Zgodnja
Katolišk cerkven list.
Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , zh četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXX.
V Ljubljani 15. rožnika 1877.
List 24.
MHf VeUki vabi na vettko večerfo.
„Neki človek je napravil ve'iko večerjo in jih je veliko povabil.'4 (Luk. 14)
Veliko večerjo je napravil Kristus, Bog in človek, in povabil je vse ljudi, tudi nekdanje in sedanje raz-porce, pismarje, postavodajce, starašine, razne sebičnike in posvetnjake, očitne in skrivne grešnike, premožne in bogate, kakor uboge ribiče, učene in nevedne. To pa iz vsib narodov na zemlji. Zgubljen je, kdor k tej večerji noče priti. (Luk. 14, 24.)
Postavil je hišnega gospodarja pri tej večerji svojega namestnika, rimskega papeža, ki sam in po svojih škofih in mašnikih neprenehoma vabi k veliki večerji Gospodovi.
Po kom tedaj Kristus sedanji čas vabi ljudi na veliko večerjo? Vabi jih že od 1. 1846 po Piju IX, sedanjem papežu, ki so škof postali že 1. 1827 in je torej zdaj ravno 50 lčt preteklo, odkar so sprejeli škofovsko palico v roko. O preblagi Pij IX kdo izmed nas zares posluša Tvojo vabitev? Prav 3. rožnika, ko se je bral evangelij od „velike večerje", se je ta spomin obhajal po vesoljnem svetu. Kaj lepo se zlaga omenjeni evangelij s to slovesnostjo. To se ne sme pozabiti in vsakemu čitatelju, še naj bolj slabovernemu, utegne dobro tekniti zgodovinski premislik: kako je Pij IX v svojem življenji vabil in vodil narode in ljudstva k veliki večerji.
Pija IX, ali da rečemo za začetek bolj primčrno, deteka Janeza Mastaja, je njegova bogoljubna mati Katarina bila darovala žalostni Materi Božji, zato ni dvoma, da ga je Marija pa darovala Jezusu križanemu. Pred podobo žalostne Matere Božje je namreč z njim neki dan pokleknila, otročiča kviško k Mariji vzdignila in je rekla: „0 Marija, vzemi ga za svojega otroka... Tebi ga darujem, tebi ga čisto prepustim." — Zato ni čudo, da je bil zgodaj vreden v naj lepši nedolžnosti k Gospodovi večerji, k pervemu sv. Obhajilu pristopiti, pa tudi birman je bil kmali potem, še preden je šel iz očetove hiše v nadaljne šole, ter se je podal v šole z vsimi darovi sv. Duha ozališan. — V šolah potem ga je bila zgolj pohlevnost in angelska dobroaerčnost; zavoij modrosti, bogoljubnosti in natanke pokoršine so ga vsi radi imeli, njegove velike zmožnosti in pridnost so ga vsim prikupile. Kakor darovanec žalostne Matere Božje je imel pa tudi svojo butaro terpljenja nositi: božjastna bolezen ga je terpinčila, ktere se je bil pa pozneje ravno na božji poti pri Mariji Devici v Loreti znebil. Marija mu jo je bila ca njegove goreče prošnje
odvzela, ker brez te čudežue milosti, namreč z bož-jastjo, bi ne bil mogel ne mašniik in še manj škof ali papež biti.
Bivši tedaj 13. maja 1. 1792 v Sinigaliji rojen, je bil 1819 v Rimu za mašnika posvečen in Veliko noč tistega leta je imel novo mašo. Zda) se pa obernimo k temu, kar sem v začetku omenil: kako namreč je mladi Mastaj k Gospodovi večerji vabil. Bil je kake 4 leta učenik in vodnik v napravi „Tatta Giovanni" pri airot-nih otrocih, kjer je toliko dobrega storil, da ni popisati. Otroke, ki se sicer brez dela potikajo, je zbiral in jih tako lepo učil in odrejal, da so pozneje bili zmožni postati naj boljši ljudje vsakterib stanov. Imel jih je 122 tisti čas, ko se je mogel čez 4 leta od njih ločiti in jih drugemu izročiti, ker šel je sam k Gospodovi večerji nadalje vabit čez morje v daljno Ameriko. Ne morem praviti vsega, kako je otročiče lepo učil; naj omenim le, kako je bilo pri ločitvi in iz tega bote spoznali, kako dober je bil ta učenik. Neki večer po večerji jim naznani, da jih mora zapustiti. V tem trenutku ao bili vsi krog njega, mali in večji, in v njegovem naročji. Eni so mu roke poljubovali, drugi so ga za obleko der-žali, kteri niso mogli do njega, so ga z lepimi imeni klicali, vsi pa so ga lepo prosili, naj jih nikar ne zapusti. To ga je tako ginilo, da se je sam jokal in je rekel: „Nikdar bi ne bil mislil, da se bom tako težko od vas ločil. Izterga se jim in beži v svojo sobo, otroci pa za njim. Zastonj je skušal zapreti vrata. To noč nobeden ni spal; vsi so ostali pri njem, ki jih je učil, tolažil, priporočal, kako zvesto naj Bogu služijo... Tako je ljubezen in dobrota tega mladega mašnika skoz 4 leta otročiče vabila in vodila k večerji Gospodovi, k pravemu, lepemu življenju. Učimo se od Pija IX, kako naj vsak po svojem stanu in okolišinah vabi in vodi male k Gospodu Jezusu Kristusu, k njegovi veliki ve-čerji.
Zdaj bi bilo veliko govoriti, kako je mladi mašnik med velikimi nevarnostmi popotoval v južno Ameriko, kako tam za Cerkev terpel in delal; kako se nazaj po-vernil, postal oskerbnik velike naprave sv. Mihela s sirotišem za dečke, z delavnico, z napravo za ostarele, a skaznivnico, z ječo za politiške zločine itd., — in že čez 20 mescev, od 1827 vikši škof v Spoleti, česar je zdaj 50 let, in kaj je v tem času delal; — pa 1832 zopet postal vikši pastir v mestu Imoli; ali to bi odveč mudilo. Le kaj malega bom tu omenil iz Pijevega pa-pestva.
Precej ko so Pij IX postali papež, so se o njih slišale premnoge tako priserčne dogodbe, da morajo vsacega giniti, pa tudi vsako serce mečiti in k Jezusovi ljubezni nagibati. Neki dan stopi k njim majhen fantek
ko bo prišli is cerkve, io praša: Ali si ti papež? Sem, moj dragi, odgovori Pij prijazno. Otrok se zjoka in pravi: Očeta nimam več. — Le molči, moj ljubi, bom jaz tvoj oče, ga Pij potolaži, in precej poskerbi, da je otrok sprejet v ub žno hišo. Tako je otročiček dobil svojo telesno večerjo, pa se bolj dušno, ker imel je lepo in dobro odrejo za čedno življenje.
Drugi pot se prerije fantič skoz papeževo stražo in izroči s solzami oblit pročnjo tako-le: »Presv. Oče!
- Mati so mi stari in slabi; in jaz sem se premlad, da bi mogel njih in sebe preživiti. Najin gospodar pa je hudoben mož in naji hoče jutri spoditi, ako mu ne plačava 33 paolov (menda kacih 7 gl.), ki sva mu jih dolžna. Bodi Ti tako dober in posodi jih nama; ti jih bom nazaj dal, kadar bom veči." Pii berejo prošnjo in pra-sajo: „Kako ti je ime, otrok V" — ,, Pavel." — „Koliko si star?1' — ,.Deset let." — „Aii oče še žive?' — „So že 10 let v uebesih." — , In kaj počno mati?" — „Si-vajo in molijo do pozne noči." — Papež dajo dečku 3 zlate. — „Tu so trije paoli preveč", reče fantek, „in nimam menjati." — „Le imej vse", reko Pij, in odpravijo osrečen- ga malega. Naslednjič pozvedo, kako je z materjo in fantičem, in ko slišijo le dobrih reči, oba spre mo v posebno skerb. Kako je taka dobrota materi in otroku budila hvaležnost do Boga in serce lepšala, si vsak lahko misli.
Tacih dogodb je pa silo veliko iz Pijevega življenja io ne pride z lepo na konec, ako bi jih kdo hotel pripovedovati. Opomnim naj samo, da Pij IX so bili toliko jetnikov iz ječe rešili, da, bi djal, so skor ječe izpraznili. Pri takih in tolikih dobrotah je bilo vse ljudstvo na nogah od same nezmerne hvaležnosti; prišlo jih je o mraku nekega dne tavžente z baklami in so slavo klicali „Piju IX, oč*;tu ljudstva", in oapež so se jim prikazali, jih zahvalili in blagoslovili. Papež se umaknejo v rfvoje poslopje, pa kmali jih privre še veliko več; če jih jc bilo v začetku 10 tisuč, jih je zdaj 20 tisuč. Pa tudi ta blagosiov ni posleduji. Ob enajstih po noči kiič-s ves Kim sv. Oč-ta, ves hom-c pred papeže* vira dvorom j«? svit«*i od t« likih bakrl, pred Kvinnalom je od bengalskega ognja svitlo kaaor pri beiem dnevu, in ves Kim j** bil razsvitljen tisto noč.
Drugi dan grejo sv. Oče maševat v cerkev sv. Vincencja Pavijana. Na]dejo pa vso pot s cvetlicami posuto, vse hiše z zastavami ozališane in doige prelepe ogrinjala so z oken in z višave visele, povsod so bili napisi zahvale in vse je papežu klicalo slavo. Ko Pij pa po sv. maši iz cerkve pridejo, je bilo toliko ljudi, da skorej niso mogli z vozom naprej. Z vso silo in zoper naj očitniši voljo sv. Očeta mladi gospodje (juristi | konje izprežejo in sami jih peljejo. Ali ko pridejo med tolikim prestavljanjem do »Angelskega grada" in vidijo tam trumo izpušenib jetnikov, takrat veselje, razodevanje hvaležne radosti že celo ni konca in ne mere imelo. Enako, kakor v Rimu, se je godilo po okrajinah, po deželah, ter so bili sv. Oče prisiljeni zapoved dati, da naj se podložni vmirijo in naj odjenjajo od tolikega ve selega skazovanja.	(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Il Ljubljane. (Pijeva žJletnica poslavljena v knezo-škofijskem semeniiu.) Slovesno je obhajal katoliški svet 50letnico škofijstva slavnega Pija IX. Tudi gg. bogo-slovci Ljubljanski so predvečer praznovali Njegovo 501etnico s petjem in govorom. V obedovalnici je bila v ta namen podoba sv. Očeta primerno okinčana; na eni strani podobe bil je postavljen papežev gerb, na
drugi pa tijara in ključi. Pod podobo pa so se svetile čerke:
SaLVe Ple, LVMen aeVI, EpIsCope IVbILans beneDIC nobls.
Najpervo so peli slovensko io potem latinsko papeževo himno, posebno dobro. Temu je sledil primeren govor, v kterem je govornik pokazal, kako je Pij IX neustrašen in nepremagljiv borilec za resnico in pravico, slaven glavar sv. Cerkve, častitljiv namestnik Kristusov, nas dobri Oče, vreden našega naj globokejsega spoštovanja, verne vdanosti, priserčne ljubezni, kar mu v tako obilni meri skazuje ves katoliški svet. Sklenil je govor s ,,Slavo" sv. Očetu. Po vsi dvorani bo se razlegali živi slavo klici. Govoru je sledila nova slovenska pesem Piju IX, in k sklepu še laška. Slava Piju IX ,,križu od križa"!
Iz Radolice. (Konec.) d) Nekaj enacega, kakor v mestu Beritu, *) se je zgodilo tudi s sv. razpelom na mestoi cerkvi sv. Vida v Reki na Primorskem okoli leta 1296. — Na vnanjem zidu imenovane cerkve je visela podoba križanega Jezusa (britka martra), da so jo memogredoči častili. Tistega leta pa ie neki Peter Lončarič z dvema tovaršema ravno cerkvi nasproti kvar-tal. Ko se mu pa igra ne obnaša po sreči, hoče svojo jezo nad britko roartro razliti, pobere kamen in ga ves divji zažene s hudobno roko ravno na levo stran Kristusove podobe. Strašna reč! Pri tem udarcu začne iz lesa narejena podoba kervaveti, nič drugač, kakor ko bi bila iz živega mesa. Zemlja pa, na kteri je hudobnež stal, kakor bi ga ne mogla več nositi, se pri tej priči odpre in ga požre; le roka, s ktero je kamen zagnal, iz zemlje moli. — Ko mestni poglavar baron Ravbar to sliši, naglo hiti na kraj bogoskrunstva, reče sv. kri, kolikor mogoče, spoštljivo pobrati in v cerkvi shraniti. Roko hudodelnikovo pa, ki je iz zemlje molela, je ukazal sežgati; in namesto nje visi zdaj pod britko martro bronasta roka v spomin strašnega bogoskrunstva, nad kterim se je še zemlja zavzela.
Takih zgledov se po svetu nahaja še več. Vender naj pa ti zadostujejo, da iz niili spozuatno, kako se go-spod Jezus sam za čast sv. križa potegu e. Ce pa Jezus
Opomba zlasti k temu, kar je bilo v zadnjem in predzadnjem listu. — Tukaj tedaj so vseskozi zgodovinsko in cerkveno vterjene dogodbe: le kdor se je z zgodovino, z vero in • pametjo skregal, je zmožen tudi tukaj nergati in svoj zeleni žolč zlijati nad katoliškimi napravami, kakor n. pr. ,,Tagblatt", ki v št. 24. maja spokomost psuje, božjim potom izžuljevanje denara podtika in jih z .,wunderschwiudelnom" pita! — Tudi ga hudo lomi nevošljivost, da dežela d& kake groše za sv. Očeta ali za katoliške misijone in vse iše z natolcevanjem počerniti. Pa mi od jeze bolnemu ,,Tagblattu" ne moremo pomagati. Spoštovani čitatelji dobro vedo, da ne z besedico nismo vabili, da naj kdo kaj da za sv. Očeta o priliki 501etnice. Ako kdo res kaj izžuluje, so ne mara žulivci ravno laži liberalci sami: če namreč „Tagblattu, luteranska pratika in kak ,,šnopsar" bolj zabavlja čez oropanega sv. Očeta, bolj goreče ljudje dajejo za-nje darov. To včasi vidite že iz pripisov, ki dan' spremljajo. Vi z lažmi ravno nasprotno tega dosežete, kar hočete in želite. Vas svet toliko bolj pozna, kolikor več govorite in pišete. Ali pa mislite, da Bog ne pozna vaših zvijač? Če jih ljudčm ne morete skrivati, koliko manj vsevednemu Bogu. — Kar še posebej tiče darove sv. Očeta in za misijone, smo že omenili, da vse to še kapljica ni proti temu, kar liberalci čisto po nemarnem — večkrat celo za smertno-grešne reči zadegajo, ter ne le nimajo nič za-služenja, temuč si pripravljajo tudi naj ojstrejši sodbo pri pravičnem Sodniku.
sam svoj križ tako časti, ali borno mar mi kristjani, njegovi učenci, sv. križu spodobno češenje odrekali? In vender se to le prerado zgodi. Koliko je kristjanov, kterih je sram odkriti se in znam nje našega odrešenja počastiti, kadar memo njega gredo; koliko je takih, ki se sramujejo pred jedjo in po jedi pokrižati se in ki se plašno okoli sebe ozirajo, da bi jih kdo ne videl in ne zasmehoval! To znamnje tedaj, na kterem se je zgotovilo naše odrešenje, in ktero je Jezus sam tolikokrat prečudno počastil, je mnogim kristjanom v spotiko. Namesto, da bi se šc ž njim hvalili, se ga velikokrat sramujejo. Oh nikar tako, kristjani moji! ali ne veste, da je le pot križa prava pot v nebesa; in kakor je Kristus popred moral terpeti in iti v svoje veličastvo, tako se tudi pravi kristjan križa sramovati in braniti ne sme.
Križ je pa tudi naj boljši poterjenje naše sv. vere. Jezus je nekdaj rekel: Ko bodem povišan od zemlje, bom vse k sebi potegnil (Jan. 12, 32). Kako se je to zgodilo? S tem, da je bil na križ povzdignjen in daje na križu še le vse dopolnil, kar je bilo pisano od njega. Kar je kraljevi prerok David tisuč let naprej gledal, se je zgodilo na križu. Na križu ]e Jezus ponovil besede 21. psalma, ko ;e klical: „Moj Bog, moj Bog. zakaj si me zapustil!" To ni zavoljo tega rekel, kakor bi bil kdaj od svojega Očeta zapušec, temuč, da je dopolnil, kar je bilo napovedano od prerokov in da je tako po-terdil našo vero. (Sv. Avguštin.)
To znamnje pa bo tudi na nebu, kadar bo prišel Gospod sodit žive in mertve. Ko se bo to znamnje na nebu prikazalo, bodo plakale vse ljudstva na zemlji (Mat. 24, 30\ Hočemo ii tedaj tisti strašni dan obstati, moramo zdaj v živl.enii kr;ž ljubiti in častiti, po potu križa hoditi. Ce se križa ueržiroo, ne bomo osramoteni. Poglejmo našeg* sv Očeta Papeža Pija. Kavno danes (13. mejnika i obhajajo svi.j >5ietni rojstni dan: ravno danes so na.toj i:i >«>. leto svoje starosti. In koliko so pač terpe.i in prhali te riolg* leta! Z«res zaslužijo priimek: ,Križ od križa", kakor se imenujejo p>> Mala-hijevem prerokovanju. Kakor Kristus na križu, tako tudi sv. Oče zdihuj-jo: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil! Z^pu*eni so od vsih mogočnih tega sveta, oropani svojega p.-sestva in v svoji lastni hiši tako rekoč jetnik! Pa kak..r je Jezusu križ služil k raj veči časti, tako :uui sv. Oče, deržvč se križa, niso csramoteni. Za mnoge britkoati. s kterioci jth hudobni svet napaja, jim pa Bog veliko dušnega veselja in neslišane dobrote 3ka-zuje. Ravno zdaj se po vsem katoliškem svetu verni kriatjaLi pripravljajo, .ia bodo petdesetletnico papeževega škofijstva kolikor mogoče slovesno in ginljivo obhajali. Iz vsih dežel jih bo mnogo k tej slovesnosti popotvalo v Rim, drugi pa jim pošiljajo vošila in darove.— Tako tedaj križ, če je tudi težak in grenak, na zadnje le vender obrodi sladek sad; in blagor vsakemu, ki se križa derži, vekomaj ne bo sramoten! Naj nam bo tedaj sv. križ varno vodilo po piharnih vaiovih tega življenja
—	v tem znamenju bomo gotovo premagali!
Ti pa, o Gospod Jezus! da) nam moč in milost, da Tvoj križ vselej ljubimo, se ga zvesto deržimo in spodobno častimo, da se nam ga ne bo treba bati takrat, ko bodeš s križem prišel sodit žive in mertve. Amen.
Po pridigi je bilo darovanje za novi altar sv. križa in sploh za cerkvene potrebe. Velika pontifikalna maša se je še le malo pred poidnevom pričela in se je vse še le ob eni končalo. Pri obedu so se napile zdravice sv. Očetu, svitlemu cesarju, mil. g. proštu, domačemu g. fajraoštru, beneškemu general konsulu g. Pilatu, in nazcčim gg. duhovnom, ki so pomogli k veči slovesnosti.
—	Popoldne ob petih so bile slovesne duhovne večernice, potem so mil. g. prošt spregovorili zopet nektere
besede temu dne\u primerne, in nazadnje so bile pete lavretanske litanije. Tako se je tedaj lepo in slovesno obhajal in končai dan, kakoršnega mi Radolčani nismo imeli in ga ne bomo, in ki nam ostane v vednem spominu
Pri tej priliki si ne moremo kaj, da bi ne izrekli veselja nad lepoto naše cerkve, ki je kar zlog, notranjo opravo zadeva na Gorenjskem raj lepši za Kranjsko, če jo v nekterem obziru še ne prekosi. Okna z malanim steklom razlivajo nekako opanljivo in milo svitlobo po cerkvi, ki je vsled tega res malo bolj temna, pa se ji toliko lepše poda, ker je v gotičnem zlogu zidana. — V zadnjem času in kakor nalašč za to slovesnost je dobila cerkev tudi nove klopi v gotičnih oblikah in pa altar sv. križa, čigar menza stoji na štirih kamnih, ki se iz novega z majhnih raznobarvnih marmornatih plošč narejenega tlaka kaj lepo vzdigujejo. Na altarju ne vidiš druzega kot tabernakeljnu podobno shrambo, kjer se hrani svetinja čudežne sv. kervi, in ob straneh dva angela, ki deržita orodje Kristusovega teruljenja. Na steni za altarjem pa visi velikanski misijonski križ. In ravno to, da ni nikakoršnih nepotrebnih priklad in olepšav, dela vso to kapelo nekako okusno in vabi človeka k tihi pobožnosti. In tako naša v malo letih znotraj vsa popravljena in prenovljena cerkev kaž« modrega in marljivega gospodarja, kterega cam Bog še mnogo let ohrani.
II koncu naj hvalno tudi omenimo domačega po-dobarja g. Vurnika, ki je vse te poprave v cerkvenem duhu in cerkvi primernem zlogu izpeljal, in je v resnici mož, kteremu se sme cerkveno delo, bodi si iz lesa aii kam na, brez skerbi zaupati, in se ni bati, da bi kaj pokazii.
Z Brezovice, 11. rožnika. (I\ ffh s, ti, t,ti Predvečer, kakor je bilo ukazano, je dobro uro po vsi tari zvonilo, ktero je strel z možnarji spremljal, ljudstvo je pa med zvonenjem molilo sv. rožni verec za sv. Očeta papeža. Ko so zvonovi potihnili, se je naenkrat po vsi tari zasvetilo in je bi'o nad 3" kresov viditi samo v domači tari. Razsvitljen je bil zvon.k. duhovnišriH-a in šola. V nedeljo zjutraj je že pred tretjo uro vhrann zvonenje a stre!« m oznarovalo dan nenavadne si »ves nosti. Ob šestih pri pervem duhovnem opravilu so nam prijatelj našega gosp. župnika iz Ljubljane v prav i*»dT-natem govoru pojasnili življenje visokega jtibi'an»a Pija IX in pomen slovesnosti ra:ložili, med -v. maš o pa obhajali silno število vernikov. Močni sfrcl jenazranjal poglavitne dela duhovnega opravila. — Ob deset.h so domači gosp. fajm. imeli slovesno sv. mašo iu so nam v govoru posebno odkrivali visoki stan, prelepe čednosti in imenitne zasluge slavnega Jubilanta. Slovesnost so končali z zahvalno pesmijo. — Popoldan ob eni je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Teio in večidel vsa fara se je vdeiežila molitve pred Najsvetejšim in je ljubega Jezusa prosila, da bi svojega namestnika še dolgo na zemlji ohranil, in mu dopustil to veselje, da bi še na zemlji obhajal zmago sv. Cerkve.
Iz Vodic, rožnika. (OUiajanje Pijeve 'letnice.) Od izhoda do zahoda slovi ime sv. Očeta papeža Pija IX! Ves katoliški svet jih ljubi in jim je vdan, kakor so otroci vdani dobremu očetu. Zato se verni katoličani vesele nad vsem, kar sv. Očeta razveseljuje, in žalujejo nad vsem, kar jih žali; vse dobro in hudo, kar sv. Očeta zadeva, čutijo tako, kakor bi njih zadevalo. Cesar je pa serce polno, se tudi po zur anjem razodeva. Svojo otroško vdanost in ljubezen do sv. Očeta Pija IX je kaj lepo ljudstvo Vodiske fare doma in v cerkvi pokazalo o slovesnosti za petdesetletnico škofovega poive-čenja Pija IX.
*
V soboto popoldne ob štirih je pri vseh cerkvah zvonov milo petje napovedovalo lepi dan, kterega je Gospod pripravil svojemu mnogo skušenemu namestniku na zemlji. Po Marijnem zvonenji se zopet pričnč soglasno slovesno zvonenje, ki je tako lepo in milo donelo v tihi jasni noči, kakor bi angeljsko petje se proti nebu vzdigovalo v zahvalo vaegamogoČnemu Bogu, da nam je dal učakati to slovesnost.
Po hišah so se jele na oknih vžigati luč za lučjo, in ko je bila že terda tema, bile so razsvitljene vse hiše po vsi fari. Videti je bilo od daleč nad posameznimi vasmi žar, kakor svit juterne zarije. Po cestah, po manjših in večih višavah in celo po visočih Kamniških planinah pa je gorelo premnogo kresov, ki so očitno kazali, da povsod so zgoli serca, ki v njih gori plame otroške ljubezni do namestnika Kristusovega. Od več krajev se je razlegalo gromenje možnarjev, ki je slovesnost poveličevalo. Ljudstvo naše je bilo veselo, navdušeno ter je v lepem redu razsvitljavo in krese ogledovalo. Pri kresih si slišal prepevati papeževo himno in druge sv. pesmi. In če je človek premislil, da vse veselo zvonenje, ves mogočni strel, vsi ti plameči kresovi po ravninah, hribih in gorah, vse to razsvitljevanje, ne le po Kranjskem, ne le po Avstriji, temuč po vsem katolišKem svetu, se ve, da v vsaki deželi po svoje, da vse to velja le eni oseoi, in sicer jetuiku v Kimu, 851et-nemu starčeku Piju IX, poglavarju sv. katoliške Cerkve, prešinilo mu je serce čutilo svete ljubezni, sinovske vdanosti d > sv. Očeta. — Kavno tako veselo in obilno se je ljudstvo v cerkvi vdeleževalo petdesetletnice sv. Očeta, pri pervi Božji službi in pri veliki sv, maši. Nepričakovano veliko vernih — čez tri sto — je prejelo zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa in se odpustkov vdeležilo. Popoldne smo molili pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom sv. rožni venec in prosili nevidnega Poglavarja in Začetnika sv. Cerkve, naj nam na priprošnjo svoje deviške matere Marije ohrani in živi slavnega, čudovitega pastirja Pija IX, in mu d& doživeti zmago »v. katoliške Cerkve.
Iz Teržiča, 3. rožnika. (Petdesetletnica in gorečnost za sv. Očeta.) V našem majhnem kotiču Teržiču smo živeli mirno iu zadovoljno; ljudstvo je sploh pobožno in vdanega duha do sv. Cerkve in sv. Očeta. A bodi Bogu potoženo, da nesrečni, veri sovražui liberalizem je mir skalil in zbudil vihar, ki hoče teptati verske občutke bogoljubnega ljudstva in njih (verle, z lepimi zmožnostmi obdarovane) mladine. Zato so se tudi enega naj lepših časov sv. Cerkve, oOletnice našega slavnega papeža, nekteri hotli poslužiti, da bi kaj svojega namena dosegli. Žugali so s kaznijo, ako se kdo prederzne očitno z razsvitljavo kazati veselje in vdanost do sv. Očeta. To pa je ljudstvo še le prav vnelo za papeža. Katoliške matere so vse navdušene za vernost svoje mladine, za namestnika Jezusovega v Rimu.
Kteremu katoliškemu kristjanu bi se pač serce ne topilo, ko vidi tolike milosti, ktere Bog deli sv. Očetu; kdo vender bi imel tako ledeno serce, da bi se ne veselilo znamenitega praznika, škofovske 501etnice našega papeža? Zato, če so nas bolj nasprotniki odvračevali, bolj smo pripravljali za razsvitljavo; nobeden ni hotel zastati.
Ko 2. rožnika zvonovi zadone, in se strel in pokanje oglasi, je bilo vse ljudstvo polno veselja, vse je bilo hitreje in urneje, deklice so vence pletle in okna, hiše ž njimi kinčale. Brez števila lučic je gorelo, veliko transparentov z raznimi naslovi za sv. Očeta je ozna-novalo veselje in vdanost ljudstva. Na verhčh naših gori pa je gorelo 2«) lepih velikih kresov, kteri so daleč okrog pričali, da tudi v Teržiči živimo za slavnega pa-
peža. Tudi marsikteri nasprotniki se tolikemu navdušenju niso več ustavljali in do malega vsi so razsvetlili.
Ob devetih zvečer se oglasi godba, in vesela himna sv. Očeta se od velike množice po ulicah in tergu prepeva, ukanje in klici: Vivat! Živio Pij IX! itd. se razlega in odmeva do polnoči. Drugo jutro, ko se dan zaznd, se zopet godba oglasi in ljudstvo prepeva veselo himno po tergu.
Marsiktera gorka solzica se je uternila od veselja in hvaležnosti, veliko sv. Obhajil, molitev in zdihljejev je bilo darovanih za našega ljubega Očeta Pija IX tudi v naši farni cerkvi, ko smo praznovali oOletnico.
Iz bohinske Bistrice. L. R. (Petdesetletnica.) Petdesetletnica sv. Očeta Pija IX se je tudi pri nas prav slovesno obhajala. Ko se je namreč v predvečer razlegalo zvonilo celo uro, so se začeli vmes oglašati z bližnjega homca tudi možnarji, in pa tako, da je kar ger-melo po naših visokih hribih. Vsako dobro človeško serce je bilo ginjeno pri pokanji možnarjev pozno v noč in pri ognji kresov, ki so se eden drugemu ukla-njali. Tudi 3. rožnika je bila slovesnost, kolikor je bilo moč, nar veči; cerkev zarad praznika sv. Rešnjega Telesa v uaj lepšem kinču. Tudi popoldan je prav obilno zbrana množica pred izpostavljenim sv. Rešnjim Teie-som molila celo uro za sv. Očeta in pela se je himna v slavo sv. Očetu. Bog jih živi še mnogo let! Naj smem tudi ob kratkem naznaniti, kako se je pri nas letos obhajal obhod s sv. Rešnjim Telesom (zarad slabega vremena še le v nedeljo, 3. rožnika.) Sla je procesija pri naj lepšem vremenu in med tako olepšavo, da še ne kmali tako lepo pri nas. Trije čč. gg. duhovni so bili navzoči, kar je pri nas kaj nenavadnega in torej še bolj ginljivo.
Hvale vredni fantje so postavili dva še čez 30 metrov visoka mlaja, ter na vsakem po 7 slovenskih zastav, ki so z mogočnim vihranjem v naj višji Skrivnosti Boga slavile. Bil je eden v spodnji, eden v zgornji vasi postavljen, ravno kjer je bila priprava za blagoslov. Tudi z malimi, z venci spetimi in z zastavami ozališanimi mlaji je bil ta prostor ves ograjen, ter je obsegal skorej vso molečo množico. Vhod in izhod sta bila krasna slavoloka z lepimi napisi in z venci ovita, ki so j h ne manj hvale vredne dekleta pripravljale že dve noči za ta častitljivi dan.
Tudi pelo se je, kolikor se pri nas more, dosti lepo. Po vsakem blagoslovu pel je moški zbor latinski kvartet. Naj bo vse v slavo Jezusu v svetem Rešujem Telesu.
V Gorici, 2G. maja. (Vprašanja pri duhovski pre-skuŠnji 1, 2. in 3. maja.) Ex jure ecclesiastico: 1. Quae sunt species jurisdictionis ecclesiasticae ; ad quae capita se extendit illa, quae parocho attribuitur; an pa-rochiale munus exinde praelatio aut dignitas aut per-sonatus dici potest. — 2. Illustratis breviter matrimonii impedimentis vis et raptus, id quod habent sibi com-mune et in quo discrepent notetur. — 3. An adest lex sive ecclesiae sive civitatis, aut utilitas suadens, ut pa-rochus quaedam scripto consignet? Vario genere scrip-turarum recognito indicetur, qua auctoritate sive fide acta illa ab ipso redigantur.
E theologia morali: 1. Quid est ltx moralis, quomodo dividitur, quid de legis obligatione? — 2. Quid de ind.fferentismo religioso, in qua relatione stat ad alie-nationem ab omni vel saltem christiana religione (Con-fessionslosigkeit)? — 3. Quid de usura et quid de sic dictis montibus pietatis?
E theologia tundamentali et d og mati ca: 1. Exponatur momentum summum, quod habet Christi Domini a mortuis resurrectio ad probandum, Jesum
Christum verum esse Messiam adeoque veram et divinam ejus religionem. — 2. Qaod Chriatus Domious ioatituerit poteatatem remittendi et retinendi peccata io Sacramento poenitentiae, et quod verba ilia Domini (Jo. 20.) ad apoBtolos: ,,Accipite Špiritom Sanctum, quorum remi-serilis etc.<( dod sint detorquenda ad auctoritatem prae-dicandi evangelium nec ad remissionem peccatorum per aolam baptisma — probetur. — 3. Quid est bonum opus io sensu stricte catholico? et necessitas bonorum operum ad salutem demonstretur.
Ex tbeoiogia pastor al i: 1. Quando sumitur aecunda formula Missarum de Requiem, et quo cum privilegio in singulis casibus? — 2. Qua in relatione contritio cum Sacramento poenitentiae est, et quae obli-gationes desuper confessario incumbunt? — 3. a) Elu-cubretur brevis alloquutio, in qua animarum pastor tide-libus confessionem et communionem paschalem publicat exponendo, quid praestare debeant, ut praecepto et spi-ritui Ecclesiae satisfaciant. — b) Elaboretur catechesis de indulgentiis metbodo acroamatica.
E paraphrasi biblica: Matth. I, 2.—10.: Joan. I, 19.-29.; I. Cor. XII, 1. —11.
Poskušnjo ao delali čč. gg.: Alojzij Carli, Janez Kolavčič, France Vidic in Hilarij Zorn.
It Karlovca, 8. rožnika. (Kako slavni magistrat in celo svobodno mesto Karlovec ve spoštovati namestnika Kristusovega.) Došel nam je naslednji verli dopis, ki ga naznanimo mnogim v poduk s posebnim veseljem.
Pred mesec dnevi bila je sednica in pa posvetovanje na tukajšnem magistratu pod predsedništvom g. načelnikovim. Po drugi seji sklenilo se je enoglasno, da se hočejo vredno pridružiti vernikom in vdanim sv. Očetu, ter izraziti svoje ponižno spoštovanje verhovnemu Pastirju.
Došel je drugi junij. Oglasi se na večer veliki zvon farne cerkve sv. Trojice v sredini mesta in ob enem zagromi top na terdnjavi ter se ponavlja to še mnogo, mnogokrati. Po angeljskem pozdravijenji čulo se je lepo priterkavanje in zvonjenje pri podružnicah, pred magistratom zasvira mestna godba ter ide svirajoč po celem mestu. Mnogobrojne množice so bile na nogah. Tedaj: kaj je bilo viditi? Veliki terg pred cerkvijo in samostanom je bil popolnoma svitel, kakor pri belem dnevu, ker na visokem turnu gorel je bengaličen ogenj, in neka druga jako krepka razsvitljina. Skoz naj višje okno visela je velikanska belo-rumena zastava, na kteri je bil seženj visok papežev gerb. Na drugi strani visela je šest sežnjev dolga narodna zastava; na cerkvi, na turnu, na samostanu in na gimnaziji (dobro; verli di-jaci!) pa bilo jih je okoli sto. Celo poslopje bilo je popolno razsvitljeno, nad samostanskimi vrati velik transparent z raznimi lučmi in sledečim napisom:
„Puteiii Križa pobjedi!"
Nad cerkvenimi vrati pa, ktere so bile vse oza-lišane z zelenimi venci in raznim cvetjem, bil je zopet velik transparent z napisom:
,,Molimo za našega verhovnega Pastira Pija IX!" „Gospodine čuvaj ga i čini blažena na zemlji i nepredaj ga u ruke neprijatelja njegovih!"
«	Hajde, da vidiš kaj po mestu in predmestjih! Hiše
so se komaj vidile izpod zastav, razsvitljeno vse, belo-rumeuih zastav obilno, na mnogih oknih vidila se je Papeževa slika med krasnimi cvetlicami. Sploh vse je bilo lepo, veselo, prekrasno, navdušeno, in zato pa se je tudi čul mnogi in mnogi: „Živio Papa Pio!"
To v soboto.
V nedeljo pa je bila zahvalna maša ob desetih, pri
kteri so bile vse mestne odlične osebe, za tim vse šole in pa vernega ljudstva toliko, da niso vsi v cerkvi prostora dobili. Med inštrumenti -rano mašo bil je dnevu primeren, kaj jedernat govor, skoro uro dolg. Ravno ta dan so se verniki mnogobrojno vdeležili ss. zakramentov. Z zahvalno pesmijo in ■ strelom na terdnjavi aklenila ae je slovesnost. Hvala Bogu in pa mnogo let sv. Očetu!
Spomina vredno še je, da so ae celo judi, ki sov našem mestu, katoliški svečanosti pridružili; ker akoravno jim je bilo prostovoljno razsvitljevati ali ne, so vender tudi njih hiše bile polne raznega kinča, in niai ga videl okna pri njih brez gorečih sveč, da ne ome* njam druge olepšave. To je pač malo več od njih, kakor od tistih nekterih, ki imajo polna usta ,,prostosti" za vse, samo verno ljudstvo bi se v cerkvene slovesnosti ganiti ne smelo. Pač slab izgled ,,tolerantnosti".
Po Binkoštih.
Sv. Duh je vnel neštevilno katoličanov po vesoljnem svetu, vkljub godernjanju liberalcev, da so bin-koštne praznike nekaj že v Rim prišli, nekaj se tje podali na pot, in imenitne svetiša, posebno pa, da so slišali glas naslednika sv. Petra, ki je ravno binkoštne praznike s sv. Duhom napolnjen tako navdušeno in čudovito govoril, da so ga razumeli ljudje vsih narodov in se jih je na tisoče spreobernilo. Zdi se, da se pervi binkoštni praznik v Jeruzalemu letos ponavlja v Rimu, ker verniki vsih jezikov in narodov so na trume v Rim potovali. Da so pa tudi sv. Oče Pij IX polni av. Duha, pričujejo tako številni nagovori, ki jih imajo do romarjev, in kteri so tako jedernati in izverstni, da jih celo njihovi sovražniki za take pripoznavajo in občudujejo. Ni bilo brez pomena, da se je bil golobček (podoba av. Duha) usedel na Pijevo kočijo, ko so se peljali v Rim kot kardinal k volitvi novega papeža. Romarji si njihove nagovore globoko vtisujejo v serca, in gotovo jih je mnogo v veri poterjenih, pa tudi spreobernjenih. — Od druge strani moramo pa ob enem obžalovati, da je tudi peklenski duh navdihnil ravno binkoštne praznike svoje priveržence, da so tako obilno izverševali dela teme. Razni časoiki pripovedujejo o mnogih zločinstvih, ki ao se one praznike godile; tako n. pr. se bere o samomorih, tatvinah in enacih ostudnostih, ki pa liberalcev ne bodejo preveč v oči; kajti dobro vedo, čegav sad so take dela; velikoveč pa zabavljajo rimskim romarjem, ki jih pitajo s ,,pobožnimi pohajači". Vendar pa vsi tisoči teh „pobožnih pohajačev" ne bodo gotovo doveršili le enega tistih zločinstev, o kakoršnih so prisiljeni poročati ,,Unita" in drugi časniki v vsakem listu, da jih počenjajo ,,ne pobožni pohajači", ki se z revolverjem napadajo in morijo, v morje skačejo, kradejo, 8e pretepajo itd.
Razgled po svetu.
Avstrijansko. Papežev poslanec, mons. Jakobini, nadškof Solunski, je 3. rožnika sprejemal vošila visokih oseb za papeževo 501etnico. Med drugimi je bil prišel opoldan dunajski nadškof s kanoniki sv. Štefana, šotski opat, gr. Thun, 4 „feldzeugmeistri", pričujoči na Dunaju, dipiomatiški zbor, plemstvo, duhovstvo, redovni-stvo, in zlasti tudi veliko vladarskih osčb. Sest ur so bile napolnovane vošilcev sobe na nuncijaturi.
Po vsih dunajskih cerkvah so slovesno obhajali petdesetletnico. V stolnici sv. Štefana so imeli nadškof
vel. mašo z zahvalno pesmijo; v cesarski kapeli dvorni župnik op. dr. Mayer, pri kteri so bili vodji in členi iz Avguštineja. Tako tudi drugod; bilo je po vsih cerkvah prav veliko vernikov pri sv. Obhajilu. Nadškofovo veliko in malo semeniše ste bili napravili imenitne veselice z glasbo, petjem, čverstimi govori itd. Pri pervem so miigsp. nadškof v ogovoru spodbudovali bogoslovce, kako naj bodo zvesto vdani sv. Očetu.
Drobne novice. Koliko nadlogo je dosegla uboga Sicilija po tako imenovani ,,edini Italiji", se kaže v strahovitih dogodbab dan na dan. V Valsavoji, blizo železnice, v neki bajti so te dni našli tri merzle človeške truplu. Miadentč v postelji je bil vstreljen v trebuh; oče na strani, ki se jo ravno pripravljal iti spat, vstreljen v serce; neki tretji je skočil iz postelje, kakor je bilo znati, in je hotel bežati, bil pa je zadet od tretje avirčenke v serce. Vsi trije so delavci. — ln kolikrat, skor neprenehoma, se berejo raznotere prežalostne do-godbe, ki jih je rodil novi brezverski krokodil!
Za dom in noIo.
I. Otroci v prid sv. Očtta.
Neki pri]atel, učenik in vodnik otrok na Nemškem si je pred nekaj časom postavil prijazno nalogo, da je zbiral imena ctročičev, kteri so želeli sv. Očetu srečo vošiti za njih »letnico in ob enem 3. rožnika moliti rožni venec ^roženkrancl za Pija IX. In kaj menite, slovenski otročiči ii, sploh mladina i.aša, koliko je dobil podpisov? Velikansko število, čez 200.000 otrčk iz vse Nemčije, pa tudi iz Avstrije, Ogerskega, iz Švice, celo iz Turškega, iz Rusije, iz Francoskega, iz Belgije, iz Egipta, iz Perzije, iz Amerike so se oglasili votrrčjem lističu „Schutzengel" v Donauworth u, ki so vsi obljubil « buioliti rožni v< nec 3. rožnika za namestnika Kristusovega. V» liko si jih ni upalo poslati svojega podpisa, so pa obijubili molitev opraviti. Skor povsc d so s malimi molili tudi odrašeni. Te vošila v 4 velikih zvezkih sta dva tautiča, sinčka grofa PraŠma iz Donau->v<'»rtha, v Rimu izročila sv. Očetu. Silno razveseljeni so bili namestnik Kristusov take otročje ljubezni in vdanost'. Božali so otročiča, ju blagoslovili, in ginjeni so ogledovali debele zvezke, polne podpisov. Obljubili so jima, da bodo otrokom poslali lastnoročen odgovor. Lejte, slovenski otroci, kako sv. Oče ljubijo pridno mladino! Tudi vi ljubite namestnika Kristusovega in radi za Nje molite. (Listič „Schutzengel" v mali obliki izhaja po dvakrat na mesec, velja 48 nkr. na leto, in naročuje Ee na poštah in pri bukvarjih.)
II. Kako č"jc angclj-varh nad otročici.
Neki rudokop v B. pri Ratiboru je undan prinesel domu pet dinamitnikov (s strelno pavolo nabitih patro-nov), ki so bili postali vlažni, jih je djal sušit na peč, ter je odšel. Kmali potem so se ,,patroni" razpočili in so vse razdjali, celo še zibel, v kteri je otročiček spal; otrok sam pa ni bil čisto nič poškodovan — po pre-čudnem varstvu angelj-vnrha. — Streha z nad hišice je bila kar vzdignjena in odnesena; soseda rudarjevega, ki je ravno hotel v stanovanje stopiti, je puh naj manj 3';0 stopinj daleč vergel. — Starši se vtrnejo domu in pri vsem razdjanji so bili še močno razveseljeni, ker so otročiča našli nepoškodovanega. Kako so hvalili Boga in angelja varha!
Priporočajte se radi angelj-varhom, varite se pa greha, da bodete vredni njihovega varstva.
Cvet in sari zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Moja 31etna hčerka je bila že tako bolna, da ji nobeden ni več zdravja obetal. Priporočila sem jo v bratovsko molitev Naše ljube Gospe, in je popolnoma ozdravela. Tedaj spolnim obljubo ter naznanjam gorečo zahvalo v veči slavo Bogu, in v češenje Mariji, Naši ljubi Gospej, pa jo tudi še nadalje njenemu varstvu izročim.
Iz Bohinja, 10. rožnika 1877.
Marija Mencinger.
St. 2. Mlada deklica je bila nanagloma tako hudo zbolela, da so se vsi silno bali za njeno življenje; berž pa ko je začela pobožna družina moliti v čast Naše ljube Gcspe presv. Serca, ji je odleglo, iu kmalo je ozdravela. — Njena omožena sestričina je bila pri porodu v silni smertni nevarnosti; po združeni molitvi k Naši ljubi Gospej presv. Serca Jezusovega, je tudi ta čisto oteta. Kako so družine vesele, Bogu in Mariji hvaležne, — to je očitno.
Iz Teržaške okolice, fare nov. sv. Antona, 8. rožn.
J. V.
Prošnje.
Št. 1. Prav priserčno se priporoča v molitev mlada deklica, ktera je v nevarnosti oslepeti. Vsa domača in zdravniška pomoč je brez vspeha. Obernemo se tedaj k Naši ljubi Gospej presv. Serca z velikim zaupanjem in z obljubo uslišanje z očitno zahvalo razglasiti.
V Ljubljani, 7. rožnika 1877.	M. St.
St. 2. Prav živo bodi v bratovsko molitev Naše Jjute Gospe presv. Serca priporočen silno zelo pijančevanju vdan človek, ki po več dni nič ne preneha od te gerde strasti, akoravno pa sploh še kaj dosti rad moli, kadar je trezen. S terdnim zaupanjem se tedaj k Mariji zatečemo in gtreče prosimo, da bi mu Marija od Boga izprosila pravo spoznavanje in spreobernjenje.
Z Gorenjskega.
St. 3. Žena živo priporoča svojega skorej popolnoma norega moža častiti bratovšini v molitev, da bi mu Bog, ako je njegova sveta volja, podelil neprece-njeni dar prave pameti.
Iz Goriškega, 10. rožnika 1877.	T. K.
St. 4. Oseba, vedno bolehava in tudi na duši oslabela ter mlačna do vsega, kar je svetega, bodi bra-tovskim družnikom Naše ljube Gospe živo v molitev priporočena.
Z Gorenjskega, 10. rožnika 1877.
St. 5. Oseba, ki že v dolgi bolezni zdihuje, se prav prijazno in goreče bratovski molitvi Nase ljube G( spe priporoča, z obljubo, ako se ji ra boljše oberne, da to po ,,Zgodnji Danici" razglasi.
Iz Bohiga, 10. rožnika 1877.
Družbine zadeve.
Imenik odov bratovšine Naše ljube Gospe se je v preteklem mescu maju pomnožil zopet za 143G novih udov, vsih skupaj je 01.899. Za gedovno slovesnost je bila v stolni cerkvi 31. maja peta sv. maša zjutraj ob 5 in pontiiikalne litanije pete popoldne. 3. junija so bile po primerni pridigi o sv. Očetu slovesne pete litanije; udje naše bratovšine so darovali obilno ss. obhajil za blagor sv. Očeta. Ni se čuditi, da se ta bratovšina tako lepo razcveta; kaj bi se ne? sej „Danica" vsak teden obilnih sadov naznanja, ki ga rodi naša bratov-
šina. Pa še bolj se bo bratovšina razširila, kadar bodo nove bukvice, ki so ravno v delu, prišle na svitlo, zadevajoče razširjanje bratovšine Naše ljube Gospe, in ki bodo udom prav dobro došle, ker bodo prav podučlji-vega in silo ginljivega obsega, posnete po francoskih bukvicah „La Zelatrice". Tem bukvicam bo pridjan obširen poduk o častni straži češenja presv. Jezusovega Serca, ktera pobožnost je po naših krajih že silno razširjena. Ni je bolj primarne pobožnosti, na prav lahki način častiti presv. Jezusovo Serce, kot jo ravno po daja „častna straža". Marija je zares močen magnet, ki vse ljudi na-se vleče, da jih potem pelje k neusuš-ljivemu studencu, presv. Jezusovemu Sercu, iz kterega zajema vse milosti, in jih deli med svoje otroke.
Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili.
II. Sv. Blaž, škof
in spričevavec.
(Dalje iu konec.)
Deželni poglavar zopet pokliče sv. škofa pred svoj sodnji stol, ter ga vpraša, rekoč: No, ali si se že kaj spametoval v ječi? Si Ii^ druge boljši misli? Boš li daroval našim bogovom? Ce ne, bom storil konec tvojemu življenju." Sv. Blaž mu odgovori: „0 kako nepotrebne pa neumne so tvoje vprašanja! kar sem bil, sem tudi zdaj in bom ostal stanoviten spoznovavec našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa. Z mojim telesom lahko storiš, kar ti je ljubo in drago, do moje duše pa nimaš nobene oblasti; ona je v Božjih rokah. Tvoje jeze in svoje smerti se ne bojim; le stori, s čemur mi pretiš." Agrikclaj: „0 trapež! v jezero te bom dal vreči, in vidilo se bo, če te more rešiti tvoj Kristus, kteri sam sebi ni mogel pomagati o svoji smerti na križu." Sv. škof zavpije: „Molči, o nesrečni jezik, in nikar ne preklinjaj vpričo mene svojega Stvarnika! Stori, kar si rekel, in vidil boš vsegamogočnost mojega Gospoda in Kralja." Vojaki peljejo sv. Škota k jezeru, velika množica ljudstva ga spremlja. Božji mož kliče Jezusovo ime, naredi križ čez jezero, in gre po njem kakor po terdih tleh na globoko, se vsede, ter deželnega poglavarja in malikovavce k sebi kliče, rekoč: „Pridite semkej k meni v imenu svojih bogov, da se pokaže njih velika moč!" V zaupanji na svoje bogove gre 65 malikovavcev v jezero, in vsi se potope. Nato stopi angelj k sv. škofu, in mu reče: „Serčni Kristusov vojšakl dobro si se vojskoval, tek si dokončal, vero si ohranil; pojdi zdaj z jezera: Kristus te čaka, in ti bo podelil mučeniško krono." Neizrečeno vesčl, z nebeško blišobo obdan gre sv. Blaž na brčg. Vsa množica je bila v svetlobi, silno prestrašena in ginjena; le dežeini poglavar je bil terd kakor skala, ter svetniku reče: „Ali res ne boš molil naših bogov?" Sv. Blaž mu odgovori: „0 milovanja vredni, terdovratni človek! spoznaj že vender, da jaz, služabnik Kristusov, hudičev ne molim." Grozoviti trinog da
razglasiti naslednje povelje: ,,Kteri mene zaničuje in cesarjevemu povelju ni pokoren, on, ki bogov ni častil in je 65 ljudi utopil, naj bo obglavljen s fantičema vred." Sv. škof m61i, ter Boga hvali, da ga je malikovanja obvaroval in iz teme k luči svete vere pripeljal; da je poterl satana, staro peklensko kačo; pa prosi ga tudi stanovitnosti, poslednjič pa še pristavi: „0 Gospod, moj Bog! usliši prošnje vaih, ki bojo v svoiih vratnih boleznih, slabostih, stiskah, nevarnoatih in v preganjanji z vernim sercem k tebi zdihovali in te
pomoči prosili." Ko tako moli, ga obsenči oblak, in glas se iz njega sliši: „0 moj ljubljeni vojskovavec! vsako tvojih prošenj bom uslišal, pa še več, kakor si ti
uni ubogi vdovi storil, tako bom tudi jaz storil, ter bom na tvojo prošnjo blagoslavljal hiše tistih, ki bojo tvoj spominj obhajali."
Po teh besedah zgine oblak in z njim tudi glas. Vojaki in rabeljni peljejo Kristusovega junaka in una dva fantiča na moriše. Tukaj stopita dečka k sv. škofu, rekoč: „Sveti oče, prosite za naju, ker britkost in omahljivost naju napada." Sveti Blaž jima reče: „Spreljuba moja otročiča, nikar se ne bojta! bodita stanovitna v sv. veri! Kristus je pri vama, in vama moli nebeško krono. O Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas, stoj nam, svojim služabnikom, na strani, da nas stara peklenska kača s svojim navdihovanjem ne moti in praznega strahu ne dela; pošlji nam svoje angelje, ki naj sprejmejo naše duše, ker si češen Bog na vse veke." Sveta fantiča sta odgovorila: „Amen." „Spreljubeznjiva otročiča moja! zdaj pa pokleknimo. Oče nebeški, ki nas je vstvaril in prerodil, je pri nas." Vsi trije pokleknejo, in sveti škof povzdigne oči proti nebesom, rekoč: ,,0 Gospod! v tvoje roke izročim svojo dušo in duši teh dveh tvojih otrok." Dečka sta odgovorila: „Amen." Po tem so bili vsi ob glavo djani 3. svečana leta 316. Pobožna gospd Eliza jih je pokopala tam, kj^r so bili obglavljeni.
Ko je bila zgorej omenjena uboga vdova zvedila smert svojega dobrotnika sv. Blaža, je vse natanko tako storila, kakor ji je bil svetnik v ječi naročil: prižgala je lučice njemu na čast, njegovi priprošnji pri Bogu ae je priporočala in ubogim milošnjo delila; zato je bila z vsim potrebnim obilno obdarovana, pa ne le ona, ampak tudi nje prijatli, ki so po njenem zgledu obhajali spomin sv. Blaža.
Čudeži, ki so ee godili po smerti sv. Blaža in se še gode, so premnogi; tukaj le enega ob kratkem omenimo. Neki jezuit, misijonar na Japonskem, je bil leta 1589 poklican k ženi, kteri se je bila ribja košica v gerlu zataknila, in vsled oteklega vratu je bila že blizo smerti. Nič več ni mogla požirati, le z velikim trudom se je spovedovala. Po spovedi ji misijonar svetuje, naj se v tej svoji sili z vernim zaupanjem svetemu Blažu priporoča, in ji obljubi poslati ostanke tega svetnika. Zeoa poslane svetinje trikrat kušne in položi na vrat; in glej, o čudo! zdajci je bila ozdravljena, da je prav lahko govorila in jedi vživala. — Tega svetnika tudi zoper druge bolezni v glavi, tudi če koga zobje bolč, na pomoč kličejo.
Poduk. Ko je sv. Blaž dečka s košico v gerlu bil ozdravil, je Jezusa Kristusa prosil, naj to svojo moč tudi prihodnje čase skazuje v poveličevanje svojega presvetega imena v enacih boleznih, in Gospod, ki je iz oblaka govoril, mu je obljubil, da bo vsako njegovih prošenj uslišal; ubogi vdovi je sv. škof priporočal, da naj njega spominj z lučicami obhaja. Glejte, ljubi bravci! vsled teh prigodb se v praznik sv. Blaža po vsem katoliškem svetu v mnozih cerkvah — zlasti v samostanskih - sveče blagoslavljajo, in vernim se podeljuje tako imenovani „žegen svetega Blaža", pri kterem mašnik nad vsakim pristopivšim tako-le moli: „Po prošnji svetega Blaža škofa in mučenika naj te Bog otmč zlega v gerlu in vsacega druzega hudega. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen." Temu svetemu obredu se neverni svet posmehuje, verni kristjani pa ga v časti imajo, ker vedo, da katoliška cerkev po priprošnji av. Blaža Boga prosi, naj nas vsake bolezni v vratu reši in obvaruje. Kdor se tedaj temu obredu posmehuje, nam mora dokazati, da ni nobene vratne bolezni in je tudi nikoli ne bo, ali pa da priprošnja tega svetnika in molitev sv. Cerkve nima nobene moči pri Bogu; tega obojega nam dokazati nikakor ne premore. Takim za-
smehovavcem in zaničevavcem obredov sv. katoliške Cerkve veljajo besede sv. Pavla, ki piše: „Ponaturni človek pa ne razume tega, kar je Božjega Duha". (I. Kor. 2, 14 ) Človek, ki le svojo naturno razumnost in nagnjenje svoje spačene nature posluša, ne razumeva čeznaturnih Božjib reči; ker so viši, kakor njegova pamet, zato se mu nespametne zdč; tudi zato jib ne more razumevati, ker nima Božjega Duha, gnade Božje, luči av. vere.
Molitev. Vsegamogočni, večni Bog! ponižno te prosimo, reši in varuj nas po priprošnji in zasluženji svojega junaškega služabnika sv. Blaža vsake vratne bolezni, če je tvoja presveta volja. Po Gospodu našem Jesusu Kristusu itd. Amen.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. (Udom katoliške družbe.) Peto nedeljo po Binkoštih (24. t. m.) popoldne ob šestih bodo milg. prošt g. dr. Ant. Jarc v prostorih katoliške družbe v Virantovi hiši ob kratkem poročevali o popotvanji v Rim in zlasti o Rimu in zaslišanji pri sv. Očetu. Ker se posebne vabila ne bodo razpošiljale, so s tim priljudno povabljeni udje katoliške družbe k tem mičnim poročilom.
Pri pervem občnem zbora Vincenške dražbe 10. t.
m. v Alojznici je bilo pričujočih kacih 50 družnikov in gostov. Počastili so jo bili tudi milgsp. knez in škof Janez Krizostom s svojo pričujočnostjo, ki so o sklepu v daljšem govoru posebno pohvalili društveno djanje. O poročevanjih itd. drugi pot.
Trojne lavretanske litanije je čast. P. Angelik Hribar vravnal in čveteroglasno postavil. Pri pervib je pervi glas iz „Processionale Rom." postavljen čveteroglasno. Drugi so star slovensk in tretje latinsk napev — obojne zdaj postavljene čveteroglasno. V četertek popoldne ob šestih je perve teh 'itanij prelepo pel frančiškanski kor ▼ cerkvi Matere Božje pred mostom. Dobivajo se v frančišksnskem samostanu. Cena 15 kr.
Iz Maribora. Prečsst. gosp. dr. Jož. Muršec, bivši ▼eroznanski profesor na vikši realki v Gradcu, je ime-novsn knezo-šk( fijski Lavantinski duhovni svetovalec.
Y Karlovca, kakor ališimo, so v majniku prelepo obhajali šmarnice v frančišk. cerkvi, in če ravno to stane mnogo truds, so imeli vsski dan tudi pridigo. Cerkev je bila skor vsak dan polna in vse drugo v lepem redu. Pervega rožnika pa so imeli slovesno sv. mašo za vse, kteri koli so z besedo, s svetom, s trudom ali kakor si bodi pripomogli k temu prelepemu Marij-nemu opravilu. (Dobro, doista Ičpo, Karlovčani! Vr.)
? Gradca je za aklep Pijeve 501etnice v nedeljo, 10. jun., papežev nuncij Mmsgn. Jakobini imel ponti-fikalno sv. mašo. Zveččr je bil v semeniški obednici zbor katoliško-konservativnega društva, pri kteri so bili navsoči: papežev nuncij, prevzvišeni knezo-škof dr. Zwerger, Don Alfonzo, mnogo plemenitih gospodov in gospej, in velika množica društvenih udov in povabljenih gostov. Mnsgn. Jakobini je v francoskem jeziku govoril, ter nazadnje zbranim podelil sv. blagoslov.
Mesto Krakovo je zopet pokazalo, da Poljci so ▼edno verni katoličani. Cerkvene slovesnosti so bile velikanske, in razsvitljava slavnega mesta nad vso pohvalo.
Na Bavarskem SO bili v vasi Mering-u ljudje od nekega zapeljivca pred nekterimi leti tako oslepljeni,
da jih je večina k „staro-katoličanskemu" krivoverstvu prestopilo. Minule božične praznike se je bilo 12, in sedaj spet 9 družin vernilo v naročje prave katoliške Cerkve. Upati je, da se jih bo v kratkem še mnogo spreobernilo.
Sv. Oče so podelili veliki križ svojega Pijevega reda francoskemu maršalu Mak-Mahonu, predsedniku francoske republike, in pa prevzviš. velikemu maršalu c. kr. dvora na Dunaju, gosp. Lariš-Moenih u. Znano je, da ta gospod je v cesarjevem imenu šel sv. Očetu k 501etnici srečo vošit, Svitli cesar nas tedaj s svojim lastnim izgledom spodbudujejo veselje razodevati zarad jubileja Kristusovega namestnika.
Rimsko. Tudi iz daljne Novo-Sotlandije (polotoka ob vel. morji št. Lorenskim zalivom v Ameriki, z glavnim mestom Halifakscm) je odrinil v Rim mons. Kinnon, škof v Arihatu, z vošilom vdanosti, podpisanim od 1000 Indijanov. Vsi misijoni so bili v Vatikanu zastopani, in av. Oče so razodeli željo, naj bi se med nje razdelil del od pobožnih katoličanov Jim podeljenih daril.
Na morja spreobernjen. Anglikanski duhoven Hud-son, ki je že davno služil kot pomorski kaplan, je nedavno potoval iz Angleškega v Jamajko, da bi bil zopet nastopil novo enako službo. Na barki je imel mnogo katoliških duhovnov za tovarše. Občevanje z njimi ga je naklonilo, da se je spreobernil, in zapustil barko kot vnet ud rimsko katoliške Cerkve.
Grof Chambord je poslal sv. Očetu 20.000 frankov v zlatu za vezilo.
Poslednje novice. Iz Petrograda se poterjuje, da se je del Čirkasov vzdignil k uporu; terdnjave pa, ki so jih Rusi postavili, odkar so premagali deželo, ne dopu-atijo, da bi se upor razširjal. — Pravijo, da Rusi si bodo v prid obernili nenavadno upadanje Donave in bodo prebrodarili v treh različnih krajih. 7. t. m. so boje skušsli Rusi čez Donavo med Nikopolijem in Zistovo, pa turško topništvo jih je odvernilo. — V Aziji so Rusi brez bitve zasedli Olti, pa se zopet proti Peuneku ver-nili. Občenje med Karsom in Erzerom je pretergano. Muktar-paša zapert v svojih terdnjavab, blezo čaka napada in ne kaže, da bi hotel napadati. Turki so neki po več mestih ob Černem morji zopet našli topove, ktere so jim bili Rusi vzeli II. 1829 in 1854. — Liberalni listi, kterih kerma in življenje je černa laž, so se tudi zlagali , da bo sv. Oče sprejeli v zaslišanje odbor turške „softe".
Duhorshe spremembe.
V Lavantinski škofiji: č. g. Martin Šket je postal župnik pri sv. Rupertu nad Laškim. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Janez Kunec k sv. Lovrencu na Dravskem polju; Matija Kelemina k sv. Lenartu v Slov. goricah, in Anton Suhač k Včliki nedelji. — Žusemska fara je vnovič do 18. julija t. 1. razpisana.
Dobrotni darovi*
Za sv. Očeta: Iz Borovnice po čast. gosp. fajm. A. Jugovicu 22 gld.: ,,Filii fideles Sanctissimo Patri." — Janče 7 gld. v pap., križavec za 2 gld. 12 kr. in 2 st. dvajs. — Več osčb (A. P. po č. g. J. Dolencu) 5 gld. 25 kr. v sr. s prošnjo sv. blagoslova. — Po č. g. J. Erkerji 1 gl. — Več oseb 1 gl. 50 kr.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Rlaznifcovl dediči v Ljubljani.