že prvo leto 23 % gozdnih posestnikov odlocilo za skupnega odkupoval ca lesa s katerim ima društvo sklenjeno pogodbo. Pri tem pa je potrebno omeniti, da 15% vseh anketiranih domace potrebe ali pa se na trgu pojavljajo obcasno in še to z majhnimi kolicinami. V prihodnje bi bilo smiselno, da bi društvo zagotovilo vec pogodbenih odkupovalcev, ter da bi ljudi bolj informirali o standardih gozdnih lesnih sortimentov, krojenju glede na zahteve kupca, ter o bonitetah razlicnih odkupovalcev lesa. Nekateri clani sploh niso vedeli, da ima društvo podpisano pogodbo z odkupoval ci lesa ali pa niso vedeli kakšne pogoje jim ponuja pogodben odkupovalec. 

Med prostovoljnimi organizacijami je najvec ljudi clanov zadruge. Med drugim pa so tudi clani strojnega krožka, študijskega krožka, gove­dorejskega društva, vinogradniškega društva, ter gasilskega društva. Sklepamo lahko, da so clani društva na podeželju zelo aktivni, ter da se radi vclanijo v razlicne organizacijske oblike. 
Anketirani so v povprecju mnenja, da so dobro informirani. Najvec informacij dobijo preko revirnih gozdarjev> ki tudi prostovoljno delajo v društvu, preko društva in srecanj, ter revij. Ljudje pricakujejo od društva, da jih bo v prihodnje še bolj informirala in da bo prirejalo še vec eks­kurzij in izobraževanja na temo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. 
8 MOŽNOSTI IN USMERITVE ZA PRIHODNJE POVEZOVANJE TER PRIHODNOST ZASEBNIH GOZDOV 
Povezovanje lastnikov gozdov je rdeca nit vseh aktivnosti, ki jih bo potrebno· izvajati v prihod­nje v slovenskih gozdovih. Temeljiti bo moralo na uspešnem in ucinkovitem gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Žal se v gozdarstvu premalo zavedamo pomena povezovanja, kajti posamezen lastnik lahko na podrocjih gozdarstva doseže zelo malo ali skoraj nic . Tako slovenski lastniki gozdov, kot tudi gozdarska stroka so pricakali EU nepripravljeni in s kopico problemov. Last­nike najbolj pestijo: razdrobljena gozdna posest, nepovezanost, neobvešcenost, nepoznavanje lesnega trga, tehnološka zaostalost, neznanje, nizke subvencije in še bi lahko naštevali (MORI 2005). Tudi gozdarska stroka je glede na pomen gozda in na gozdnatost mocno zapostavljena in 
Malovrh. S.:Pomen p~:wezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mirenske do~ 
podcenjena. Po podatkih Konfederacije evrop­skih lastnikov gozdov ( CEPF) pokriva ozemlje EU okoli 40% gozdov. Z izpolnjevanjem široke palete ekoloških in socialnih funkcij postaja gozd za Evropejce vse bolj pomemben, posebno pomembna pa je njegova ekonomska vloga na podeželju (KORBAR 2005). In ravno to je tisto kar bo potrebno pri nas v prihodnje spremeniti. Gozd bo moral imeti vedno vecjo ekonomsko vlogo na podeželju, ce želimo slediti smernicam razvoja podeželja EU. Evropska komisija za financno podporo za razvoj podeželja je v naslednjem proracunskem obdobju (2007-2013) gozdarstvo opredelila kot integralni del razvoja podeželja, kjer je mocno poudarjena mnogonamenskost gozda in ravno tukaj se ponovno ponuja priložnost za slovenskega zasebnega lastnika gozda, ki pa jo ne sme izpustiti, oziroma jo ne smemo izpustiti. Ne smemo dovoliti, da bi vsa ta pasivnost, nepo­vezanost in neobvešcenost botrovala temu, da bi ponovno evropska priložnost spolzela mimo slovenskih lastnikov gozdov, tako kot je spolzela priložnost iz programa SAPARD. In ravno zato je tako pomembno povezovanje lastnikov gozdov, kajti le povezani, informirani in aktivni bomo lahko bili deležni pomoci EU, ki je namenjena gozdarstvu v okviru razvoja podeželja. 
V prihodnjih letih bodo najbolj pomembna podrocja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi usmerjena v trženje lesa, nove tehnologije, izobra­ževanje in izkorišcanje lesne biomase za energetske potrebe, ter seveda v razvoj podeželja. 
Ce želimo, da bodo lastniki gozdov uspešno tržili svoj les je najpomembnejše, da lastnike gozdov dobro informiramo in obvešcamo o raz­merah na trgu. Nadgradnja temu pa je gotovo skupna prodaja lesa ali pa licitacija lesa, kjer je kot vmesni clen prisotno društvo lastnikov gozdov. S pospeševanjem izkorišcanja lesne bio­mase bomo dosegli poleg ekoloških tudi druge blagodejne ucinke na razvoj podeželja (MORI, 2005). Predvsem gre za pridobivanje dohodka s proizvodnjo in prodajo lesne biomase ali energije in s tem posledicno tudi za razvoj podjetništva in ustvarjanja novih delovnih mest na podeželju. Ljudi je potrebno med seboj povezati v neko organizacijsko obliko in jim predstaviti možnosti izgradnje manjših sistemov za ogrevanje. 
Pri izobraževanju lastnikov gozdov ne smemo pozabiti na vse probleme, ki so in ki bodo verjetno še v prihodnje spremljali slovensko gozdarstvo in lastnika gozda. Lastnike je treba izobraziti za varno delo v gozdu, uporabo novih tehnologij, nego, krojenje in trženje, tako lesnih kot ne lesnih gozdnih proizvodov. Zelo pomembno za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju je tudi poklicno izobraževanje gozdnih posestnikov, ki bi lahko kot samostojni podjetniki opravljali dela v drugih gozdovih. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je potrebno lastnikom gozdov nuditi tudi vse potrebne infor­macije o možnih izvajalcih gozdnih del, kako bodo dosegli konkurencnost, kakšne prednosti in slabosti ima nova tehnologija, ter jim prikazati vse vidike uvajanja nove tehnologije v slovenske zasebne gozdove. 
Gozdarstvo si bo moralo svoj prostor pri raz­voju podeželja šele izboriti. To pa lahko doseže le s povezovanjem in skupnim nastopanjem tako lastnikov gozdov, kot celotne gozdarske stroke. 
9 ZAKLJUCKI 
Gozd je del kmetije, na katero je potrebno gledati celovito in razvojno vzpodbudno. Pri nacrtovanju dela v gozdarstvu je treba vkljucevati kmeta v razlicne delovne faze gozdarske proizvodnje. Pri dolocanju ciljev in ukrepov za gospodarjenje s kmeckim gozdom je treba upoštevati, da je gozd del kmetije, zato moramo na kmetijo gledati celostno in pri tem upoštevati ekološki, socialni in gospodarski vidik, ter ji priznati njeno vlogo pri vzdrževanju kulturne krajine. Gozdarstvo je že doslej veliko naredilo za obstanek in razvoj hribovskih kmetij in podeželja, podobna pricako­vanja so tudi v prihodnje. Na kmetijah je potrebno pospeševati razvoj dopolnilnih dejavnosti: npr. primarne lesne predelave, tradicionalne lesne obrti, kuhanje oglja, ekološki turizem, turizem na kmetiji idr. 
Veliko število lastnikov in prevladujoca mala posest in številni problemi s katerimi se gozdni posestniki srecujejo so razmere, ki kar klicejo po povezovanju lastnikov gozdov. Lastniki gozdov se, kljub številnim koristim, kijih razlicne oblike povezovanja nudijo, le redko odlocajo za vkljuci-
Malovrh. S.:Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podezelja (študija primera: Društvo lastnikov ~ozdov mirenske doline) 
tev v katero izmed oblik pn,·t'l.ovanja. Ne glede na skromen interes lastnikov gozdov, pa kaže v prihodnje vec pozornosti nameniti povezovanju lastnikov. Pri tem je pomembno, da sodelujejo vse gozdarske institucije, kakor tudi država, ki bi morala v prvi vrsti zagotoviti ustrezen program, ki bo stimulativno vplival na povezovanje gozdnih posestnikov. Društva so torej nedvomno prilož­nost, da bo lastnik gozda lahko uveljavil svoj interes in krepil svoj položaj na podeželju, uspeh pa je vsekakor odvisen od gozdarjev, ki bodo lastnike gozdov vkljucevali v svoje delovanje. 
Tako kot v preteklosti pa lahko tudi v prihod­nosti gozd predstavlja pomemben vir dohodka ljudem na podeželju in prispeva k splošnemu razvoju·podeželja. V ta namen je oblikovana tudi strategija sonaravnega in trajnostnega gospodar­jenja z gozdovi. Ta omogoca lastnikom gozdov da se vkljucijo v gospodarjenje z gozdovi. Gozdovi pa predstavljajo tudi okoljske, civilizacijske in kulturne dobrine dežele, kar je treba upoštevati pri gospodarjenju z njimi in pri njihovem vklju­cevanju v razvoj podeželja. 
Gozdarstvo lahko da v prihodnje slovenskemu prebivalcu veliko vec, koliko mu daje danes. To pa bo lahko doseglo samo z nacrtnim izvajanjem gospodarjenja v zasebnih gozdovih. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so ohranjenost in privlacnost naše gozdne krajine ter urejenost kmetij in pode­želja pogoj za kakovostno življenje na podeželju ter tudi sestavni del sestavni del celovite turisticne ponudbe Slovenije ( AZAROV 1991). 

10 SUMMARY 
Small and fragmented forest property distributed among a large number of forest owners and co­owners is a typical characteristic of the Slovenian rura1 are as, which pose s limitations for the forest owner's management. In such circumstances the owner meets serious difficulties in carrying out his interests. Slovene forest owners meet problems which they shall have to sol ve in the future, if they and other segments of forestry intend to achieve a good competitive position. Individual forest owners cannot achleve much success in solving such problems, so it is all the more important for people to form various associations. Forest owners' associations are an association form which has recently developed in forestry and has achieved visible results. The first such association in Slovenia was founded in the Mirna Valley following an initiative of the Slovenian Forest Service local unit of Mokronog and forest owners themselves who realized that forming associations and alliances is the only chance to successfully achieve one' s management interests on small and fragmented forest property. The go al of forming an association is to increase the positive results of sustainable nature-oriented management of private forests and thus increase the economic strength of forest owners while not disregarding all the various forest functions. The emphasis of the association's activities is on educating private forestland owners for high-quality and effective forest work. A poll carried out among 40 members of the association showed that people were very mu eh satisfled with the association's activities and that they had become members because they felt their knowledge of and skills in forest management were po or. Such poor ski1ls are the ca use of the low efficiency and competitiveness demonstrated by the forest owners. In the future, the members expect the association to provide more education and training pro gramm es and give them as much information as possible regarding the wood market, wood purchasers and forest services pro­viders, and al so organize vari o us social activities such as meetings, excursions and field trips. 

ZAHVALA 

Za dragoceno pomoc pri pripravi tega prispevka, ter številne podatke se iskreno zahvaljujem r ožetu Mori ju univ.dipl.inž.gozd. (ZGS, KE Mokronog), ter seveda clanom društva lastnikov gozdov miren­ske doline, ki so bili pripravljeni sodelovati pri anketi, kajti brez njih te raziskave ne bi bilo mogoce izvesti. Hvala tudi prof.dr. Iztoku Winklerju, za številne nasvete in strokovno pomoc pri izdelavi ankete in tega prispevka. Prispevek je nastal v okviru projekta Konkurencnost in posledice rabe novih tehnologij v zasebnih gozdovih ter ukrepi za povezovanje lastnikov gozdov, ki ga financira ta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. 
Malovrh, s :Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera: Društvo lastnikov gozdov mire~ske doline) 
11 -VIRI 

AZAROV, E., 1991. Gozd kot sestavni del podeželja. -V: Prihodnost slovenskega podeželja. Barbic A. (Ur.). Seidlova zbirka 1991, Dolenjska založba, Novo mesto, s. 185-200. 
JEROMEL, J., 2000. Organiziranost in vloga gozdarske službe v okviru Kmetijsko gozdarske. 
zbornice Slovenije.-XV. Tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe: Vloga strokovnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice v razvoju kmetijstva in podeželja, KGZS, Bled, s.53-58. 
KLUN, J., 2002. Strojni krožek-možnost ucinkovitejšega gospodarjenja in povezovanja lastnikov gozdov ter dodatnega dohodka od storitev. Seminarska naloga, Ljubljana, 10 str. 

KORBAR, U, 2005. Kako nad krvni davek. Kmecki glas, 62,2, Ljubljana s. 3. 
KOVACIC, M., 2000. Razvojno -tipološka clenitev podeželja v Republiki Sloveniji. Agrarna ekonomika in politika, študije 6, BF-Oddelek za agronomijo, Inštitut za agrarna ekonomiko, Ljubljana, 130 str. 
MORI, J., 2002. Ustanovljeno je društvo lastnikov gozdov mirenske doline. Prispevek za nedeljsko kmetijsko oddajo na radiu Max Trebnje, osebni vir. 
MORI, J., 2004. Lastniki gozdov in gozdarsko nacrtovanje -tihi nasprotniki ali dejavni partnerji. -V: Participacija v gozdnogospodarskem nacrtovanju . Bencina A. (Ur.). Strokovna in znanstvena dela 119, Biotehniška fakulteta, Oddelke za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 95-104. 
MORI, J., 2005. Nove priložnosti za slovenske lastnike gozdov pod evropskimi zvezdami. -V: Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji. Winkler I. (Ur.). Strokovna in znanstvena dela 123, Bioteh~niška· fakulteta, Oddelke za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 7-25. 
ŠINKO, M., 1997. Organiziranost lastnikov gozdov v državahE~;;pske unije. Sodobno kmetijstvo, 30,11, Ljubljana, s. 485-489. 
VESELIC, ž., 1994. Posestna struktura gozdov kot dejavnik; gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. -IX. Tradici;~alni posvet kmetijske svetovalne službe: Kako izboljšati posestno strukturo v Sloveniji, MKGP -Uprava RS za pospeševanje kmetijstva, Bled, s. 29-33. 
---. 1996. Program razvoja gozdov.-Ur.l.RS, št 14/96. ---. 2001. Statut društva lastnikov gozdov mirenske doline. ---. 2004. Porocilo ZGS o gozdovih za leto 2004. 


Gozdarstvo v casu in rostoru 
GOZD IN LES ZARES 

Teden gozdov 2005 
Letošnja tema Tedna gozdov, popularizacija rabe lesa, je bila v slovenskem gozdarstvu sprejeta s širokim konsenzom gozdarskih organizacij in ustanov katerih predstavniki so se udeležili sestanka 7. marca 2005 na Vecni poti 2 v Ljub-· lj ani. Na sestanku so bile zastopane: Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slove­nije, Biotehniška fakulteta, Odde­stva in lesarstva nadaljevala z organizacijo tedna gozdov v maju, do leta 1977, potem pa je bil pobudnik Splošno združenje gozdarstva do leta 1991, ki je organiziralo teden gozdov v jeseni, v oktobru. V letih 1992 do 1994 je bila organizator zopet Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva oziroma iz nje nastala Zveza gozdarskih društev Slovenije. Po letu 1994 pa je bil organizator Zavod za gozdove Slovenije, deloma v sodelovanju z Zvezo gozdarskih društev Slovenije. Glede na izvorno usmeritev tedna gozdov za sodelovanje cim vec organizacij, je gotovo prav, da se tudi v 
lek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Gozdarski inštitut Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Turisticna zveza Slovenije, Zavod za goz­dove Slovenije. Soglašali so s temo letošnjega Tedna gozdov, popularizacijo rabe lesa, ki jo je predlagal Zavod za gozdove Slovenije in izrazili pripravljenost sodelovati pri aktivnostih v Tednu gozdov 2005 pa tudi v dolgorocnih 

aktivnostih za popularizacijo rabe 
Vrba: Foto Miran Orožim Terme Olimia, Podcetrtek Teden gozdov 2005 
lesa v Sloveniji. Strinjali so se tudi 
z osrednjo prireditvijo in sloganom Gozd in les zares, ki je nastal iz prvotnega Les zares, kot ga je predlagal prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli. 
Nerodne okolišcine pri pošiljanju in spreje­manju vabila so botrovale temu, da na sestanku ni bilo predstavnika Zveze gozdarskih društev Slovenije, ki je zgodovinsko povezana z nastankom Tedna gozdov. Na plenumu Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, ki je predhodnica današnje Zveze gozdarskih društev Slovenije, dne 
22. decembra 1972, torej pred 33leti, je bila prvic dana pobuda za organizacijo »tedna gozdov« z namenom »propagiranja gozdov v luci varstva okolja in njihovega najširšega pomena za naš gospodarski in kulturni obstoj« ter s priporocilom, da je »k akciji treba pritegniti vse organizacije, ki so zainteresirane za varovanje gozdov in narav­nega okolja« (Gozdarski vestnik, 1973, str.92). Po nekaterih podatkih iz objav v Gozdarskem vestniku je Zveza inženirjev in tehnikov gozdar-
GozdV 63 (2005) 5-6 
prihodnje gozdarske organizacije in ustanove pri organizaciji tedna gozdov povezujejo. 
Ob pisanju tega prispevka še nimamo vseh porocil obmocnih enot Zavoda za gozdove Slove­nije o izvedbi nacrtovanih številnih in zanimivih dejavnostih v letošnjem Tednu gozdov. Po izkuš­njah prejšnjih let in po že prispelih porocilih je bila vecina izvedena. To lahko sklepamo tudi po številnih objavah v medijih. Med zanimivejše gotovo spada otvoritev fotografske razstave sku­pine Lubadarji in lesenih plastik Mihe Zabreta v avli Gozdarskega inštituta dne 25. 5. 2005. Tam so skrivnostno, eksoticno zazveneli inštrumenti avstralskih domorodcev, narejeni iz lesa. Na njih so poleg priznanih umetnikov igrali tudi sode­lavci iz ZGS. Prireditev je imenitna organizirala Obmocna enota Ljubljana. 
Osrednja prireditev je bila izvedena v sodelo­vanju Zavoda za gozdove Slovenije in Zveze goz­darskih društev dne 24. maja 2005 v Novi Gorici. 

Pred zacetkom prireditve je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom na novinarski konferenci seznanil novinarje s stanjem slovenskih gozdov na podlagi porocila za leto 2004 ter s temo in dejavnostmi v Tednu gozdov 2005. Novinarska konferenca je bila dobro obiskana, v naslednjih dneh so sledile številne objave v medijih, vkljucno s TV Slovenija. V teh objavah je bilo vidno poudarjeno, da v Sloveniji glede na to, da smo z gozdom bogati, les premalo uporabljamo in cenimo, kar je gospodarsko in ekološko nesmotrna. 
Prireditev je bila sestavljena iz otvoritve s kulturnim programom, razstave izdelkov iz lesa, in okrogle mize o rabi lesa. Udeležence osrednje prireditve v Novi Gorici, bilo jih je cez 100, so pozdravili župan obcine Nova Gorica Mirko Brulc, predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije mag. Franc Perko in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Kermavnar, ki je s simbolicnim zamahom s sekiro prireditev tudi odprL Opera­tivni organizator je bila Obmocna enota ZGS Tolmin, ki je za izvedbo požela številne pohvale udeležencev. V avli obcinske stavbe obcine Nova gorica so pripravili zanimivo razstavo izdelkov iz lesa s sloganom Gozd in les zares. Razstavljeni so bili izdelki rabe lesa iz preteklosti do današnjega casa, od lesa za kurjavo do izdelave glasbenih inštrumentov. Mojster goslar, izdelovalec violin, Vilim Demšar iz Ljubljane je predstavil postopek izdelave violine. Po besedah prof. dr. dr. h. c. Nika Torellija je les najvišje ovrednoten prav v glasbenih inštrumentih. Zelo zanimiv je bil tudi razstavni eksponat oblikovalca Oskarja Kogoja iz Mirna, krilo letalskega propelerja, izdelano iz lesa. V dvorani, kjer je bila okrogla miza so bili razstavljeni posterji o pomenu lesnoproizvodne funkcije gozdov, ki so jih izdelale obmocne enote Zavoda za gozdove Slovenije. 
Na okrogli mizi so sodelovali ugledni stro­kovnjaki in ustvarjalci s podrocja gozdarstva in lesarstva: prof. dr. Franci Pohleven z Biotehniške fakultete, Oddelek za lesarstvo, dr. Robert Golob iz Istrabenza energetski sistemi, Vilim Demšar, prof., iz Ateljeja za goslarstvo v Ljubljani, Oskar Kogoj, oblikovalec iz Mirna pri Novi Gorici, prof. dr. Jurij Diaci in prof. dr. Dušan Mlinšek z Biotehniške fakultete Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, prof. dr.dr. h. c. Niko Torelli, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije in mag. Živan Veselic iz Zavoda za gozdove Slovenije. Tu je nekaj njihovih misli, izrecenih na okrogli mizi, ki odsevajo stanje o smotrni rabi gozda in lesa v Sloveniji: 

Lesa v Sloveniji preprosto ne uporabljamo dovolj. Ne priznam o mu konkurencne prednosti (prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli). Slovenija mora preiti na uporabo energetsko varcnih materialov, nujna pa je povezanost lesarjev in gozdarjev (prof. dr. Franci Pohleven). Les je velik potencial za nadomestitev fosilnih goriv. Vendar je v praksi še vedno veliko besed pa malo dejanj glede ener­getske rabe lesa (dr. Robert Golob). Proizvodnja kakovostnega lesa je osnovni moto gospodarjenja z gozdom (prof. dr. Jurij Diaci). Brez nacrtnega dela ni kakovostnega lesa v gozdovih (mag. Živan Veselic). Vecina lesa je resonancnega, vendar je potem važna pravilna obdelava, les za violino mora rasti v strnjenem sestoju, ne sme biti zavit in po secnji mora biti naravno sušen. Violina so misli, ki zvenijo (Vilim Demšar). Les je sestavni del kozmicne celote. Ce bi imel možnost, bi verjetno poslal v orbite kot simbol Demšarjevo violino v kombinaciji s Kogoj evo leseno iglo (Oskar Kogoj). Narava je ustvarila gozd za propagiranje življenja v harmoniji (prof. dr. Dušan Mlinšek). 
Odmevna prireditev v Tednu gozdov 2006, tudi povezana z rabo lesa, je bila 28. maja v Baci pri Podbrdu. Prireditve se je udeležilo 200 udele­žencev, ki so jih pozdravili župan obcine Tolmin Ernest Kemperle, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice mag. Miran Naglic, predstavnica Tri­glavskega narodnega parka dr. Marija Markeš, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Ker­mavnar in predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maksimilijan Mohoric. Glavni dogodek je bila otvoritev novega iz lesenih okroglic narejenega hleva. Ta nova kmetijska zgradba nazorno prikazuje smotrno rabo lesa v gorskem svetu. Pri organizaciji je sodelovalo vec organizacij: Obcina Tolmin, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica, Tri­glavski narodni park, Posoški razvojni center, Zveza strojnih krožkov Slovenije, KS Podbrdo in Strojni krožek Gorjan. Za to sodelovanje bi lahko rekli, da je pridobitev lanskoletne okrogle 
-
. ' . 






Gozdarstvo v casu in rostoru 
mize o sodelovanju upravnih in javnih služb pri kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pomemben del razvoju gorskega sveta, ki je bila prav tu v Baci. pri nastajanju nacionalnega gozdnega programa Za majhen kraj kjer je bilo še desetletja nazaj cez je vkljucevanje in sodelovanje javnosti. Najprej 200 ljudi, danes pa jih je le še nekaj vec kot 20, je pa se morajo pri tem povezati organizacije, ki se novi leseni hlev pridobitev, ki kaže na vztrajanje v jih gozd in les najbolj dotikata. tej lepi a odmaknjeni vasici. V teh razmerah lahko Na to je lepo opozorila Špela Habic iz Zavoda vztrajajo le ljudje z veliko ljubezni do svojega kraja. za gozdove Slovenije na okrogli mizi v Novi Gorici V Baci sta to Marko in Polona Kenda, ki jima ni z besedami: »Ce bi združili 85 institucij v Sloveniji, žal truda, da ohranjata gorsko kmetijo živo. takšno je tudi število sestavnih delov gosli, bi 
Teden gozdov 2005 je opozoril na potrebo po to sodelovanje iahko tudi zazvenelo kot gosli«. dolgorocni popularizaciji in osvešcanju o rabi lesa Sestavimo take »Slovenske gosli« za skupne cilje iz slovenskih gozdov. Ta bi se morala povezovati o gozdu in lesu. z nastajanjem novega nacionalnega slovenskega Tone LESNIK gozdnega programa, ki ga vodi Ministrstvo za Zavod za gozdove Slovenije 
4. EVROPSKO MLADINSKO TEKMOVANJE V GOZDARSKIH VEŠCINAH 
(02.-05. junij 2005, Litva) 

Ekipna zmaga v rezanju z motorno žago 
Dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, so na nedavnem 4. evropskem štu­dentskem tekmovanju v gozdarskih vešcinah, v dneh od 2. -5. junija v Girionys pri Kaunasu v Litvi ponovno dokazali svojo moc in znanje in se domov vrnili kar z osmimi medaljami. 
Tekmovanje je otvoril direktor Kaunaškega izobraževalnega centra za gozdarstvo in okolje, gospod Tebera Albinas. 
Tekmovalo je 52 tekmovalcev iz trinajstih držav. Prvic v zgodovini teh tekmovanj, stanastopili tudi dve dekleti, ena iz Madžarske in druga iz Šved­ske. Srednjo gozdarsko šolo iz Postojne in s tem seveda tudi Slovenijo je zastopala ekipa dijakov: Matjaž Cernigoj iz Lokavca pri Ajdovšcini, Daniel Kokalj iz Podljubelja pri Tržicu, Jan Krapež iz Seliš ca pri Tolminu in Urban Štupica iz Nemške vasi pri Ribnici. Ekipo je vodil Marjan Vadnu za tehnicno pomoc pa so mu bili: Boris Samec in Tomaž Šcuka s Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne ter AdolfTrebec iz Zavoda za gozdove Slovenije, OE Postojna. 
Ekipa Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne se je letos tekmovanja udeležila že cetrtic. 
GozdV 63 (2005) 5-6 


.............. _____ ~ __ Gozdarstv__


__~___ovcasu in prostoru 
z zmago v disciplini poznavanja gozda in skupnim drugim mestom. Letos pa so se vrnili z zmago v rezanju z motorno žago. Tudi kot posamezniki so se dobro odrezali. Tako je bil v rezanju z motorno žago prvi Jan Krapež, drugi pa Daniel Kokalj. Pri zaseku in podžagovanju je bil prvi Matjaž Cernigoj, drugi Daniel Kokalj in tretji Jan Krapež. V disciplini preciznega reza je bil prvi Jan Krapež, v disciplini klešcenje pa Urban Štupica tretji. 
Dijaki so z osvojitvijo prvega mesta v delu z motorno žago in skupnim ekipnim petim mestom ter vec posameznimi medaljami na 4. evropskem tekmovanju v goz­darskih vešcinah v Litvi ponovno dokazali, da so dobro vzgojeni in da jim Srednja gozdarska in lesarska šola, v Postojni daje obilico znanja. Z njim se lahko kosajo in primerjajo ter tudi dobro "odrežejo" z ostalim podobnim šolam po Evropi. Pri­hodnje leto bodo prav gotovo med favoriti tudi v Avstriji. 
AdolfTREBEC 

Od leve: Jan Krapež, Daniel Kokalj, Boris Samec, Urban Štupica, Marjan Vadnu, Matjaž Cernigoj 


~---------Str_I<_


__o_ovno izrazje 
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOCNA ENOTA SEŽANA 
Vrsta gozdnih požarov 
Pošiljamo vam pripombe na v Gozdarskem vestniku št. 1/2005 objavljeno besedilo iz prevoda drugega zvezka Lexicon silvestre, ki se nanašajo na gozdne požare. Predstavljamo obmocje in službo za varstvo gozdov na tem obmocju, kjer je registriranih preko 90% gozdnih požarov v Sloveniji. 
V uporabi so termini gozdni požar kot splošni pojem in natancnejše opredelitve: vršni, talni in podtalni požar. Ti termini so predpisani v Pravilniku o varstvu gozdov (Ur. l. 92/2000) na obrazcu za popis gozdnega požara. Le redko se 
284 
uporablja pojem debelni požar. Pomen posa­meznih pojmov: 
-Vršni ali tudi kompleksni požar je požar, v katerem gori celoten nadzemni profil gozda, vkljucno s površino gozdnih tal. Krošnje gorijo vedno v kombinaciji s talnim požarom, povzroca najvecje opustošenje oziroma popolno unicenje gozda. 
-Talni požar je požar, v katerem gori površina gozdnih tal, humusni del tal, pritalno rastlinje in tudi grrnovna vegetacija. Ce smiselno razširimo 
GozdV 63 (2005) 5-6 


Strokovno izrazje 
vašo definicijo pritalnega požara, dobimo zelo dober opis. 
-Podtalni požar opisuje že definicija, zelo težko ga je izslediti in pogasiti, navadno zavzame manjše površine. Navadno se pojavi kot nadalje­vanje po gašenju talnega ali kompleksnega požara, ce je v tleh dovolj vnetljivih snovi. 
-Debelni požar se zelo redko uporablja za požar, ko talni požar ožiga gostejšo in višjo grmovno vegetacijo in se tudi vzpenja predvsem po deblih iglavcev, ne preide pa v vršni požar. S tem pojmom opredeljuj emo vmesno obliko med talnim in vršnim požarom, Po zakonodaji ga uvr­stimo med talne požare, ker je le nekoliko višja oblika le tega. Debla ne zgorijo, poškodovanost gozda je enaka kot v talnem požaru. 
V gozdnem požaru je tako vedno prisoten talni požar, ki lahko preide v podtalnega ali se razvije v vršni požar. V enem požaru nastopajo navadno kombinacije raznih oblik požara, zato morajo biti pojmi kompleksnejši. Takšni kot smo vam jih opisali, se uporabljajo na osnovi izkušenj tudi v gasilstvu oziroma so splošno uporabljan i. 
Lepo pozdravljeni 
Odsek III: Boštjan KOŠICEK, 
univ. dipl. inž. gozd. 
Vodja OE Sežana: Milan RACE, 
univ. dipl. inž. gozd. 

Društvene vesti Porocilo o delu Zveze gozdarskih društev Slovenije 2001 -2005 
Maja 2005 se je izteklo štiriletno obdobje vodstva Zveze gozdarskih društev Slovenije. Na volilnem obcnem zboru je bilo izbrano novo vodstvo, spremembe niso prav velike, novi predsednik je postal mag. Sašo Golob. 
Poglejmo si na kratko delo v preteklih štirih letih. 
Že ob izvolitvi smo vedeli, da nas ne caka prav prijetno delo, da bo vse skupaj tako težavno, pa si vsaj sam kot predsednik nisem predstavljal. Katastrofalne financne razmere so zahtevale korenite racionalizacije in novo obliko delovanja. Sredi leta 2001 je najprej prenehala zaposlitev uredniku Gozdarskega vestnika. Delo je nadaljeval po pogodbi. Vendar pa to ni bilo dovolj, dolgovi so zahtevali nove racionalizacije. V decembru 2001 smo se sporazumno dogovorili za preki­nitev zaposlitve s poslovno sekretarko, ki je bila na cakanju do junija 2002, ko ji je delo pri ZGDS prenehalo. Financno stanje se je urejalo dlje kot smo v zacetku pricakovali, stabiliziralo se je šele sredi leta 2004. 
Za obstoj Gozdarskega vestnika (fmanciranje Gozdarskega vestnika so bili edini viri ZGDS) in ZGDS so bile potrebne še nove racionalizacije. Tako smo se v zacetku leta 2002 razšli tudi z ured­nikom Gozdarskega vestnika, ker z njim nismo dosegli za ZGDS ugodnejše pogodbe. 
Pretežni del dela pri pripravi Gozdarskega vestnika je prevzela tiskarna s svojimi sodelavci (tisk, oblikovanje, prelom, tehnicno urejanje, lektoriranje), stroški Gozdarskega vestnika so se tako znižali za cetrtino v primerjavi s preteklim letom. Uredniško delo je prevzel predsednik ZGDS. Urednik je skupaj z uredniškim odborom skrbel za izbor prispevkov, urednik je potem skrbel še za recenzije, prevode in lektoriranje prevodov, GDK, usklajeval delo s tehnicnim urednikom in oblikovalcem ter opravljal pre­glede in korekture pred tiskom. Urednik je skrbel tudi za oglase, ter pripravljal vloge in porocila za sofinanciranje revije. V novi organizaciji tako izhaja revija od št. 2leta 2002 naprej. Gozdarski vestnik izhaja redno v obsegu letnika okoli 460 strani. Obcasno se uredništvo srecuje s pomanj­kanjem prispevkov, vendar se je doslej tudi te težave uspešno rešilo. Za prispevke avtorji ne dobivajo avtorskih honorarjev, mogoce bi bilo 
-----= ... ~ ­



:•_ ~-... _, Društvene vesti 
-_._--=---­
~ 
sedaj ob boljših financnih razmerah, primerno 
o tem ponovno razmisliti. 
Da bi strokovno gozdarsko revijo Gozdarski vestnik tudi v prihodnje sofinanciralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, smo v aprilu 2005 na Agencijo za raziskovalno dejavnost RS naslovili vlogo za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na podrocju znanosti in tehnologije. 
Za vodenje poslovnih knjig, sestavljanje poro­cil in zbiranje podatkov, izstavljanje racunov, obracun honorarjev in potnih stroškov, prevzem pošte, evidence narocnikov smo se pogodbeno dogovorili s firmo DIDAS Ljubljana d.o.o., ki je že doslej vodila za ZGDS poslovne knjige in sestavljala bilance. 
Z Zavodom za gozdove smo se dogovorili za dostop do poštnega predala, ki se nahaja na lokalnem omrežju Zavoda. 
Kaj smo poleg vseh mogocih in nemogocih racionalizacij v mandatu sploh poceli? 
Proti koncu leta 2001 je izšel v 200 izvodih LEXICON SILVESTRE, ki je bil plod dela termi­nološke komisije in predvsem njenega predsednika prof. dr. Marjana Lipoglavška. 
V sodelovanju z Zavodom za gozdove smo izdali Gozdni bonton. Projekt je financno pod­prlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. 
V maju 2002 je v 5.000 izvodih izšla posodo­bljena knjižicaM. Medveda in Boštjana Koširja Varno delo pri secnji. Projekt smo izvedli v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. 
V maju 2004, ob vstopu Slovenije v EU smo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in s fmancno podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdali posodobljeno in bogato opremljeno brošuro v štirih jezikih (slo­venski, angleški, francoski in nemški) Gozd in gozdarstvo Slovenije. 
V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slove­nije je v pripravi izdaja obsežne knjige prof. dr. 
Marijana Katarja Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. 
Še nekaj besed o posvetovanjih. V sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije smo leta 2001 pripravili posvetovanje o ogroženih živalskih vrstah, referati so bili objavljeni v Gozdarskem vestniku. 
Decembra 2001 smo pripravili okroglo mizo Organiziranost in perspektive slovenskega goz­darstva. 
Skupno z Gozdarskim društvom Postojna smo v aprilu 2002 organizirali posvetovanje o izobraževanju v gozdarstvu. 
Novembra 2003 smo pripravili strokovno posvetovanje o izvajanju nacrtov za gospodarjenje z gozdovi. Tudi referati s tega posvetovanja so bili objavljeni v Gozdarskem vestniku. 
Zadnje posvetovanje posveceno nestorju slo­venskega urejanja gozdov po drugi svetovni vojni dr. Rudolfu Pipanu pa smo imeli ob volilnem obcnem zboru v maju 2005. 
Pod okriljem ZGDS sta Gozdarstvo Grca Kocevje d.d. in Snežnik Kocevska reka d.d. pri­pravila 3. državno tekmovanje gozdnih delavcev v maju 2002, Gozdno gospodarstvo Novo mesto 
d.d. pa 4. državno tekmovanje v letu 2004. 
V zacetku letošnjega leta je UO ZGDS imeno­val delovno skupino gozdarskih strokovnjakov iz vseh gozdarskih institucij z namenom povezati gozdarje in pripraviti o kljucnih problemih in dilemah gozdarstva dolocena stališca in poglede. Po izredni zagnanosti na prvi seji, je aktivnost pocasi plahnela. Sodim pa da jo je potrebno ponovno vzpodbuditi. 
Poleg terminološke komisije je aktivna še komi­sija za šport, obcasno je delovala tudi izobraževalna komisija, ne prav vzpodbudna pa je bila aktivnost ZGDS v komisiji za evropske pešpoti. 
Zveza gozdarskih društev se je vkljucevala tudi v aktivnosti ob vsakoletnem Tednu gozdov, vcasih bolj, drugic manj uspešno. 
Predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije mag. Franc PERKO 

........ -. ­
~ .... :. . 

In memoriam r.. -: ­
Konrad Seidl 
Konrad Seidel se je rodil prvega februarja 1920 leta v Spodnji Polskavi, kot najstarejši med brati. Od njega smo se poslovili 29.12. 2004 na sevniškem 
pokopališcu. 
Otrok je bilo 12. Kasneje so se seli li na Gozdnik nad Laškim v staro logarnico. 
Gozdarstvo je zacel spoznavati že v rani mlado­sti. To ni bilo cudno, saj sta bila tako oce kot ded gozdarja in prva ucitelja Konradu. 
Po nagovarjanju oceta gozdarja se je odlocil za gozdarski poklic in se leta 1936 vpisal v Državno nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Sam je že prej delal v gozdu, da je prihranil denar za šolanje, kajti šolnina je znašala kar dve tretjini ocetove place. 
Prva zaposlitev je bila pri veleposestniku in trgovcu Rakuš cu, kot delo gozdarskega delovodje in delavca v gozdu. Bližala pa se je druga sveto­vna vojna. Konrad je bil vpoklican v staro jugos­lovansko vojsko, leta 1941 so ga zajeli Nemci in odpeljali v nemško vojno ujetništvo. In vse do maja 1945 je ostal v Nemciji na prisilnem delu. Po prihodu domov se je vkljucil v odbore nove države. Oktobra 1945leta je postal revirni vodja 700 ha državnih gozdov na Jatni in vodja žage na Jagnjenici. Že leta 1947, pa je bil premešcen na Gozdno skrbništvo Boštanj kot pomocnik oskrbnika. Napredoval je v naziv nižjega goz­darskega tehnika. Kmalu pa je bil imenovan za upravitelja Gozdne uprave Sevnica in napredoval v naziv: gozdarski tehnik. Gozdarska proizvod­nja je iz leta v leto skokovito narašcala, plani so bili narejeni v politicnih štabih, v gozdarskih upravah so se ustanavljale gozdarske delovne brigade, ki so jih vodili politicni aktivisti. Vladal je cas politicnih dekretov in tako je tudi Konrad postal direktor Gozdnega gospodarstva Brežice, kjer se je moral spopasti tako s politicnimi sekretarji kot opravili v gozdu, predvsem pa zadostiti nerazumnim planom, postavljenim od zgoraj. Kot operativec je vedel, kaj se lahko naredi in kaj ne. Zato je odstopil kot direktor. Kar je bilo za tisti cas zelo nevarno. Ak sreci le po mocnem pranju možgonav, kot je vcasih povedal in enoletni prepovedi napredovanju v 
GozdV 63 (2005) 5-6 

zvanju in placi, so ga zaposlili na ministrstvu za planerja gozdne proizvodnje. A v dobavi lesa je škripalo in Konrada so poslali v LIP v Nazarje in pozneje v LIP Celje. Zopet se je z vso srcnostjo predal delu do planskih obveznosti s polno nevšecnosti. A povojna obnova in cas dekretov je bil pocasi pri koncu in Konrad se je l. 1955 zaposlil nazaj v Sevnico, kjer je tudi spoznal svojo ženo. Upokojil se je kot direktor TOZDa gozdarstvo Sevnica l. 1978. 
V Sevnici se je Konrad lahko posvetil celo­stnemu bitju Gozda, celostni gozdarski dejavnosti. Posebno pozornost je namenil drevesnicarstvu in gojen ju gozdov. Sodeloval je pri osnovan ju dre­vesnic na Hotemežu, Dolini in Lanišcu. Vzgajali so sadike za lastno uporabo in za prodajo. Razen iglavcev so gojili tudi žlahtne listavce kot so veliki jesen, gorski javor, domaci kostanj ... 
Želel je popraviti napake, ki so bile povzrocene gozdovom v povojnih letih. Zato je znal pristopiti k nacrtnemu delu in obnovi gozdov. 
Gozdnih cest ni bilo. Tudi tukaj je naš Konrad oral ledino, kot je le on znal. Pa se naj spomnimo le ceste v Radovan, ki jo je zgradil še preden so se oblastniki zavedli. 
V gozdove za secnjo in spravilo so priceli 
287 



In memoriam 
uvajati motorne žage in traktorje. Konrad je bil prvi, ki je zaposlil zasebnike za spravilo lesa s stroji. Kasneje pa je tudi Gozdno gospodarstvo nabavilo traktorje. 
Konrad je v gozdarstvu na mnogih podrocjih oral ledino. Nikoli ni vrgel puške v koruzo. Bil je zavezan Gozdu in poštenosti tako do njega kot svojih stanovskih kolegov in vseh ljudi okoli sebe. Bil je dosleden in nacelno neizprosen, zato tudi mocno spoštovan. 
Naj se spomnim samo sprehoda ob srecanju gozdarjev izpred dobrih deset let na Jatni, ko je nam mlajšim kolegom, znal tako srcno govoriti 
o gozdu, drevesu, kako so sejali jelko ... 
Srecanja z njim so bila vedno nekaj posebnega, vedno je nam znal odkriti novo tancico nad dreve­som, gozdom in resnico življenja. Kolega Konrad je znal to resnico udejanjati in živeti. 
Slovenskemu gozdu je podaril neizmerno dosti casa, energije, vsebine in ljubezni. Gozd ne pozablja. 
Naj mu bo lahka slovenska zemlja in gozd, ki ga je imel tako rad ! Jože PRAH 

Gozdarski vestnik, LETNIK 63 •LETO 2005 • ŠTEVILKA 5-6 Gozdarsld vestnik, VOLU ME 63 • YEAR 2005 • NUMBER 5-6 
Glavni urednik/ Editor ln chief mag. Franc Perko 

Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamic , doc. dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, doc. dr. Darij Krajcic, prof. dr.ladislav Paule, dr. Primož Simoncic , prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Ž.ivan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic 
Dokumentacijska obdelava/fndexing and c/assification Maja Božic 
Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2. 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /W\NW.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 
Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana 
Letno izide i O številk/ 1 O issues per year 

Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina ~a podjetja 22.000 SIT. 
Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS 
Gozdarski vestnik je efe ri ran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bib/iographic databases: 
CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. 
Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/ Opinions expressed by authors do not necessarify re fleet the policy of the publisher nor the editorfal board