S'
h-'.«
'v-
iCX‘ '
■tX'
:~x
Lanskoletni literarni časopis "Stezice" se j e letos pre-osnoval v glasilo gimnazijske Šolske skupnosti in mladinske organizacij es ki pa bo še vedno ohranil literarno prilogo "Mladi literat \ ^ tem ca sopisu bo objavljala Šolska skupnost, Mladinska organizacija, literati, zaželeno pa je, da bi objavljal v njem vsak dijak našega zavoda. Naj vam raztolmačim dragi bralci, zakaj se je lanskoletni časopis preosnoval. Sprememba tega časopisa je bila potrebna predvsem zato, ker so odšli iz gimnazije vsi lanskoletni osmošolci -• literati in tako je ostalo premalo ljudi, da bi lahko izdajali povsem svoj literarni list- Na zadnji seji komiteja LMS na gimnaziji smo prišli do zaključka, da mora imeti Šolska skupnost, kakor tudi mladinska organizacija neko glasilo. Ustanoviti smo mislili povsem nov časopis, toda kasneje smo se domenili, da naj ostane naslov Časopisa "Stezice" in da naj obdrži še tudi nekaj vsebin, lanskolentnega literarnega glasila«,
i
Prvo številko je več ali manj sestavil, sam redakcijski odbor, ker še mnogi niste vedeli, da bo pač ta časopis začel izhajati. V bodoče pa prosim vse voditelje krožkov in slehernega gimnazijca, da čim pogosteje dopisuje v naš list, nam javlja svoje probleme in uspeheJ
zzzzzz z::.

"Stezice - glasilo novomeške gimnazij e, --zdajata Šolska skupnost in Mladinska orgarizadja- dlavni in odgovorni urednik Ježe Sintič. tehnični urednik Tomaž Colarič, ilustrator Blažon Prane„ redakcijski odbor; Toše Uričar • orednik rubrika Šolska skupnost, Slavko Pavii..	ur.-; dni k rubrike' Mladinske* or:: anizueija, Godnik
Sonja - odgovorna za m n ko Miam literat, Izhaja dvakrat mesečno, cera izv v Ju lo din Naši. o v: Ur . a štvo "Stezic", gimnazija Novo mesto.
-	jz- :z' T	n; 'r cr
____r-v;v.-s■~~--'~iiz~zz.zzzz'^zzzzzzzz
brodnik
Tudi na našem zavodu se je osnovala Šolska skupnost (sklep o ustanovitvi šolske skupnosti je bil sprejet na skupščini
LMJ leta 1956 v Beogradu) kot se je ustanovila ta dijaška organizacija že po drugih enakih ali pa sorodnih šolah. Pokazalo se je, da je Šolska skupnost potrebna organizacija, kajti doslej se je Mladinska organizacija morala ukvarjati tudi s takšnimi zadevami, ki morda še zdaleka niso spadale v njen program.
Kot je znano, sestavljajo Šolsko dcupnost vsi dijaki gimazi-je, ki neposredno izvolijo odbor - predsednika in predstavnike razredov, ki skrbe za njeno delovanje in delo krožkov, pomaga in svetuje. Večina razredov je že izvolilo svoje zastopnike, Iger jih pa doslej še niso, jih pa še bodo, kajti v bližji bodočnosti bo seja odbora, nato pa skupščina Šolske skupnosti. Da bi bilo njeno delo zagotovljeno, je potrebna pomoč vseh dijakov, direktorica pa nam je tudi že obljubila vsestransko pomoč.
Delo naj bi se predvsem odvijalo v glavnem v krožkih, v medsebojnih prijateljskih tekmovanjih z drugimi gin ne zi jami in so-rodrtimi polomi., smemio« t^u, dalu pa naj bi dajali dijaki sami - predstavniki razredov in to na sestankih razrednih Šolskih skupnosti, ali pa na šolski skupščini. Naše delo pa naj se tudi prijateljsko krepi s tesnejšimi stiki z LM učiteljišča.
Predsednik ŠS Jože Griča r
PRVO PREDAVANJE TK
je imel Peter Rems iz IV. letnika. Predaval je o dirigiranih izstrelkih in balističnih raketah. Zanimivo predavanje pa je še oživil s projeciranjem slik. Škoda, da se predavanja ni u-deležilo več dijakov,in bi predavanje kazalo ponoviti. Prisostvoval je tudi prof. Kovač, ki se je o krožku in njegovi ideologiji pohvalno izrazil in pokazal voljo do sodelovanja.
TEHNIČNI KROŽEK ŽE DELA
V ponedeljek, 22. t.ra. je bilo_ prvo predavanje v okviru tehničnega krožka in njegov ustanovni sestanek. Potrebe po njegovi ustanovitvi so se kazale že več let, letos pa je prišlo do uresničitve. Namen tega krožka pove že ime samo - seznanjati dijake s tehničnimi pridobitvami naše dobe. Ta namen naj bi se uresničeval s predavanji dijakov samih,- naših profesorjev ali obnov odbora Ljudske tehnike v Novem mestu. Da bi bila predavanja zanimivejša, imamo na razpolago dijaprojektor in episkop, upamo pa tudi na filmske predstave! Okrajni svet za prosveto nam bo verjetno posodil ozkotračni projektor za nemi film. S tem se bo mnogo razširila dejavnost krožka, pa tudi kvaliteta predavanje bo neprimerno boljša.
V GIMNAZIJI ZOPET PLES
je naznanjal plakat v soboto v gimnazijski 'avli. Odslej bodo plesne vaje vsako soboto od 17,3o do 21 ure. Vodil jih ■ bo prof. Brglez. Udeležijo se jih lahko vsi gimnazijci II.,
III.	in IV. letnika in IV. in V. letnik učiteljišča. Vstopnina 2o din. Fantje, sedaj in nikdar več je prilika, da se odvadite stopati sošolkam po nogah!
PRIPRAVE za ples (pospravitev razreda, bobni) opravljajo vsi lijaki brez izjeme. II. a letnik je za prvi ples dobro pripravil. Slabše II. b, kako pa bo v soboto III. a ? Za
IV.	letnikom gimnazije, prevzame dolžnost pospravljanja in pripravljanja učiteljišče.
Prof. Kovač, ki se zanima za krožek, je privolil v funkcijo vodje tehničnega krožka, on bo tudi predvajal filme in bo vodja tehničnih ekskurzij.
Meje dejavnosti TK so skoraj neomejene. Povezava z Avto-moto društvom iz Novega mesta zna marsikomu pripomoči k šoferskemu izpitu, enako sodelovanje s prometno LM.
Član TK postane lahko vsak dijak, vsaka dijakinja, ki ima veselje do tehnike toda le pod pogojem, da se stalnr udeležuje vseh akcij TK.
Prijave oddajte pri poverjenikih TK, ki so v vsakem razredu ali pa JvŽ .tu Gričar v III.a gimnaziji.
f ; y'/yV r~\ j c .. f iTbrtth	■•/ 4I/
Predsednik šahovdc ega krožka "Stojan Puc" na gimnaziji nam je poslal poročilo ustanovnega sestanka, ki j e bil 27. 9. 1958.
Razredni poverjeniki so izvolili sledeč odbor:
Predsednik: Vincenc Dular Tajnik:	Jože Gabrijelčič
Blagajnik:	Milan Bračika
Šahovski krožek stremi zatem, da bi v svoje vrste pritegnil čim več članov. Član lahko postane vsak, ki zna ali pa ne zna igrati šaha. Kdor ga zna, ta bo lahko kar kmalu začel tekmovati na gimnazijskem prvenstvu, kdor ga pa še ne zna, pa bi se ga rad naučil, tudi lahko pride. Nadalje stremi šahovski kro-r žek tudi za tem, da bi pritegnil čim več deklet.
Vsak član plača mesečno člaiarino mesečno 5 din, s katero se bodo krili najnujnejši izdatki. Razredni turnirji bodo potekali pod vodstvom razrednih poverjenikov za šah.(razredni poverjeniki so: I.a Jože Boškovič, I.b Milan Bračika, II.a Dular Vincenc, II.b Gašperšič Jože, III,a Jože Sintič, III.b Jože Gabrijelčič, IV. Janez Kolenc).
Po končanih razrednih turnirjih bodo prvo in drugo plasirani igralci igrali turnir za prvenstvo gimnazije. Turnir bo vodil Vincenc Dular. Točen datum bomo objavili še kasneje.
Vodstvo šahovskega krožka bo organiziralo poseben krožek, v katerem si bodo izpopolnjevali znanje tisti, ki že znaj o igrati. Ta krožek bo vodil Gabrijelčič. Tu bodo lahko dijaki prebirali osnovno šahovsko teorijo. Zaradi pomanjkanja šahovskih pripomočkov (knjig),bomo naprosili tov. direktorico za pomoč. Prvemu ustanovnemu sestanku je prisostvoval tudi prof. Kovač, i-dejni vodja tega krožka.
Ceno
"Kupite, kupite, još malo i nestalo!” bodo morda vpi^li vestni razpečevalci "Stezic". "Kupite; kupite, samo lo dinarjeY"| in dijaki bodo, ali pa ne bodo kupovali svoj list, nihče pa se ne bo spomnil na. teževe, ki ano jih imeli pred prvo številko«
Na prvi seji komiteja LMS na gimnaziji je bilo mnogo ugibanj o krožkih. Nekdo je predlagal, naj se literarne "Stezice" spremenijo v gimnazijski list. Predlog je postal sklep in tekanje se je pričelo.
"Sam ne bom in ne bom", se je repenčil uredniški veteran in se praskal po puhasti bradi. Zagrizeno je 'prepričeval ljudi, da potrebuje redakcijski odbor in z diplomatskimi govorancami si je ustvaril skupinico podložnih,, postal je na svoji Zemlji svoj gospod. Tomaž je priden, ve vsakdo, zato se ni protivil častnega naziva - tehnični urednik. Več težav je bilo z našim 'malar-jem" - Čibe sploh rad kakšno modro zine. Kaj še bo, smo si gu-bančili čela, ko si že iz malenkosti delamo probleme.
Malo treme in vrati tajnika vstopili smo. in tako" smo - in splačalo na mesec nam ju lahko "vrže ciklostil, jpe je muzal spravil na lov maž pa j e lice k tiskarju, mlade možgančke,
- Naj lepše se zahvaljujemo za pomoč ravnateljici gimnazije, 0L0 (tov. Percu), ki nam je omogočil tiskati naše glasilo in GbLO (tov. Valentinčiču), ter vsem,ki ste nam kakor koli pomagali pri izdaji prve številke "Stezic"
Redakcijski odbor
prerivanja pred na okraju in "Tov.Perc, tako kazali z rokami se je: dvakrat Gustelj na okra-časopis skozi "Kot po olju", urednik in se za Članki. To-
opletal iz papir-
pa zopet k naši tajnici , računal in si kodral računi pa so se mu izkristalizirali v predra-
čun.
"Tovarišica ravnateljica, veste, saj nas poznate, da smo dijaki., je že vedela koliko je ura. "No, koliko bi pa rabili?", se je nasmehnila, "bo dovolj 5.000 v materialu?" Zopet smo si meli roke in Jože je aopet modroval:. "Kot po olju. Čo se bo še Komite kaj odrezal, po še prosveta, pa smo na konju".
(nadaljevanje na 6.strani)
!
• J
iliMHUMN1

V A '



' !
.a
A' ;V,t/
/
■V
A i
"v !
-.•* !jax '
K
I *■{ ! lij!
i f <

I/
<•
/ / \\
'—; / \\ I
"V fl
r; \
i f
; i
i i
'J /
JOŽE PREŠEREN je literat -poet, ki ga pozna sleherni gimnazijec. Lansko leto je končal osmo. Te pesmi je dal že lansko leto, vendar niso izšle, ker tudi "Stezice" niso doživele svoje tretje izdaje. Med temi, kar jih imam tu, mi je najbolj všeč pesem "Bele ptice", ki jo ob tej priložnosti tudi objavljam. Druga, nič manj lepa, ali za drug okus celo lepšat je, pesem "Utrinek" Tudi to dbjavTjain. Prešeren je izrazit pesnik narave, njegove podobe so umiijsne,
Literarni krožek na naši gimnaziji je priredil že več literarno glasbenih večerov po vsej Dolenjski.
Tako je bil predlanskim v Novem mestu, lani pa v Črnomlju in Kostanjevici na Krki. Poslušalci so nas povsod prav toplo sprejeli.
Letošnji Literarno glasbeni večer bo v N0vem mestu in sicer nekje v sredi ali pa proti koncu oktobra. Točnega datuma namreč še ne vemo,
melanholične. Njegove pesmi ker se nam še niso javili vsi ha-niso čustveno vzburkane kot
Kramarj eve, ampak kot sam	stopajoči. To bo naš resnično dolenj
pravi,cvetke iz po3ja. Svoji ski literarni večer, kajti poleg pesmi podaja neko umerjenost,
vendar imamo občutek, ko jih znanih novomeških literatov-, Losar-
prebiramo, da je sam zelo ja, Bregarja, Sintiča ( upam, da
nemiren človek. Vodno nekaj	.
išče in izbegava samega sebe. bodo nastopili tudi lanskoletni os-
mošolci Kramar, Prešeren, Breščak)
UTRINEK
bodo nastopali tudi gostje iz Brc-
Bila jesen jo že	_	zlc»
in padal dez je naskrivaj.
Ob cesti je starka jokala Znamenitost letošnje prireditve bo in mimo sem sel,
ne da bi vprašal; zakaj?	vsekakor nastop prvonagrajenca na
Hitel som daleč od njenih oči čeprav sem hotel že nazaj. Nazaj se ne da več, sreča beži, vse beži in jaz sem fotožen, osamljen, koti bil sem nekdaj.
Bila jesen je že
in padal jo dež naskrivaj.
oddajah "Pokaži kaj znaš", ki j o bila letos v Ljubljani. Svoj talent jo pokazal že na tej oddaji, nekaj njegovih stvari pa boste iahko slišali tudi na tem večeru. Če jih I50 pa pravočasno poslal naši redakb^ji,^ jih bomo pa tudi objavili v pa^ihodv
(nadaljevanjo na 8*.9tpani)
nji številki.
(nadaljevanje na lo.str






-


(nadaljevanje s 5. strani)
Kaj vse človek doživi na takih "čičarskih" pohodih ve le tisti, ki jih je okusil. Še sreča, da nam gredo ljude toliko na roke, drugače bi nam slaba•predla. Ivanka nam je obljubila, da nam bo napisala matrice, .tov, Valentinčič, ki se je treh nad povprečjem kar ustrašil, nam je posodil iglo za izrisavanje matric	povest bi o tem lahko pisal, pa tako, ki ima srečen
konec, le da se nihče ne poroči, ampak da naše "Steziee"izide-jo.
"Kupiš,se boš naročil? Kupite, kupite!" ponuja nekdo na hodniku. Čemu, saj se dobro blago samo hvaliJ
JOGR
RAZGOVOR Z NAŠO DIREKTORICO
Za nekaj hipov sem jo prestregel v govorilnici in ji zastavil dvoje vprašanj:
1,	Kako ,ie s športnimi dnevi pri nas?
Ne vem ali so predvideni vsak meseo al i na dva meseca. V oktobru pa gotovo bo, (Op. razredi naj se pogovorijo o tem kam bi šli na 'izlet, ali bi ga morda izkoristili za športna tekmovanj a^.
2.	Ali boste dovolili ekskurzije 'Tehničnemu krož-ku?
Seveda bom! Samo kdo vas bo vodil? A, če prof.Kovač, potom pa že. Všekar bodo smeli le redni člani krožka, da se pouk ne bi preveč oviral,
JO GR
ŠE 0 PLESU....... VAŽNO ! ! !
S sklepom šolskih oblasti je vsem dosedanjim obiskovalcem gimnazijskih plesov javljeno, da je odslej naprej ples samo za dijake gimnazije in učiteljišča! Odgovorne oblasti so to sklenile zaradi nedostojnega vedenja lanskoletnih plesalcev na gimnazijskih plesih, ki so nepoklicani igrali "frajer-stvo" in počenjali stvari, ki še zdaleka ne sodijo na ples.
Škoda, da so bili s tem prizadeti tudi mnogi solidni študent j e!
OBVESTILO: V soboto, 4.1o.l958 bo ob 16*1 I. seja odbora šolske skupnosti. Vsi predstavniki razredov naj se na sejo pripravijo in prinesej o.poročilo.
Na naših zavodih sta se pred kratkim pojavili kar dve organizaciji; mladinska organizacija, ki je že dolgo vodila vse delo in pa Šolska skupnost. Mnogi modrujejo, ugotavljajo in presojajo, katera organizacija je sedaj vodilna, h kateri bi bilo bolje pristopiti in podobno« Vsak si po svoje zamišlja Šolsko dcup nost, kar doslej še ni bilo iadanih nobenih otipljivih napotkov in pojasnjenj, nihče ne ve točno, kakšne so njene prave naloge, in v kateri smeri naj največ deluje. Skušal vam bom malo razjasniti pomen 'Šolske skupnosti in podati neko sliko mladinsk e organizacije v novem položaju.
KAJ JE TO ŠOLSKA SKUPNOST?
Šolska skupnost je organizacija, ki je nastala po potrebi, Ta potreba se je čutila že dolgo časa, vendar je ni nihče rešil, nihče ji ni dal pravega izraza in določil njenega programa.
NALOGE SOLSKE SKUPNOSTI
Doslej je vodila vse delo v krožkih mladindc a organizacija. Mnogokrat je moral sklicevati sestanke zaradi različnih manjših problemov in‘tako so nekateri hitro pripominjali, aLi je to
I	'.i	. .
•	• 'Vii I' ’
. V,\ V l !	■	••	■
Vi * ! J V/ >	1 :
v- ,• ;-’v
V .i I . ■
i '	«
program LMS itd. ®ili so primeri, da je bilo treba sklicati tu-^ di trikrat tedensko sestanek zaradi šolskih izletov, ki je trajal morda pet minut, potrebno je bilo sklicati sestanek zaradi nekega pokvarjenega objekta v razredu itd.,.. Sedaj ko j e to delo prevzela Šolska skupnost, bo LM lahko resnično začela izvajati svoj program. Torej Šolski skupnosti pripada odaLej dalje delo s krožki, razreni šolski problemi ( če so večji, jih rešuje skupno z LM, in šolskim odborom) delovne akcije, ekskurzije.
KDO SO ČLANI SOLSKE SKUPNOSTI?
Član ŠS je avtomatično vsak dijak, ki obiskuje gimnazijo ali pa kako drugo strokovno šolo ne glede na to, ali je delaven ali ne, V tej organizaciji so lahko tudi dijaki, pri katerih je še najti religiozni ali kak drug nezdrav vpliv. Vendar pa mora biti vodstvo samo sestavljeno iz zavednih mladincev?
ALI VODILNA MLADINSKA ORGANIZACIJA ALI ŠS?
O tem vprašanju se niti ne da razpravljati, ker morata obe organizaciji tesno sodelovati druga z drugo, vendar sem se ga vse eno dotaknil, ker sem ga že dostikrat slišal. Vodilni sta prav-zavprav obe organizaciji, ŠS nosi odgovornost za svoje delo,
LM pa izvaja spet svoj program, toda tu je treba pripomniti, da ima organizacija LM kontrolo nad delom ŠS. M0ra ji pa seveda tudi vsestransko pomagati, ker je ŠS še mlada organizacija in se morda še ne. bi znašla v vseh problemih.. Preverjala bo njene uspehe, in pazila da ne bi zašla. To pa seveda ne sme izrabljati in se smatrati za gospodovalno, kajti nedvomno se bo tudi ŠS kmalu uveljavila.
IN VLOGA MLADINSKE ORGANIZACIJE?
Sedaj, ko je večina praktičnega dela prepustila Šolski skupnosti, bo nedvomno začela izvajati svoj program in pripravljati polnoletne mladinev za vstop v ZK. Njeno delo je vzgojiti človeka zdravega razuma in današnjega nazora. Zato pa bo organizirala različna predavanja, ki bodo zajemala najrazličnejšo temo, imela pa bo seveda tudi svoje študijske sestanke.
0 programu mladinske organizacije nam bo več poročal v prihodnji številki Slavko Pavlin - njen predsednik.
Jože Prešeren:	Jože Prešeren:
BELE PTICE	PERO IN PAPIR
Priletele bele ptico, -bele ptice od povsod.
Bel oblak prišel je tiho, zdaj videvam ga povsod.
Zdaj pa v polje več ne morem, zdaj bom še bolj sam.
Zdaj postal sem še bolj reven, nimam tega, kar imam.
Pojdi z mano, kdor si že, bova nekam daleč šla, stran od ptic teh in oblaka, stran od zemskega gorja.
Pero in papir in besede napisane : iz dolgega časa.
Nad videl bi, da bi jih bral nekdo, da bi še nekdo čutil tako, kot čutim jaz.
Vendar besede napisane zanjo-j,
so zapisane nekje na dnu
Tako želim si,
da bi povedal njej,
tako rad bi,
da bi bila sama.
Vsak dan sem drug,
vsak dan grem za korak naprej
vendar dlje od želja no pridem.
(nadaljevanje z 9.strani)
Drugi neodkriti talent, pesnik Krškega, pesnik svojega mladostnega razočaranja in boli, ki jo še vedno nosi v sebi, je Stanko Arnšek. Njegove pesmi so čustvene in razmišljujoče. Razumeti ga je lahko, samo pravilno je treba poznati njegovo živ ljenje, sicer so pa več ali manj vse njegove pesmi izpovedne. Predstavili vam ga bomo prihodnjič!
Na tem večeru bo nastopila tudi Zlata Pester, ki j e prav tako nagrajenka javne oddaje "Pokaži kaj znaš", ki je bila letos v Črnomlju. Nagrado je prejela za odlično recitacijo. Torej, kar dva nagrajenca na tem literarnem večeru. Goste,nastopaj oče na tem literarnem večeru,vam bomo predstavili prihodnjič, danes pa vam predstavljamo dva novomeška literata in sicer Jožeta Prešerna in Petra Breščaka.
Jože Prešeren:
NASVIDENJE
Nasvidenje! Srečno! si rekla, kot bi bilo namenjeno morju in še jaz sem rekel:Nasvidenj e! Nasvidenje dekle!
Morej e je pesem zapelo v nasvidenje»
0, dekle na obali.
Moje srce jo jokalo v nasvidenj e,
Galebi so jokali.
Tudi PETRA BREŠČAKA več ali manj že vsi poznate. Saj je tudi sam nastopil na Literarno g]a sbenem večeru v Kostanjevici in v Črnomlju, sedaj pa je tudi novinar pri dolenjskem listu,,, kjer vsak teden objavlja svoje reportaže in druge člarke. Če je Prešeren pesnik idilike, je Breščak pesnik trdega, vsakdanjega življenja. Njegove metafore in misli se razvijajo okoli moderne poezije. Njegove pesmi so razmišljajoče in včasih moraš eno pesem prebrati tudi dvakrat, ali pa še večkrat, če jo hočeš razumeti. Poleg pesmi pa piše Breščak tudi prozo. Njegova proza se naslanja predvsem na plastično prikazovanje ene same stvari, prav takšnih je tudi večina njegovih pesmi, le nekaj redkih jez drugačnim motim. Sicer pa sami preberite !
EKSCENTRIČNOST
Tako,
tako težko mi je, ko se zgubljava drug v drugem in iščeva vse, kar je najti.
Saj kmalu, kmalu ne bo več tvojih in mojih utvar.
Zgube,
zgube se kot popevka med ulicami in železobetonskimi konstrukcijami.
Pusti, pusti to.
Stene so gladke brez napisov in barv.
Preveč sama hodiva mimo,
mimo polzaprtih oken.