Leto XIX., ft. 11. /
Poštnina platana v gotovini
V Ljubljani, 10. junija 1932.
V organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravica.
Uredništvo in oprava: Ljubljana, poštni predal 390.
Dopiii morajo biti trankira-li in podpisani ter oprem* i|enl t štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne rračajo.
Ček. račmn 13.563
Izhaja 10. In 35. dne ▼
■ecu.
Stane posamezna številka Din 3.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za Slane izvod Din 1.—.
Oglati po ceniku. Teleion itev. 3478.
Cankarjeva družba, sodrugi In poverjeniki, naj ne Cutl krize! To je [naia delavska književna družba in zato »pokažimo, kako znamo držati svoje ustanove 1 Knjige bodo letos prav lepe in zanimive. Nabirajte ilanel 20 Din naročnine ni tak denar, da bi ga sodrug ali sodružica poleg vse krize ne zmogla, {e le hoieta. — Pokažimo samega sebel
Delavcem In nameščencem v razmišljanje.
Fašizem je gorje naše dobe.
Te dni smo čitali v listih, da snuje bogati rumunski senator Tatarescu novo stranko. Stranka se bo imenovala narodno-socialistična. Vodstvo je izdalo oklic, v katerem' razlaga svoj program, ki obsega v glavnem borbo proti socializmu im boljševizmu. Z ustanovitvijo te stranke imajo sedaj v Rumuniji tri desničarsko-radikalne stranke. Poleg nove stranke obstojata že liga za obrambo krščanstva in železna garda.
To nam pove najnovejše poročilo. Če pa hočemo snovanje teh »narodno - socialističnih« strank razumeti, je pa potrebno, da se vsaj nekoliko ozremo po svetu in v zgodovino razvoja zlasti zadnjih let, ki nam jasno pokaže namen teh novih »modernih« gibanj po vseh »bolj ali manj civiliziranih« deželah. Epidemično se širi gibanje pod geslom borbe proti socializmu in boljševizmu, to je proti reviziji gospodarskega sistema, ki je spravil nad dvajset milijonov ljudi v socialno bedo in ki ostale delovne sloje izkorišča do skrajnosti.
Namen tega gibanja, pravijo, je borba proti socializmu in boljševizmu, je pa v resnici le borba kapitalizma za ohranitev vseh nedostatkov v sedanjem gospodarskem sistemu. Borba gre proti upravičenimi zahtevam človeštva, ki zahteva, da naj uživa ustvarjena borba v potrebni izmeri vse človeštvo. Socializem .in boljševizem sta le dobrodošli gesli. Dolgoletno kapitalistično grmenje Proti socializmu je sedaj najprimernejša vaba za nacionalistične in sociološke naivneže. In uspehe imajo. Milijone žrtvujejo v te namene za voditelje, množice pa slepo nasedajo Praznim besedam, ki navidez utrjujejo gospodarski sistem in vodijo človeštvo v še večjo odvisnost in katastrofalno socialno bedo ter nevarno negotovost.
Nacionalni fašizerm se igra s človeštvom1, kakor je delala vedno plast, ki je zapovedovala narodom.
V	srednjem veku se je fevdalna veleposest naslanjala na verstvo, cerkve, ki so bile dovolj močna opora gospodarskemu sistemu. Sčasoma se je pa to bratstvo izpremenilo. Verstva so se jela boriti za posvetno oblast in se pri temi opirala na narode. Vitezom1 niso zadoščali več hlapci alti »Landsknechti«. Snovati so morali zveze, države in stalno vojsko, ki je bila absolutno pod njihovim vplivom. Po daljši dobi je dobil premoč kapitalizem. Ta je imel svoje interese. Dobiček, profit. Kapital je dajal tudi državam 'denar in države so prihajale v njegovo odvisnost. Kapital je zahteval več dobička in silil države k imperializmu in imperialističnim vojnama
Vsi narodi, pa naj si bodo zmagovalci in poraženci, trpe zaradi posledic vojne. Kapitalizem hoče nadomestiti v vojni zapravljeni kapital, ki ga morajo plačati premaganci. Pol sveta je v krizi zaradi pomanjkanja denarja, pol pa, ker ne dobi zahtevanega kapitala. Tu manjka denarja in ni kupcev; tam! nimajo zaupanja in nimajo kam prodajati izdelkov in pridelkov. Oboji se branijo tujega blaga in se obdajajo s carinskimi mejami. Promet ni in ne more biti organiziran. Posledica je težka gospodarska kriza, ki drobi industrijo, banke in posamezne kapitaliste kot orehe. Vse so izsesali
iz narodov in sedaj propada njih kapitalistični ustroj, ker morda en milijon kapitalistov ne more nadomestiti dveh milijard' konsumentov.
Ves aranžma, tako politični kakor gospodarski, je povzročil po vojni ljubosumnost med državami. Mirovna pogodba jim ni všeč. Ne Italijanom, ne Madžarom', ne Nemcem itd. Zato na teh sporih glodajo .že deset let in razvnemajo nacionalne strasti vsak v svoji deželi prav na podoben način, kakor pred vojno. Kapitalizem je videl, da ta pšenica dozoreva.
V cvetju je nacionalna hujskarija, države in narodi so z mirovnimi pogodbami deloma opravičeno nezadovoljni in socialna beda grasira.
V	tem položaju se bodo narodi radi oprijeli tudi prazne besede, ki hujska drugega proti drugemu, ki jim obeta nedosegljiva nebesa. Demokracija ne more več ustreči ljudem, čeprav so drugi vzroki — naši gospo-
Med 18. in 20. majem se je vršila v Beogradu v prostorih Glavne bratovske skladnice anketa o novem pravilniku bratovskih skladnic.
Anketo je otvoril generalni direktor ministrstva za šume in rude g. inž. Belančič. Tekom razprav jo je vodil rudarski glavar, g. dvorni svetnik Stergar.
Delavstvo so pa zastopali na anketi predstavniki rudarskih organizacij, bratovskih skladnic in Delavskih zbornic.
Osnutek novih pravil bratovske skladnice pušča predpise o nezgodnem zavarovanju neizpremenjene. Dajatve bolniškega zavarovanja, zlasti podpore za slučaj poroda, se v novem osnutku precej poslabšujejo. Vendar delavstvo ta poslabšanja še ne bodo toliko zadela, kakor splošna revizija starostnih rent, ki jo novi osnutek predvideva. Vse starostne rente se bodo znižale po novem osnutku za okrog 20 odst., odpadla bo karenčna doba 5 let za slučaj težkih obolenj.
Delavska delegacija je skušala omiliti na anketi trdote, ki jih prinaša v tem pogledu novi pravilnik. Zlasti ostro je nastopala proti odpra-vitvi petletnega karenčnega roka za težko bolne. Pri vsem- vpoštevanju težkega stanja bratovskih skladnic smo mnenja, da bi morali biti slučaji dolgotrajne bolezni, kakor n. pr. tuberkuloze in slično, zadnji, ki bi smeli pomagati bratovske skladnice sanirati.	.	....	—
darski. Dajmo, kupimo nacionaliste. In kupujejo jih. Nemški Hitler ima 6 milijonov dinarjev letnih prejemkov.
In tako se je zatekal kapitalizem po vseh deželah k nacionalnemu šovinizmu, ki naj prevzame diktaturo med narodi pod njegovo kontrolo in vodstvom.
V	zmoti pa je, kdor misli, da je šovinistična nacionalna diktatura pravi izhod iz današnjih žalostnih razmer. Diktatura v sedanjih razmerah ima sicer namen zavarovati hrbet obstoječemu gospodarskemu' sistemu. Toda ta diktatura tega vprašanja na tak način ne bo mogla rešiti, ker gospodarski sistem absolutno zahteva nujno temeljitih1 reform1. Če človeška družba tega ne bo hotela storiti sama po smii Pameti in razumu, bo to storil razvoj sam.
Naša dolžnost pa je, da varujemo svobodo človeštva.
Bolj zadovoljiva so nova pravila
v	pogledu očuvanja pridobljenih, pravic. To je, kot smo že ponovno po-vdarjali, predpogoj za solidno starostno zavarovanje.
Zlasti važno je v časih redukcij, kakor jih danes doživljamo, da omogoča pravilnik rudarjem' pridobljene pravice čuvati.
Redaktorji novega pravilnika so že v prvotnem osnutku v precejšnji meri vpoštevali, kar je v tem pogledu delavstvo zahtevalo. Upanje imamo, da se je delavski delegaciji na anketi posrečilo tozadevna določila še izboljšati, tako da bo ta del nove uredbe prav dober. S tem pa je položen temeljni kamen za solidno delavsko zavarovanje. V koliko so mogoča dalnja izboljšanja rudarskega pokojninskega zavarovanja, to je odvisno predvsem od sredstev, ki se jih posreči za to zavarovanje zbrati.
V	to smer je zastavila delavska delegacija na anketi težišče svoje akcije, dobro vedoč, da se da z vsake mize le toliko vzeti, kolikor se na njo položi.
Žal, da se je v tem pogledu mnogo ugodnejših prilik že zamudilo. Bili so časi, ko bi se bilo dalo nakloniti za sanacijo bratovski skladnici lažje državno pomoč, kakor danes. Bili so časi, ko bi se bilo dalo vzeti iz rudarske produkcije lažje za sanacijo bratovskih skladnic potrebna sredstva, kakor danes.
Čeprav pa imamo računati danes s krizo, moramo računati vendar z
dejstvom, da je kriza baš pri bratovskih skladnicah najtežja. Zato bi bil zločin, ako bi skušali prispevke rudarskih podjetij za starostno zavarovanje v katerikoli obliki znižati. Posebno velja to za takozvani Pokrajinski pokojninski sklad.
Delavska delegacija je zastopala na anketi stališče, da mora ta sklad ostati in da se morajo porabiti njego-
vi	viški za sanacijo bratovskih skladnic. Le če se to načelo sprejme, se bo moglo vsaj nekaj storiti tudi za izboljšanje rent starih upokojencev.
Z vsem1 povdarkom je zahtevala delavska delegacija odgovarjajoče zastopstvo v upravi bratovskih skladnic.
J. Arh:
Licemerstvo.
Živimo v času, ko se ne samo vsak po-edinec mora vedno ostreje boriti za svoj obstoj, temveč borba se zaostruje čimdalje bolj tudi med programi in načeli raznih interesnih skupin, katere streme za svojim uveljavljenjem v družbi, da s tem dajejo pravec in smer socialni in kulturni strukturi družbe.
Iz teH razlogov so nastale razne kulturne, politične in strokovne organizacije, katere imajo svoje določene programe in namen delovanja. Vsaka izmed njih se trudi zajeti čim širše množice naroda s tem, da ji vsaka po svoje skuša dokazati edino zveličavnost nje programa in načel. Seveda ostane tu odprto vprašanje lastne presoje, predvsem prizadetih delovnih slojev, da skušajo najti pravo orijentacijo.
Ker je razvoj človeške družbe in vse kar je z njo v zvezi, naravni zakon, bi naravno s tem morale računati vse te skupine. Ali, kakor smo že zgoraj omenili, da so to predstavnice raznih interesnih skupin, potem je jasno, da pride ena z drugo v navzkrižje, ker vsaka izmed njih mora služiti samo svojemu namenu, a za dosego tega rabi čim širšo zaslombo v narodu. Kako to doseči, je zopet druga stvar. Zakaj borba se danes vrši prav za prav samo med Delom in Kapitalom. Gre tu samo za to, kdo bo še v nadalje užival sadove Dela? Vse drugo, kar je izven tega, je privesek prvega ali drugega. Vendar, kakor povsod, kadar hoče nasprotnik zmagati nad nasprotnikom, se navadno ne spušča z njim v odprt, brezobziren boj, ker bi to stalo prevelike žrtve, temveč ga skuša premagati s taktiko. V tem slučaju kulturno, politično in gospodarsko zavojevati.
Kakor ima danes delovno ljudstvo jasno opredeljeno razredno borbo v boju s kapitalom, v obliki gospodarsko znanstvenega marksizma, tako ima kapital, v kolikor ne neposredno sam, svoje pomočnike zoper njega v takozvanih verskih in nacionalnih' udruženjih, katerih glavna naloga je, osla-bevati udarno moč marksistične ideje, ki se že močno uveljavlja med delovnimi ljudstvom, in s tem podaljšati življensko dobo sebi in kapitalu na račun delovnega ljudstva.
To bi bila v glavnem analiza tudi današnjih strokovnih' organizacij v naši državi. Vendar s tem nočemo reči, da ne bi bili tudi v nasprotnih organizacijah značajni ljudje, idealisti, ki po svoje mislijo, da je to prav, kar delajo. Je pač tako, da imamo še danes idealizem z zaprtimi in odprtimi očmi. Zato bi se moral, če bi bili tu povsod značajni ljudje, predvsem v vodstvu, vršiti strog načelen boj med temi organizacijami in razvoj osnove družbe bo pokazal še onim, kateri še danes zgoraj navedenega ne razumejo, kdo ima prav. Zakaj, vse, kar ni utemeljeno v navadnem razvoju življenja, bo moralo sčasom izginiti Razvoj in ustroj socialnega obiležja gospodarskega reda sodobne družbe nam to dovolj jasno kaže in slepec je tisti, ki noče tega videti.
Enketa o novem pravilniku bratovskih
skladnic.
Konzorcij »Svobode« se je odločil, da izda v slovenskem prevodu knjigo
Karl Marxf Kapital.
V	tem klasičnem delu razkriva Marx železne zakone gospodarstva in družbe. Njegova spoznanja so odločilno vplivala ne samo na teoretični razvoj socialno - ekonomske vede, temveč njegovi nauki so dali tudi pobudo
velikemu In globokemu
ljudskemu gibanju,
ki stremi po popolnejši človeški družbi.
Baš sedanja doba grandiozno potrjuje veljavnost in pravilnost gospodarskih in družabnih zakonov, kakor jih je odkril Marx.
Marxov „Kapital“
izda »Svoboda« po zadnji spopolnje-ni Borchardtovi ljudski izdaji. Juliju Borchardtu se je po sodbi vseh merodajnih kritikov posrečilo, da je
brez Škode za razumevanle celotnega Marxovega sistema
izločil ves ne nujno potreben znanstven balast in ponavljanje, ki jemlje originalnemu delu preglednost in zaokroženost. Tako je omogočil širšim krogom, da morejo s pridom študirati to veliko delo, ki je v originalu preobsežno (ima okrog 2.200 strani).
S »Svobodino« izdajo »Kapitala«, ki je že preveden v vse druge kul-
turne jezike, hočemo tudi v slovenski literaturi postaviti geniju Karla Marxa skromen spomenik.
Knjiga je namenjena zavednemu delavstvu, zlasti delavski mladini, ki bo našla v njej za svoje ideale trdne argumente hladnega razuma.
Knjiga je namenjena tudi slovenskemu izobraženstvu in dijaštvu, ki se pri proučevanju socialnoekonomskih problemov ne more izogniti znanstvenemu delu K. Marxa.
Končno je namenjena knjiga tudi vsem nasprotnikom naukov K- Marxa, da ga vsaj spoznajo, ker pri nas so ga običajno zavračali, ne da bi čitali njegovo delo.
Slovenski prevod za »Svobodino« izdajo se je pripravljal z vso skrbnostjo že t r i 1 e t a in bo jezikovno dovršen in tekoč. Pridejan bo tolmač tujk in znanstvenih Izrazov.
Knjiga bo izšla na 20 tiskovnih polah velikega formata in bo stala v prvovrstno platno vezana v predna-ročnini SAMO DIN 50.— (kasneje Din 80.—).
Ta naročnina 50 Din mora biti PLAČANA NAJKASNEJE do 3. OKTOBRA t. 1. Lahko plačujete v OBROKIH po položnicah, ki Vam jih na željo pošljemo. Knjige bomo razposlali le onim!, ki bodo v naprej poravnali vso naročnino 50 Din.
Sodrugi! Ne odlašajte! Naročite takoj!
Strokovna komisija za Slovenijo.
Kljub temu, da so rudarji po svojem lastnem razumu že toliko zreli, da vedo kam spadajo in da so ta nezdravi »narodni socializem« že tolikokrat obsodili, se še vendar hočejo gotovi odpadki z vso silo ujedati v njih kožo. Videč, da se tako po programu kakor po svoji sposobnosti v delovanju za rudarje med njimi ne morejo uveljaviti, skušajo izrabljati obstoječo bedo in vsak položaj v državi, ja niti ne strašijo se najpodlejših demagogij in umazanih obrekovani pri oblastih, podjetjih in tudi delavstvom samim, samo da oblatijo razredno strokovno organizacijo in nje zaupnike. Če oni smatrajo to za časten način borbe s svojim idejnim nasprotnikom, potem povdarjamo mi, da so daleč od časti.
Mi nismo napisali zgoraj navedenega zaradi naše obrambe! Ne, nikakor ne. Temveč napisali smo zato, da prvič vedo, da za njih umazana dejanja mi vemo in drugič pa, da javno vržemo naše karte, da razvidi in presodi iz njih vsa naša poštena delavska
javnost, kdo je največji nasprotnik delavskega razreda v ovčji obleki, hujši od kapitala samega, zato da se bo delavstvo znalo čuvati ga.
gospoda Vape) skoro cel list. Med drugim pravi v slavospevih navedeni list:
»Dne 27. t. m. dopoldne, v prostorih glavnega odbora strokovnih organizacij delavcev in kmetov v Poincarejevi ulici, se je vršila skupna seja glavnega odbora in vseh predsednikov banovinskih pododborov iz vse kraljevine, na kateri je bil tovariš Milan Vapa izvoljen za častnega predsednika in duhovnega voditelja vseh teh nacionalnih strokovnih organizacij. Po zaključku seje so vsi korporativno obiskali tovariša Milana Vapo, da ga obveste s pismenim odlokom o izvolitvi ter ga poprosijo, da to počastitev sprejme.
Tovariš Milan Vapa je sprejel glavne predstavnike ob eni popoldne v svoji tovarni. Sprejem, oziroma to srečanje je bilo jako genljivo, in sicer zlasti, ko je podal po nagovoru predsednika glavnega odbora tovariš Vapa roko vsakemu posebej, jo stisnil in spremljal s temi-le besedami: o kako so te žuljave roke razumne ter se popolnoma zavedajo potrebe vzajemnosti. Potem jih je Vapa odvedel v svojo delovno sobo in jih vljudno pozdravljal od srca ter jih prosil, da naj se gibljejo popolnoma domače in odkrito, kakor tudi, da naj ne smatrajo, da je pred njimi fabrikant, marveč iskren tovariš; istotako se bo vedel med njimi tudi on — tovariš Vapa kot pravi tovariš delavec ter jih prosi, da naj tudi od njega zahtevajo vse, kar hočejo, samo ne glave.
Takoj nato je tovariš Stojan Stankovič, predsednik glavnega odbora, prečital sklep, podpisan od1 vseh delegatov in obenem1 s sklepom mu je izročil pozlačeni društveni znak. Očividno ginjeni tovariš Vapa je sprejel oboje, znak je poljubil in se z njim takoj okrasil.
Nato je, ginjen do solz in »zavedajoč se ogromnega pomena tega sklepa predstavnikov strokovnih organizacij« delegaciji tovariš Vapa odgovoril tako-le:
Dragi tovariši!
Nisem se nadejal tako velikega poča-ščenja, s katerim me danes pozdravljate. Ali, ker to počaščenje prinaša veliko moralno odgovornost in nalaga vztrajnost v začetem delu, Vas, tovariši, prosimi, da mi dovolite 15 dnevni rok, da o stvari dobro in vsestransko razmislim.
Po tem tako pomembnem in svečanem, toliko tudi tovariškem intimnem sprejemu, je tovariš Vapa v svoji poznani ljubeznivosti pozval delegate na čaj v svoj dom. Caj je bil naročen za peto uro popoldne, in je vsa delegacija vabilo rada sprejela. In v svojstvu gostitelja je pa tovariš Vapa delegate povabil kot goste na skupno večerjo. Večerja je bila v gostilni Pri srbskem kralju, kjer so gosti ostali v najboljšem razpoloženju do ene ure ponoči.«
V	resnici je moral biti ta prizor neizrec-no »genljiv«, genljiv »do solz«, ki najbrže nima primere v zgodovini sveta!...
In sedaj bo tem nacionalnim »delavcem« zasijal zlati čas, in ne bodo več stradali in trpeli v pomanjkanju. »Burgfrieden« je podpisan.
Na delegatskem zboru Narodne strokovne zveze v Ljubljani, ki je bil 29. maja t. 1., pa je predsednik g. Juvan med drugimi govoril (Glej »Jutro« od 30. V. 1932.):
S sorodnimi strokovnimi organizacijami v državi je N. S. Z. v ozki zvezi ter z njimi združena v federaciji vseh jugoslovanskih strokovnih zvez... itd.
Živel Vapa... in Burgfrieden!
Genljiv prizor.
Industrliec Vapa predsednik In duhovni voditelj nacionalnih delavskih strokovnih organizacij.
Delavski časopisi poročajo:
Pred nedavnim so jugoslovanski nacionalni delavci (Stankovičevi) doživeli jako, rekli bi, do solz genljiv prizor. Storili so isto kakor nedavno njih konkurentka »Delavska zajednica«, ki je izvolila za svojega vodjo invalidnega častnika. Stankovičevci so pa istotako na prav ceremonielni način izvolili za svojega duhovnega vodjo in dosmrtnega častnega predsednika industrijca Milana Vapo.
Temu velikemu dogodku je za »vse jugoslovansko delavstvo« posvetilo glasilo nacionalnih »delavskih« organizacij »Rad i Trud« (ki se tiska na lepem, finem papirju
Kako je prišlo do zakona o zavarovanju
delavcev.
Govor ministra n. r. dr. Kukovca na proslavi desetletnice jugoslovanskega zakona za zavarovanje delavcev in otvoritve nove palače OUZD v Mariboru v nedeljo, 29.
maja 1932.
Ko je osnovatelj velike Nemčije knez Oto« Bismarck bil z zakoni zoper socijali-ste brez uspeha iposkusil zatreti borbo delavstva za boljše pogoje svojega dela, premislil si 'je in je pristopil k zaikonodajstvu za zaščito delavstva, katero zaiconodajstvo je tudi •podlaga teiga, kar danes imenujemo zakon za zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. Nemčija ®e nikakor ni kesala, da je s ‘temi žrtvami v prid delavstvu (bil vzbujen interes njenega delavstva za veličino Nemčije in ima temu zaihvaliti svojo rešitev v svetovni vojski kakor danes v svetovni krizi svoj obstanek im morebiti tudi svojo boljšo bodočnost.
Na mene je ta problem že kot 'dijaka na gimnaziji tu v Mariboru in 'ko sem bil ''na vseučilišču na Dunaju napravil silen utis in sem mu posvetil v svojem študiju več pozornosti nego vsemu dlnugemu. Nisem slutil, da mi ibo svoj čas v javnih zadevah Jugoslavije to dobro «liiižilo. Ko sem izvoljen v mariborskem okrotžju poslancem v uistavotvorno skupščino kot minister sooi-jalne politike imel sodelovati na ureditvi države, imel sem veliko srečo, da je bilo v tem ministrstvu angažiranih cela vrsta izvrstnih strokovnjakov, (ki so praktično stran tega vprašanja obvladovali.
Vprašanje zavarovanja delavcev za celo državo .prav urediti je bilo teim težje, ker je obstoječe stanje iv tem oziru bilo v posameznih pokrajinah različno. Štajerska, Kranjska in Dalmacija so imeilie bolniško zavarovanje in zavarovanje zoper nezgode po avstrijskem zakiotmu pri lično idiolbro organizirano. R.avnotako je ibilo ito zavarovanje na višini časa v Vojvodini po ogirsikem zakonu, podobno pa nal področju kraljevine Hrvat-ske in Slavonije. Tudi v iBosni je na poseben način 'bila urpeljamo ibolnišiko zavarovanje, dioioim še do zavarovanja zo'per nezgode nd prišlo. Žalibog pa o vsem tem v
Srbiji, izvzemši nekaj bratovskih skladnje, ni bilo najti ničesar, kar je vsaki reformi bila velika ovira. S pogumom vzelo se ,e tudi tukaj organizatomo delo v roke in je pioti (pričakovanju ne le med delavstvom, ampak tudi pri delodajalcih in oblastih dober odsev našlo.
Ko je dala praktična uvedba delavskega zavarovanja podlago za enotni načrt zakonite ureditve, odločil sem se za podlago vzeti ogrsiki oziroma hrvaški zakon, ki sta bila najpopolnejša in na največ jem ozemlju že uveljavljena za celo državo. Ko sem zakonsko uredbo bil že podpisal, imel sem občutiti prvo igremko jagoda tega posla, kajti najuglednejši mož iz Slovenije mi je predočil odpor poslodajalcev v Sloveniji, ki me bode baje stal pri volitvah izgubo mandata. Niti trenutek se nisem pomišljal vztrajati na svojem podpisu in sem dobil tudi potdpis iregenta. Ako bi ibaš Slovenija tbila tako otročja mene zato kaznovati, kar bi si morala v svojo čast šteti, »bil sem pripravljen mimo iti preiko tega in še danes mi ni žal te odločitve, ko vidim, da se je to delo 'obneslo in zavarovanje delavcev Jugoslavije praznuje svojo desetletnico1. Na prvem kongresu demokratske stranke pod predsedstvom Ljube Davidoviča sem kot referent za socijalno vprašanje ob splošnem pritrjevanju kot govornik stoječ na mizi velike kavarne Bristol čul odobritev naredbe. No ibi danes tega omenjal, če bi se mi ne zdelo zato važno, ker se s tem ovrže očitek, da je delavsko zavarovanje kak birokratski izrasteik, bo je našlo vendar ob najsvobodnejši javni kritiki svoje odobrenje s strani delegatov cele države. Večno mi ostane v spominu izjava dveh delegatov \z toličkega okraja, ki sta dejala: »Zdaj mi znamo, kaj je socijalna politika, česar do danes nilsmo znali. To je enkrat nekaj za nas, tega si želimo.«
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu
v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Varščina službojemnika.
Po prestanem službenem razmerju mora službodajalec položiti službojemtiikovo varščino, ki jo je ta morda prej izročil službodajalcu, pristojnemu sodišču, ako je noče takoj vrniti in morda zahteva od službojemnika povračilo kake škode. Delodajalec torej ne sme varščine pridržati, če je službeno razmerje prenehalo, četudi bi imel še toliko tirjati od službojemnika.
Izpričevalo.
Ko preneha službeno razmerje, mora službodajalec izročiti službojemniku ob svojih stroških izpričevalo o trajanju in vrsti opravljene službe, če zahteva službojemnik izpričevalo med službenim razmerjem, mora trpeti sam te stroške (kolek).
V	spričevalo pa ne sme službodajalec niti s črkami ničesar napisati, niti s kakimi znamenji označiti kaj takega, kar bi moglo službojemniku otežiti sprejem v drugo službo.
Ta spričevala morajo v treh dneh overoviti bodisi prisilne združbe (zadruge, _ trgovski gremiji in podobno), ki jim službodajalec pripada, če pa ni take združbe, občina na sedežu obrata.
Spričevala, ki jih službodajalec hrani, pa mora vsak čas izročiti službojemniku, če jih ta zahteva. V nasprotnem slučaju lahko
zahteva službojemnik povračilo škode, a službodajalec se tudi kaznuje, če noče izdati spričevala, ali vedoma izda neresnično spričevalo.
Službodajalec pa mora na zahtevo službojemnika izdati temu še posebno izpričevalo o nravnem vedenju, o vednosti in izobrazbi, ki jo je pokazal pri delu. Te stroške (koleke) pa mora očividno zopet trpeti službojemnik sam, ker zakon ničesar drugega ne določa, in je to nekako dodatno spričevalo.
Kako je treba vršiti službo? (§ 210.)
Ako ni bilo v pogodbi kaj drugega določeno in ne zahteva značaj službe same, mora vsakdo službo osebno vršiti. Delavec tedaj ne more poslati v službo svojega namestnika in ravnotako službodajalec ne more zahtevati, da bi šel delavec delat mesto k njemu, komu drugemu. Službo pa je treba vršiti vsekdar vestno in redno, če ni posebej dogovorjeno, pomožno osobje ni dolžno opravljati hišnih opravil, ključavničarju na primer ni treba pometati ali gospodarju snažiti čevlje in podobno. Imeli smo slučaje, ko je zahteval tovarnar, naj bi šofer v prostem času izpraznjeval greznico in okopaval vrt. Šofer je tako delo upravičeno odklonil in zahteval izplačilo zakonite odpovedne dobe, čeprav je službo takoj zapustil.
Vojaške vežbe in služba. (§ 221.)
Kadar je delavec poklican na vojaške vežbe, njegovo službeno razmerje ne preneha. Službodajalec mu mora tedaj še 4 tedne plačevati vse denarne prejemke, če je bil delavec v službi že nepretrgoma leto dni in če v tem času ne prejema od države odgovarjajoče odškodnine. Nima pa te pravice
službojemnik, če je poklican k službovanju v stalni kader pri vojakih. Tedaj delavec izgubi pravico do plače z dnem, ko je prenehal delati.
Mezda.
Delojemniku je treba vsako delo redoma plačati, če ni bila izrecno pogojena brezplačnost. Ako plača ni bila določena s pogodbo, pa se smatra, da je bila mišljena in pogojena ona primerna plača, ki je za takšno podjetje in pomožno osobje dotične vrste v kraju običajna.
Delavec torej lahko vedno iztoži za svoje delo, če je isto vršil vestno in redno, kraju primerno plačo, četudi se ob vstopu v službo ni prav nič pogodil glede višine plače, pa se isti tudi ni izrecno odrekel. Primernost krajevne plače bo potem sodišče ugotovilo s poizvedbami pri občini, zadrugi, gremiju, trgovsko-obrtni zbornici, po pričah in zvedencih, itd.
Kdaj je treba Izplačati zaslužek?
Zaslužek je treba izplačati predvsem vedno po opravljeni službi, če ni med1 strankama kaj drugega pogojeno, ali pri dotič-nih službah krajevno kaj drugačnega v navadi.
Najpozneje zadnjega v mesecu, ali ob koncu poedinega posla, pa je treba zasnizek delavcu izplačati, če je odmerjena plača po mesecih, ali še krajših rokih. Pa tudi, če je plača odmerjena po daljših rokih, se mora delojemniku ob koncu koledarskega meseca izplačati toliko, kolikor je dotični mesec zaslužil, pa četudi bi se bil poprej pogodil, da se mu bo mezda plačevala šele vsako četrtletje.
Že s koncem tedna je treba izplačati mezdo, ki je odmerjena Po uri, kosu, ali po-edinih storitvah; če pa je služba višje vrste,
se mora tudi tako odmerjeno plačilo izplačati najpozneje ob koncu meseca. Vedno pa se mora ves zaslužek izplačati z dnem, ko preneha služba.
Vsaka pogodba, ki bi vsebovala kako drugačno, temu nasprotujoče določilo, bi bila neveljavna.
S posebno odredbo ministrstva socijal-ne politike pa se bo lahko določilo, da se izplačuje mezda za gotove stroke pomožnega osobja kak drug dan v tednu, torej ne ob sobotah.
Predujem, na plačo.
Službojemnik, ki je plačan po kosu, ali poedinih storitvah (v akordu), lahko zahteva pred dospelostjo plače predujem v razmerju že izvršene službe s svojimi izdatki. Seveda bo to razmerje, koliko predujma se lahko zahteva, težko točno določiti. Tudi je ta pravica za delavca dvomljive praktične vrednosti, če podjetnik ne bo hotel prostovoljno dati tega predujma. Običajno bo končano že celo delo in s tem zapadla vsa mezda, preden bi bila tožba za izplačilo takšnega predujma končana pred sodiščem.
Kako so izplačuje mezda?
Mezdo v denarju mora delodajalec plačevati vedno le v dinarski vrednosti (valuti). Nedopustno je torej izplačilo mezde z boni, papirnatimi nakaznicami, kot se je to lansko leto godilo celo v nekem rudniku in ravno tako se ne sme mezda plačevati v tujih valutah, n. pr. v lirah, šilingih itd.
Dajanje blaga na up, živil, alkoholnih pijač itd.
Službodajalci pa tudi ne smejo izročati svojemu delavstvu blaga na up; tudi ne smejo zahtevati, da bi kupovali njihovi delavci potrebna živila, ki jih oni priporočajo, niti
10. junija 1932
»DELAVEC«
Stran 3
Vidovdanska ustava je pa 'bila nov kamen poskušnje za delavsk-o zavarovanje Jugoslavije. V svojih prehodnih 'določbah je izrazila, da imiaijo tvse zakonske uredbe iz veljave stopiti, ki bi do konca leta 1921 ne našle zakonitega oclobr en ja zakonodavnega odbora narodne skupščine. Nasprotniki zavarovanja nikdar niso 'pričakovali, da ibode tako obširen zakon mogoče v zakonodajnem odboru pravočasno sprejeti. Doibro sem se zavedal, da institucija zavarovanja delavcev, če ibode življenja sposobna, za naš narod zelo mnogo pomeni, na 'drugi strani pa nisem hotel, da se naložijo velika bremena, dokler ni verjetnosti, dk bodk» koristno porabljena. Predlagal sem torej te so-cijalne naprave osebno ne le v Beogradu, ampak tudi v drugih večjih centrih, v Nišu, v Kumanovem, v Smederevu, v Novem Sadu, v Subotici, v Kikindi, v Velikem Beč-kereku, Pančovi, v Brodu, v Sarajevu, v Zagrebu in v Ljubljani ter prišel do zaključka, da je stanje v celoti vzpodbudljivo in da je enotna zakonita ureditev, epohalnega pomena. V načrtu je bilo ipred vsem dve vprašanji rešiti, ali naj ibode naprava državna ali avtonomna, kar se je rešilo v prilog avtonomiji z nadzorno funkcijo ministrstva socrjalne politike.
Drugo vprašanje ustanovitve ločenih lokalnih naprav ali centralizacije, rešilo se je sicer z določitvijo lokalnih avtonomij v okrožnih uradih, vendar je celo avtonomna ustanova enotno (podjetje z od rednim vodstvom, ki mu je ibil določen mesto Beograda v bratski slogi sedež v Zagrebu kot največjem centru jugoslovanske industrije. Ako
bi se ne ibilo tako rpostopalo, kdio ve, kakšna bi 'bila v današnji krizi bodočnost jugoslovanskega delavskega zavarovanja.
Parlamentarna razprava zakonskega] načrta s svojimi temeljitimi referati in debatami ne ibila ibi nobenemu velikemu parlamentu sveta v sramoto, četudi je bila po vsebini ibogata in zapletena. Ni manjkalo nevarnih trenutkov, ko so se oglasili naenkrat v moji neposredni bližini celo obstruk-cijsiki govori in šele čez več let mi rje poslanec, ki je bil .pozneje minister pravde, izdal, da je bil namen, s to obstrukcijo mene kot ministra vreči.
Ne morem prezreti merodajnega trenutka razprave tega zakonskega načrta, ki je dokaz, da je ta narodna skupščina stala na višini svoje naloge. Ugledna političar Ljuba Jovanovič se je ponudil s celim svojim klubom ipoidipreti načrt zakona, ako pristanem na spremembo, da se predlvideno število inšpektoratov dela zniža, na kar isem, četudi nerad, pristal, s čemer je ibilo konečno za-siguraoo sprejetje zakona v celoti in podpis kralja in pravočasna uzakonitev prejšnje naredfbe. Ni to le moje mnenje, da si bodo le oni narodi v prihodkujih težkih časih mogli ohraniti svojo idržavno samostojnost, ki si bodo znali priboriti najdovršenej-šo obliko notranje svoje ureditve. Gotovo je socijalna ureditev nič manj merodajna nego nacijonailna. Ako je zakon o zavarovanju delavcev Jugoslavije en 'kos te srečne notranje ureditve naše 'države, tedaj smo laihko vsi na ta zakon iponosni in opravičeno praznujemo njegovo desetletnico.
Fr. T.
Eden od hudih bičev,
ki bičajo posebno delavstvo in dela njegove vrsto neenotne, je človeški egoizem. Vsakdo mu Je podvržen, več ko ima, še več hoče imeti, ne glede na to, ali si to pridobi na pošten način ali ne. Manj pa obvlada egoizem Tes strokovno zavednega, organiziranega delavca, kateri ve, da mu je vsak sodelavec sotrpin in kakor rad živi on sani, pusti, da, celo pomaga mu, da živi tudi drugi.
Egoizem ustvarja nezavedne delavce, denuncijante, on jih žene do pravega delavca nevrednih dejanj.
Egoizem je oni, ki razkraja delavske vrste in seje med nje nezaupanje. Drug drugemu no zaupa, ker se boji, da on ne bi bil kaj prikrajšan, naslaja se v tem, če drugi trpi škodo, ali če zasluži manj kot on sam.
Delavec, prežet od egoizma, se boji strokovne organizacije, če pa je že v njej, beži od nje, kadar je ta v težavah in sluti-'1 da bo organizacija tirjala od njega kako žr-.
tev. Širokousti se, da je delavec, da je strokovno organiziran, da moramo skrbeti drug za drugega in podpirati se med seboj, ali to le takrat, kadar gre njemu v dobro, čim pa ga organizacija opomni na njegove lastne besede in pozove, da naj na oltar te skupnosti položi svoj obolus, tedaj začne zabavljati čez organizacijo, pljuvati nanjo, računati, koliko prispevkov je že vplačal, ne oziraje se na to, da pljuje sam na sebe in da je od organizacije že Imel direktno ali Indirektno vse z obrestmi vred povrnjeno.
Mi pa pravimo, ven Iz naših vrst s takimi egoističnimi pijavkami, ki so v organizaciji le takrat In toliko časa, dokler jim ona direktno koristi in na njih podporo nikdar ne moremo računati. Iztrebiti jih moramo sami, da nam ne okužijo še drugih.
Ozdravitev od egoizma za delavca je le v strokovni organizaciji, ki uči:
»Vsi za enega, eden za vse!«
Nadurni zaslu2ek pri akordnem delu.
Zanimiva odločba okrožnega sodišča v Mariboru.
V	mnogih slučajih delavskih tožb za 50% pribitek nadurnega dela, so delodajalci ugovarjali pri akordnem delu, da akordanti nimajo pravice do 50% poviška, češ, da se njihovo delo ne da kontrolirati po urah in da itak dobijo delavci v akordu večje plačilo.
Zakon o zaščiti delavstva pa v § 10 izrecno določa, da je treba plačati
vsako prekočasno delo,
torej tudi v akordu s 50% višje od rednega in da se pri akordantih smatra za normalno plačo 1 ure 48., 54. ali 60. del povprečnega tedenskega zaslužka. Ti deli so različni po tem, če je dovoljeno tedensko 48-, 54- ali 60-urno delo.
Tožba akordantov proti »Granitolomu«.
Poročali smo že svoječasno, da je tožilo več delavcev podjetje kamnoloma »Gra-nitolom« v Ribnici na Pohorju na plačilo 50% poviška za nadurno delo. Podjetje je
najprej ugovarjalo, da je sezijsko, podvrženo vremenskim neprilikam, da dela le sezonsko in vsled tega delavci nimajo pravice do 50% poviška za nadure. Ta ugovor je sodišče zavrglo in ugotovilo, da je »Granito-lom« čisto industrijsko podjetje, ki dela ob vsakem vremenu in vsakem letnem času ter je vsled tega dovoljen le 8 urni delavnik in se morajo vse delovne ure preko 8 ur plačati s 50% pribitkom.
Novi ugovori proti akordantom.
Nato pa so prišle na vrsto tožbe za nadure delavcev, ki so delali pri »Granitolomu« v akordu. Tu pa je podjetje ugovarjalo, da so morali delavci vsled vremenskih neprilik večkrat delo prekiniti, tako da riavzlic naduram čez 48 ur tedensko, vendarle, če se vzame celo leto kot enota, delavci povprečno niti po 8 ur dnevno niso delali in že radi tega nimajo pravice do pribitka za nadure. Tudi so baje akordanti večkrat prihajali na delo pozneje in odhajali, kakor se jim je
pač zljubilo in kakor so imeli pač druge opravke.
Sodba okrajnega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, kjer so bile tožbe vložene, je najprej ugotovilo, da »Granitolom« ni sezonsko podjetje, ampak industrijsko, kjer se mora vsako nadurno delo preko 8 ur plačati s 50% pribitkom. Kljub temu pa je sodišče tožbo akordantov zavrnilo in utemeljilo to sledeče:
Šele, kadar je delavec izpolnil vsak dan redno svojih 8 delovnih ur, sme zahtevati 50% povišek preko teh 8 ur na dan. Ne gre pa, da bi delavec-akordant opravil danes po dve ali tri ure, šel potem po svojem domačem poslu, misleč, bom pa jutri delal 12 ur in zaslužil s 4 nadurami toliko 50% poviška. Ce je delal prvi dan 3 ure, drugi dan 12 ur, skupno tedaj 15 ur, mu manjka s tem še 1 ura do polnega 8 urnega delavnika in tako je treba seštevati vse ure celega leta, razen opravičljivega zadržka vsled bolezni ali nepredvidnih dogodkov. To bi bilo izkoriščanje s strani delavca v škodo podjetja. Zakon pa varuje delavstvo le v tem smislu, da ga podjetje ne izkorišča, da torej dobi svoj 50% povišek, ko je izpolnil s svoje strani vse, v okviru zakona, tedaj delal ves svoj 8 urni dan. To pa velja za delavce-akordante in neakordante enako, ker akordant je plačan več v toliko, da več izgotovi. Ker pa je razvidno iz mezdnih seznamov, da tožnik še od daleč ni delal vsak dan 8 ur, v nekaterih 14 dnevnih razdaljah več kot 8 ur dnevno, v drugih pa mnogo manj, in to manjkajoče število presega one nadure, je razvidno, da še od daleč ni delal vsak dan 8 ur. Zato je bilo tožbo zavrniti.
Pritožba na okrožno sodišče.
Proti tej sodbi pa so se delavci pritožili po odvetniku g. dr. Avg. Relsmanu v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru je res prizivu ugodilo, prvostopno sodbo razveljavilo in jo vrnilo prvemu sodišču v ponovno razpravo in razsojo.
Kako se izračuna 50% povišek pri akordantih?
Okrožno sodišče je svoj sklep o razveljavljeni sodbi ugotovilo med drugim s sledečimi razlogi:
Toženo podjetje »Granitolom« ni izključno sezijsko. Vsled tega velja za toženo podjetje 8 urni delovni čas in se mora po § 10 zak. o zaščiti delavstva plačati vsako delo preko 8 urnega delavnika s 50% poviškom tako redno zaposlenim delavcem, kakor tudi akordantom. Akordantom pa se določi 50% povišek z izračunanjem normalne plače 1 ure z 48., 54. in 60. povprečnim delom tedenskega zaslužka. Koliko prekočasnega dela je kateri delavec izvršil, se da ugotoviti iz mezdnih zapiskov, davčnih knjižic in tudi zaslišanjem strank.
»Pri akordantih pa je treba izračunati in vzeti za podlago prekočasnega 50% zaslužka, določbo § 10 cit. zakona, po kateri se vzame povprečni tedenski zaslužek na ta način, da se sešteje zaslužek vseh ugotovljenih delovnih tednov.
Ce je znašal n. pr. pri akordnem delu prvi teden 400 Din, drugi teden 350 Din, tretji 450 Din in tako naprej, je vse te zneske sešteti in deliti s številom ugotovljenih' tednov. Nato je dobljeni rezultat deliti s
tedenskim delovnim časom v urah, v predmetnem slučaju 48, na kar se dobi znesek, ki odgovarja normalni plači mezdne ure, s katero se tedaj 50% povišek pri akordantih lahko izračuna. Kedaj pa so delavci-akor-dantje prihajali in odhajali na delo, pa so ponudeni dokaz po pričah in tudi eventuel-nem zaslišanju strank, kar bi moralo pravdno sodišče izvesti in tako točno ugotoviti število nadur.
Ker je tedaj pravdno sodišče pomotoma vzelo proračunsko bazo za izračunanje naduram odgovarjajočega 50% poviška, je treba tozadevno prvosodno postopanje, kakor obrazloženo, dopolniti in ker niso podani pogoji § 496 c. p. r. zadnji odstavek, vrniti zadevo I. sodniku v ponovno razpravo in razsojo.
Pripomniti je tudi, da je tožena stranka celo sama koncedirala po svojih zapiskih, koliko nadur bi bil tožnik izvršil, če bi bil delal kakor delavci-neakordanti ter ostane pravdnemu sodniku neglede na izredne dokaze o tem, še vedno na prosto dana uporaba določbe § 273 c. p. r.«
Razlika mad okrajnim In okrolnlnt sodISCem.
Ne letno, ampak tedensko obračunavanje
nadur.
Okrajno sodišče v Marenbergu je bilo torej mnenja, da ima delavec pravico do 50% poviška šele tedaj, če je delal skozi celo leto povprečno vsak dan najmanj 8 ur. Po tej sodbi marenberškega sodišča bi se morale sešteti delovne ure vseh delovnih' dni v letu in če bi se potem izkazalo, da je imel delavec povprečno dnevno več kot 8 ur, bi dobil za tiste ure 50% povišek.
Okrožno sodišče v Mariboru pa je kot prizivno sodišče odločilo nasprotno: Obračunavanje delovnih ur se mora vršiti pri akordantih v smislu § 10, 2. odstavek, zakona o zaščiti delavstva tedensko, ne pa letno.
V	industrijskem podjetju, kjer je dopusten le 8 urni delavnik, ali tedensko 48 urni, se vsled tega smatra 48. del tedenskega delavčevega zaslužka za normalno mezdo. Polovica te normalne mezde pa je 50% povišek za opravljeno nadurno delo.
Primer:
Delavec je zaslužil v akordnem delu tedensko Din 240.— v industrijskem podjetju. Dopusten je torej tedensko 48 urni delavnik. Zato delimo tedenski zaslužek Din 240 z 48 in dobimo urno mezdo s 5.— Din. Polovica te normalne mezde, to je Din 2.50 znaša 50% povišek. Če je moral delavec delati dnevno 10 ur, ima tedensko 12 ur in mu mora vsled tega plačati delodajalec še 12 krat 2.50, t. j. Din 30.— kot 50% povišek za nadurno delo. Ako pa je delal delavec prihodnji teden morda v pondeljek samo 6 ur, a v torek 12 ur in druge dneve zopet redno po 10 ur, ima ravno tako pravico zahtevati koncem tedna povišek za vseh 12 ur nadur tedensko. Če pa je naslednji teden delavec v pondeljek morda popolnoma izostal, a druge dneve delal dnevno po 10 ur, torej dnevno 2 naduri, ima tedensko skupno 50 ur, torej samo 2 naduri za ta teden; ako pa je morda tudi v torek ali kak drugi dan delal le 8 ur, potem ima skupno tedensko le 48 ur in nobene nadure.
V	akordu se torej poračunavajo normalne ure in nadure tedensko, ne pa letno.
Movni vestnih.
RUDARJI.
Kam to pelje?
Ne samo v revirjih Trboveljske prem. družbe, temveč v vsej ostali industriji Slovenije vlada danes gospodarski kaos, da si hujšega skoro misliti ni mogoče. Tista sladka mana, da je delavec srečen, če ima le še kje kakšno zaposlitev, je danes postala že več ali manj fraza. Zakaj tisti delavec, ki je danes brezposeln, strada in se še vzdržuje le toliko, v kolikor si sprosjači, ali da dobi kako malenkostno podporo od kakšne humanitarne akcije. Istotako še zaposlen delavec, prvič ne more več računati z nobeno stal-
nostjo, zakaj danes še zaposlen, jutri mu pa že podjetje delo odpove. Kaj se to pravi, ako še zaposleni rudar napravi 12—14 ših-tov mesečno, pri sedanjih nizkih mezdah in visokih odbitkih? Enostavno rečeno, da pod današnjimi razmerami ne more živeti ne brezposelni in še zaposleni delavec.
Prejšnja leta se je vedno vodila akcija za pomaganje še zaposlenim, ki vsled zmanjšanja šihtov niso niti toliko zaslužili, da bi mogli sebe in svoje družine preživeti. Danes, ko je kriza še hujša in beda med temi še večja, se niti ne sliši, da bi se za te reveže s številnimi družinami kdo zanimal, zakaj vsa akcija je danes usmerjena samo okoli vprašanja, kje dobiti sredstva, da se omogoči prehrana onih’ tisočev, ki so že na cesti.
ne smejo obvezovati delavcev, da bi uporabili plačo za kake druge namene.
V neki tovarni mariborske okolice so n. pr. odtegovali delavcem za godbo tovarne. To je nedopustno in bo moral službo-dajalec takšne odtegljaje vrniti delavcem z obrestmi vred, pa četudi je bil delavec s tem odtegljajem sporazumen.
Pač pa smejo izročati delodajalci delavcem, če so slednji s tem zadovoljni, za račun plače živila in redno hrano po lastni ceni, nadalje stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, blago za delo, ali zemljo za uporabo, toda vse le po tisti povprečni vrednosti, ki delodajalce vse to same stane. Pri nobeni teh dajatev torej službodavec ne sme prav ničesar zaslužiti.
Nikdar pa ne smejo dajati službodavci Pomožnemu osobju za račun plače alkoholnih Pijač in tudi ne drugega blaga, n. pr. niti obleke, četudi bi jo dajali delavcem na račun mezde za lastno ceno, ali celo pod ceno. Zakon hoče na vsak način preprečiti morebitno zlorabljanje delavcev na račun njihove mezde z ozirom na njih odvisnost od delodajalca.
V Mariboru smo imeli kričeče slučaje, ko so po kantinah dajali delavcem pijačo na račun mezde ob poroštvu stavbenika, ki je Plačeval potem zaslužek namesto delavcu, kantinarju — seve bržčas ne brez provizije. Minister socijalne politike pa bo lahko
prepovedal dajanje stanovanj, kurjave, razsvetljave in hrane
za plačo določenim vrstam podjetij, ali za Posamezne kraje in cele pokrajine, če bo smatral to za potrebno po zaslišanju delavskih zbornic ter zbornice za trgovino in in-
dustrijo. Ta prepoved bo pač izdana za kraje, kjer se bo ugotovilo, da so brezvestni podjetniki hoteli zlorabljati delavstvo z gornjimi dajatvami na račun mezde.
Izplačevanje v gostilnah in kantinah,
kavarnah in sploh povsod, kjer se točijo alkoholne pijače, n. pr. tudi v vinotočih ali točilnicah itd., je prepovedano. Tudi ta zelo razpasla grda razvada, da so prejemali posebno stavbeni delavci mezdo v kantinah in jo v veliki meri tam tudi takoj zapili, bo odslej nemogoča. Če bo podjetnik kljub temu tam izplačeval mezdo, in bi jo delavec potem zapil, jo bo lahko zahteval še enkrat izplačano.
Vsi gornji .pogoji glede načina in kraja izplačevanja mezde veljajo tudi za ono pomožno osobje, ki izdeluje ali razpečava za lastnika obrti izdelano blago ali polizdelke zunaj lokala ali delavnice, če taki razpečevalci blaga nimajo samostojne obrti, če so torej le uslužbenci.
Daljna omejitev izigravanja zakona.
Nadalje veljajo vse gornje odredbe glede izplačevanja mezde s strani delodajalca tudi za njegove rodbinske člane, pomočnike, pooblaščence, poslovodje, nadzorstvene osebe, faktorje itd., kakor tudi za druge podjetnike, pri katerih tu omenjene osebe sodelujejo v poslu posredno ali neposredno.
Tudi te navedene osebe, ki so v zvezi z delodajalcem, torej ne sinejo n. pr. dajati delavcem blaga na up, ne smejo jim prodajati alkoholnih pijač, zahtevati, da kupujejo delavci potrebna živila, ki jih oni priporočajo, ali jih obvezati za uporabo plače za druge namene itd.
Poslovni red v tvornlških podjetjih.
V vsakem industrijskem, oziroma tvor-niškem podjetju mora biti nabit v delavnicah na vidnem in pristopnem kraju ter vedno lahko čitljiv poslovni red. Tega pa mora dobiti tudi vsak delavec pri vstopu v enem izvodu v roke.
Določila poslovnega reda so torej sedaj le tedaj veljavna za delavca, če je istega prejel ob vstopu. Delodajalec se ne bo mogel več sklicevati na poslovni red, ki je bil morda nabit samo v njegovi pisarni, ali je visel že leta ves umazan kje visoko na zidu tovarne, kjer ga nihče ni mogel čitati in delavec nanj ni bil nikdar opozorjen.
Od kedaj velja poslovni red?
V poslovnem redti mora biti predvsem označeno, kedaj stopi v veljavo ter mora biti zato napisan datum izdaje in lastnik podjetja podpisan. Veljati pa sme poslovni red šele i5 dni od dne, ko je bil izdan, tako da še lahko delavci v slučaju potrebe zahtevajo izplačilo zakonite 14 dnevne odpovedne dobe po izdaji poslovnega reda, če bi z novimi določili ne bili zadovoljni.
Kaj mora biti v poslovnem redu?
Neobhodno morajo biti v poslovnem redu določeni zlasti sledeči podatki:
1. začetek in konec delovnega časa ter čas odmora;
2. kedaj in kako se obračunava in izplačuje zaslužek, posebno kedaj se mora vsak teden mezda izplačati;
3. natančno določene poedine cene za vsako blago v akordnem delu;
4. kako se odpoveduje služba in radi katerih vzrokov se smejo delavci odpustiti brez odpovedi;
5. kakšne vrste delavcev ima podjetje, pri čem se zaposlujejo ženske in mladoletni pomožni delavci in kedaj obiskujejo delavci strokovne nadaljevalne šole (posebno v šolah podjetja);
6. navodila za delavce ob bolezni in nezgodi ;
7. določila glede kazni zoper poslovni
red.
Ali so dopustne denarne kazni v podjetju?
Obrtni zakon določa sedaj tudi natančno, kedaj in kakšne denarne kazni so dopustne v podjetju. V tem oziru se je dostikrat silno zlorabljalo delavstvo, ko so podjetniki poljubno odtrgovali mezdo pod izgovorom denarne kazni. Zlasti se je to dogajalo v tekstilnih podjetjih.
Novi obrtni zakon bo to zlorabo gotovo znatno omilil, ker podjetnik ne sme več odtegovati denarne kazni v svojo korist.
Vse denarne kazni se smejo namreč uporabljati odslej samo za izboljšanje delavskih razmer dotlčnega podjetja, torej ne v korist službodajalca.
Da bo mogoče to kontrolirati, mora službodavec predložiti vsake 3 mesece upravni oblasti pregled iztirjanih' denarnih' kazni in označiti, za kaj so se te kazni uporabile. Prepovedane so kazni, ki nasprotujejo časti in morali in ne smejo biti nikdar višje kot ’/s povprečnega dnevnega zaslužka. Samo pri težkih prekrških se lahko naloži kazen v višini dnevnega zaslužka in se mora delavcu takoj priobčiti.
(Nadaljevanje sledi.)
To je danes tisto težko vprašanje ne samo onih, ki so neposredno prizadeti, temveč tudi vseh onih, ki nosijo vsaj nekaj socialnega čuta do svojega bližnjega v sebi, a predvsem pa bi moralo to vprašanje zadeti one, ki so s svojim gospodarskimi sistemom in gonjo za dobičkom ta položaj povzročili. Obžalujemo, globoko obžalujemo, da vidimo v teh težkih časih, ko tare obup zaradi pomanjkanja toliko tisočev in njih družinske člane naših pridnih delavcev, da se naša meščanska javnost s svojim časopisjem tako malo zanima za to vprašanje. Edino, kar napravi je to, da suhoparno objavi, pri I. I. podjetju je odpuščenih toliko in toliko delavcev. Mi bi zelo želeli, da bi poslali več svojih poročevalcev predvsem v rudarske revirje, da bi si nekoliko bližje ogledali to grozno bedo, ki vlada danes med rudarskim delavstvom, da bi se vsa naša javnost nekoliko bolj začela zanimati za to
vprašanje. Zakaj to ni več vprašanje prizadetih, temveč postaja vprašanje vseh.
Tako je pa v veliki večini to vprašanje prepuščeno v rešenje samo prizadetim, v kolikor ga ne pomagajo reševati gotove občine v zvezi z gotovimi strokovnimi organizacijami in delavskimi zaupniki. Vendar sredstva, ki jih danes zmorejo že itak obubožane občine in vsled krize močno prizadete strokovne organizacije, so skrajno minimalna in nezadostna. Res je, da gotova podjetja soprispevajo, vendar vsa ta sredstva so le za trenutno olajšanje lakote, a nikdar pa ne zadostujejo za trajno vzdrževanje brezposelnih in njih družin.
OPOZORILO.
Spodaj podpisana pozivam Pavla Bačnika, da glede obrekovanja moje
KOVINARJI.
Jaienln.
Blagajniško poročilo za leto 1931 k občnemu zboru podružnice S. M. R. J. Jesenice dne 12. junija 1932. Pregled tabele odsekov, letnih računskih zaključkov za centralo, podružnico In lokalnega fonda.
Letni računski zaključek za centralo S
Dohodki;
156 prisp. po 8 Din =	1.248
43.251 prisp. po 5 Din = 216.255 2.440 prisp. po 4 Din =	9.760
1.702 prisp. po 2 Din =	3.404
47.549 prispevkov...................... 230.667.—
424 upisnin po 7 Din = 2.968 15 duplik. knj. po 3 =	45	3.013,—
na račun Saveza vrnjeno Din	131.—
odplačilo pisal, stroja Din	2.000,—
M. R. J., podružnica Jesenice za leto 1931.
Izdatki:
Skupaj .	. Din	235.811.—
Letni računski zaključek podružnice S. M.		
Dohod	ki:	
Stanje blag. 31. 12. 30	1.225.30	
10% podružn. od prisp.	23.066.70	
izredni dohodki . . .	300.—	
račun centrale . . .	131.—	24.723.—
deleži Stavb. gost. zadr.	3.500,—	
obresti deležev . . .	730.—	
delnica Ljudske tiskarne	50.—	
delež Konzum. dr. Slov.	300.—	
hran. vloga, hran. pos.	2.877.—	
inventar, skupaj . . .	21.895.10	29.352.10
54.075.10
19 brezp. podpor Din	2.550.—	
173 boln. podpor Din :	17.826.—	
1 selitb. podpora Din	150.—	
2 posm. podpore Din	470,—	
17 izrednih podpor Din	890.—	
2 pravni podpori Din	1.038.50	22.924.50
delegacije in intervencije	. •	20.649.—
upravni stroški . . . ,	t • • •	6.300,—
pisalni stroj podružnici	• • • •	6.300.—
10% podružnici . . . ,	i • . •	23.066.70
na račun Saveza . . ,		131.—
Skupaj .	. Din	79.371.20
Saldo poslano centrali_v	1. 1931	156.439.80
Skupaj .	. . Din	235.811.—
L J., sekc. težke žel. ind.,	Jesenice	za 1931.
I z da t k	i:	
Pisarniške potrebščine	3.355.95	
časopisje 		235.—	
stanarina 		2.330,—	
agitacija 		6.158.50	
izredne podpore . . .	421.—	
nabavljeni inventar . .	82.80	
račun centrale . . .	131.—	
kurjava, Sava, Javornik	626.—	
radio-lampe ....	660.—	
vrnjeno pos. za radio	1.600.—	
odplačilo pis. str. centr.	2.000 —	
odškodnina blagajniku	2.400,—	
odškodnina ods. blag.	4.592.50	
odbitek inventarja . .	1.722.10	26.314.85
dolg na pisalnem stroju	4.300.—	
saldo premož. 31. 12. 31	23.460.25	27.760.25
54.075.10
54.075.10
Obračun lokalnega fonda
Dohodki Saldo veselice zadr. dan Saldo 25 letn. podružnice izredni dohodki .... darilo g. dr. Janko Vovk darilo g. ing. KID . . . darilo g. župan Jesenic nabrano na sestanku . . dohodek za mlaje . . vrnjeno posojilo . . . prisp. za tečaj Hranilnica prisp. za tečaj Kodes prisp. za tečaj St. gost. z. prisp. za tečaj podružnica prisp. za prosv. septemb. prisp. za prosv. oktober prisp. za prosv. novemb. prisp. za prosv. decemb. prenos ljud. vseučilišča
podružnice S. M. R. J. Jesenice od 1. 8. 1930 do 31. 12. 1931.
Izdatki;
570.50 580.—
1.150.50
1.428,—
100.—
100.—
2.000,—
450.— 250.— 250.— 250.— 195.— 186.— 194.— 230.—
2.200,—
446.50
200.—
900.—
1.200,-
agitacija 			500.—
delegacija v Trbovlje	258.—	
delegacija v Zagorje . .	364.50	622.50
posojilo			900.—
strokovni tečaj ....		1.000,—
podpora podružn. ...	200.—	
beljenje in slik. pisarne	300.—	500.—
izredne podpore . . .		150.—
razni izdatki			316.—
4 tehnične knjige . . .	1.500.—	
1 Zeph.-peč za pis. SMRJ	1.127.50	2.627.50
805.-
388.-
Skupaj . . Din 6.616.-saldo blagajne .............Din 2.102.-
8.718.—
8.718.-
Bllanca lokalnega fonda podružnice S. M. R. J. Jesenke od 1. 8. 1930 do 31. 12. 1931.
Aktiva:	Pasiva:
Saldo blagajne 31. 12. 31 2.102.—
Inventar lokalnega fonda 2.627.50 4.729.50 Premoženje 31. 12. 1931 .... 4.729.50 Bilanca podružnke S. M. R. J. Sekcija težke železne industrije Jesenke za leto 1931.
Aktiva: Blagajna 31. 12. 1931	130.25
Deleži St. gost. zadr.	3.500.—
Obresti deležev . . .	730.—
Delnica Ljudske tisk.	50,—
Delež Konz. društva .	300.—
Hranilna vloga . . .	2.877.—
Inventar .................. 20.173.—
Pasiva: Imovina 31. 12. 1930 . 23.421.60 Dolg centrali za stroj 4.300.— Prebitek .................................
27.760.25
27.760.25
27.721.60
38.65
27.760.25
Letni seznam prispevkov, upisnin. pravil, duplikatov, stanje članov za 1. 1931. Tabela: 1931. vseh odsekov S. M. R. J. sekcije težke železne Ind., podružnica Jesenke.
Din jtey'. Din
70----------
175-----------
413 1 3
154-----------
161	1	3
175 1 3 532 3 9
252 ----------
49 1 3
35----------
42----------
84 1 3 56 1 3
175-----------
595 6 18
	Prispevkov po Din			Skupno		Skupno	Oratls	upis.
Odseki:	8	S	4	2	Število	Din	mamk	itev.
Livarji	52	1.199			57	1.308	6.525	82	10
Zenskih delayk	—	353	984	—	1.337	5.701	97	25
Zičarji	—	5.137	—	232	5.369	26.149	183	59
Mrzlovaljarji	—	3.066	—	74	3.140	15.478	129	22
Žični valjarji	—	3.638	—	—	3.638	18.190	140	23
Žrebljarji	—	1.855	3	237	2.095	9.761	91	25
JViartinarna	—	7.260	50	46	7.356	36.592	304	76
Pom. delavci	—	1.048	819	456	2.323	9.428	282	36
Ekonomija	—	963	171	5	1.139	5.509	49	7
Kurilnica	104	1.332	—,	52	1.488	7.596	19	5
Elektrikarji	—	1.639	—	214	1.853	8.623	52	6
Dobrava	—	2.037	167	35	2.239	10.923	1.320	12
Zidarji	—	1.322	3	52	1.377	6.726	100	8
Profesijonisti	—	2.136	4	86	2.226	10.868	59	25
Javornik	—	10.266	239	156 10.661		52.598	349	85
Skupaj	156 43.251 2.440 1.702 47.549					230.667 3.256 424		
Skupno Din	Stanje elanov
6.595	35
5.876	45
26.565	125
15.632	78
18.354	85
9.939	55
37.133	194
9.680	64
5.561	25
7.631	33
8.665	45
11.010	60
6.785	32
11.043	67
53.211	260
osebe in s tem zvezane obdolžitve, zadevajoč neko anonimno pismo na skladiščnega zdravnika radi ovadbe načina poškodbe (zad. bol. stanja), imenovani to konkretno dokaže. Ako tega ne stori, ga smatram za podlega obrekovalca in laž-njivca. — Terezija Gnilšak, Trbovlje Loka 351.
sploSna delavska
ZVEZA.
V »Semperit«, tovarna gumijevih izdelkov v Kranju, sklenjena kolektivna pogodba.
Uspeh v Splošni delavski zvezi organiziranega delavstva.
O akciji, ki smo jo vodili, da se v tem podjetju sklene nova kolektivna pogodba, smo poročali že v »Delavcu« dne 25. aprila. Po raznih intervencijah, predrazgovorih in pripravah se je dne 25. maja vršilo glavno pogajanje, ki ga je sklicala Delavska zbornica. Podjetje je uvidelo, da je najprimernejše, da ima službeno in plačilno razmerje urejeno kolektivno in je pristalo in sklenilo s Splošno delavsko zvezo kot predstavnico v tem podjetju zaposlenega delavstva, kolektivno pogodbo. S tem je akcija podružnice v Kranju z uspehom zaključena.
S pogodbo se regulirajo deloma tudi plače v korist delavstva. Določene so za vsako delo minimalne ume plače. Prav tako za akordna dela. Nova akordna tarifa se bo določala tako, da bo akordni zaslužek Vsaj 15% nad urno plačo. Pogodba urejuje tudi vse delovno in službeno razmerje. Glede stvari, ki se tičejo delavstva in ki niso v tej pogodbi, pa veljajo določila zakona o zaščiti delavcev in obrtnega zakona.
Pri razpravah so sodelovali za delavstvo zastopniki SDZJ Jakomin, obratni zaupniki Kerč, Oman in Poličar, Delavsko zbornico je zastopal Jože Kopač. Podjetja sta zastopala direktor in inž. tovarne.
Tudi delavstvo ostalih podjetij v Kranju se more ponovno prepričati pri tem skromnem uspehu, da je združitev delavstva v strokovni organizaciji edina garancija za izboljšanje in ureditev težkega delavskega položaja. Zato vsi na delo za po-jačanje Splošne delavske zveze Jugoslavije.
Kranj.
Beda usnjarskih delavcev. Kakor povsod, tako tudi v Kranju preživlja delavstvo težke trenutke svojega življenja. Dnevne mezde padajo, živi jenske potrebščine so pa skoraj na isti višini. Delavstvo se s strahom vprašuje, kam more dovesti tako postopanje. Najbolj prizadeto v našemi kraju pa je delavstvo tvrdke »Standard« d1, d., preje Carl Pollak, tovarna usnja v Kranju, Ze lani meseca februarja se je pričelo z redukcijo plač, ki jih je podjetje znižalo za 3 do 9 odstotkov. Deloma se je tudi reduciralo že nekaj delavcev, celotni obrat pa se je znižal na štirideset delovnih ur, z mesecem julijem pa celo na 32. Uvedlo pa se je seveda v tem delovnem času prisilni akord. Pričetkom usnjarske sezone pa se je obratovalo povprečno štirideset ur na teden. Ko se je poslavljalo leto 1931, se nam je na vseh koncih in krajih obljubljalo, da se bo pričelo obratovati s polno paro. Kakor težka mora, ki je tlačila delavstvo skozi celo leto, je zdrknilo iz obupanih src družinskih očetov in vseh ostalih, ki so izključno vezani le na vsakdanji zaslužek. Toda upanje je bilo zaman. Delovni čas so znižali na pet dni v tednu po šest delovnih ur. Moški zaslužek je znašal 60 do 150 Din 14 dnevno. Toda niti tako mizerno stanje delavstva še ni bilo dovolj grenko. Sledil je konkurz. Upravna masa je baje odpovedala nadaljnji kredit in zahteva izpraznitev tovarne. Da, izpraznitev tovarne je lahka beseda, toda za delavstvo pa pomeni to veliko gorje. Lahko je delavstvu reči: na cesto! Toda težje mu je pokazati pot, kam naj gre s svojo družino. Vodstvo obrata družbe »Standard« se je sporazumno z delavskimi zaupniki in Delavsko zbornico obrnilo na merodajna mesta, da bi se obrat zamogel v polnem obsegu obnoviti. Uspeh intervencije nam sicer še ni znan, gledamo pa s strahom v bodočnost. Brezposelne podpore ni, otroci pa zahtevajo kruha. Apeliramo na vsa pristojna mesta, da zadevo čim preje rešijo, da pridemo čim preje do dela. Ne zahtevamo drugega, kakor dela in zaslužka, da se za-moremo pošteno preživeti. Ne zvišujte število brezposelnih, ker ta armada je že dovolj velika. — Prizadeti delavci.
Pokojnine za delavce v angleški mlinski Industriji. Celotna mlinska industrija Velike Britanije je sprejela nedavno obširen predlog za pokojninsko oskrbo svojih delavcev, če dosežejo ti starost 65 let. Predlog, ki je rezultat sodelovanja delodajalcev, zavarovalnih izvedencev in voditeljev strokovnih' organizacij, prihaja v poštev za moške delavce, razen osobja v upravljajočih položajih, v starosti od 18 do 64 let od 1. januarja 1931. Delodajalci kakor tudi delojemalci bodo prispevali k premijam in sicer plača vsak delavec po 1 šiling na teden (1 pf. št. = 20 šilingov = 210 Din). Vsote, ki bodo izplačevane kot odškodnine, se bodo ravnale po višini službenih let in bodo dosegle najvišjo izmero 47 pf. šterlingov letno (9870 Din ali 822.50 Din mesečno). Ce tvrdka z likvidacijo ali iz kakega drugega razloga preneha z vplačevanjem premij, postane celotna vsota, ki sta jo plačala delavec in delodajalec, last delavcev. Nameščenci, ki izstopijo iz te industrijske panoge, lahko do-
bijo svoje vplačane premije povrnjene. V mlinski industriji pravočasno izvedena racionalizacija je omogočila sprejetje tega predloga. Prva premija 52.000 pf. št., ki zavaruje za pokojnino 10.000 oseb, je že vplačana.	-st-
ŽIVILCI.
Delovanje (UL.
Predstavništvo mednarodne živilske Unije je imelo dne 9. in 10. maja t. 1. v Lucernu svojo letno plenarno sejo, na katero so bili pozvani predstavniki poedinih držav, med njimi tudi mi. Temu pozivu se žalibog nismo mogli odzvati radi finančnih težkoč. Od rednih njenih članov so bili zadržani tudi predstavniki Danske in Amerike. V pozdravnem nagovoru pri otvoritvi seje se je sodr. predsednik spomnil od poslednje plenarne seje umrlih članov, in sicer ss. Bauerja, dalje vodje norveškega živilskega pokreta s. Hansena in ravnatelja Mednarodnega biroa dela, Alberta Thomasa.
Poročilo tajništva IUL je bilo z drugimi vprašanji vsestransko pretreseno. Tekom leta 1931 se je vpliv Unije razširil, ker so pristopili živilski savezi Danske, Finske, Jugoslavije in Palestine.
Unija šteje danes 34 organizacij, in to iz 21 držav s skupnim številom 373.000 članov.
Po delodajalcih iz dela izključenim članom danske mesarske industrije je plenarna seja izrazila svoje simpatije in obljubila, da bo po možnosti nudila vso moralno in ma-terijalno pomoč. Za ponovno upostavo živilskega pokreta v Finski se odrejuje pomoč 5.000 švedskih kron, od katerih bo Skandinavski savez prispeval v znak solidarnosti polovico. Nadalje je plenum sprejel na znanje poročilo tajništva, da se z gotove strani nekega zadružnega pokreta vodi mednarodno organizirana akcija, da se mednarodni dogovori in predlogi za ukinjenje nočnega dela v pekarnah črtajo in podvržejo reviziji. Zaključeno je, da se podvzame vse razpoložljive mere, da se ta akcija onemogoči in da se prepoved nočnega dela v vseh državah čim preje izvede. Predlogi mednarodnega sindikalnega saveza in njegov socijal-ni program so bili pred kratkim proučeni in je sklenjeno, da jih Unija v vrstah svojega članstva, v kolikor so sprejemljivi, priporoči in skuša, da se jih izvaja.
Tajništvo Unije je predložilo poročilo o gospodarskem položaju v živilski industriji in obrti. Ob tej priliki je podčrtano, da je ta gospodarska panoga v mnogo večji meri prizadeta vsled današnje krize, kakor pa se je pričakovalo.
Peki Maribor.
Prošle nedelje, ko so se v Mariboru vršile kolesarske slavnosti naših delavskih kolesarskih društev, se je dogodil grotesken slučaj, ki meče čudno luč na današnje urejene razmere v državi.
Za vsako stvar imamo zakon, ki pravi, kaj se sme tn kaj se ne sme.
Da pa pojasnimo slučaj, moramo pač povedati le to, da se je v nedeljo, ko se v Mariboru ne dobi sveže pecivo, pripeljal pek-Judež, ki je svoje sotrpine izdal, iz Ptuja z veliko košaro svežega peciva in ga ponujal po Mariboru. Ta človek je prodal svoje sodruge (saj sodrug ni bil, ampak neke vrste plazilec) in stavil s svojim dejanjevn sedanji, še za silo obstoječi nedeljski počitek, na kocko. Ker kakor hitro bodo mojstri začutili, da jim nekdo ob nedeljah z dežele konkurira s svežim pecivom, bodo radi svojega obstoja (zgube, s katero delajo), primorani tudi v nedeljo nuditi javnosti sveže pecivo.
Karl Marx je rekel in zapisal: Izboljšanje položaja delavca je delo delavca samega v skupnosti in organiziranosti.
OBLAČILNI DELAVCI.
Samomor v Varaždinu. Zadnje dni meseca aprila si je 70 letni starček in sodrug Trstenjak Ivan končal svoje življenje. Ta sodrug je bil ustanovitelj krojaške organizacije leta 1894 ter neprenehoma član do prevrata in leta 1920, ko je oblast društvene prostore zaprla in organizacijo razpustila. Med tem časom so mu pomrli njegovi stari delodajalci; svojo ženo in dva sina je zgubil že v svetovni vojni in tako je bil prepuščen sam sebi ter si je pTi mladih mojstrih preživljal, dokler ga ni doletela ta strašna kriza, ki ga je popolnoma spravila v obup. Ker ni imel zaslužka in nobene podpore, beračit pa ni hotel, se je odločil umreti. Pred svojo smrtjo je napisal listek, v katerem je prosil prijatelje, da vse njegove stvari razprodajo ter s tem plačajo najemnino za zad-ni mesec, da mu nikdo ne bo očital, da je ostal komu kaj dolžan. Vzrok samomora je tudi zato, ker ni starostnega zavarovanja.
Kultura.
»SVOBODA«, junijska (VI.) številka, je Izšla. Bogata je po vsebini in zanimiva. So-drugi, bodite naročniki »Svobode«. 3 Din mesečno ni tak znesek, da bi ga ne zmogli. A pouka In razvedrila je obilo.
»LITERATURA«, mjesečnl časopis za nauku i umj.etnost, ki ga urejuje pisatelj Ga-logaža, prinaša v svoji 5. tn 6. štev. zanimive razprave o Intelektualcih in socializmu, o socialno] književnosti Itd. Naročite jo: Zagreb, Pretlnac 55.
»SOCIJALNA MISAO« za mesec junij prinaša članek »Kriza socljallzma« in več črtic in književnih ocen, ter Lunačarskega razpravo: »Novi putevl teatra.« Naroča se: Zagreb, Illca 55/1.
»SVIJET«. zagrebški flustrlranl tednik, prinaša lepe slike in razprave. Naroča se:. Zagreb, Preradovičeva ulica.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.