o Leto X - Štev. 17 (233) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15. septembra 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADiT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. KAM GREŠ...? VADO A SCUOLA Papež sprejel Beneške Slovence ■Hi _ -1 * Come si fa ricerca sul territorio (pag. 2) * Še o polletnih sejmih (str. 3) * Lepuo smo se miei na Mladi briezi-Barčici moji (str. 3) * Giorgio Rudi: una realtà in campo internazionale (pag. 4) * Še priet ku se je rodila je pretekla mamo (str. 5) Sv. Lenart ima enega prebivalca več V Grmeku se niso še polegle polemike, ko je v Nedi-ške doline prišel drugi domnevni (presunto) kamorist, 37-letni Iorio Fioravante. Prikazal se je v nedeljo 28. avgusta, v Sv. Lenart, kamor so ga poslali na prisilno bivališče. Ljudje ga niso bili prav nič veseli in kot v Grmeku so se spraševali, kje mu bodo dobili stanovanje in kam ga bodo zaposlili, saj je veliko domačinov predvsem mladih brez dela. Že isti dan, ko je Fioravante prišel v Sv. Lenart je župan Renato Simaz sklical sejo občinskega odbora. V naslednjih dneh so se vrstile razne pobude in pritiski, da bi prišlo do preklica take odločitve, v nasprotnem primeru je občinski svet pripravljen dati odstavko (dimissione). V pričakovanju, kako se bodo stvari razvile, so Ioria Fioravante začasno namestili v bar Centrale v Škratovem. Te mal so že začel usako jutro ustaiat no malo buj zguoda, ker se muorajo na-pravt za iti v šuolo. Pogle-dimo no malo, kam an kua se po naših dolinah tuole godi. So narmajši, pa imajo narvič dni šuole an narvič ur na dan! So take lieta, kar otrok je, morebit, narbuj po-trieban se čut v svoji družin, v svoji vasi, čut navadno ra-potanje, se čut doma! — An mi kam ga pošjamo? «Pride an se čuje ku zgu-bjen» mi je odguorila na meštra, pa nikdar se nie uprašala «Zaki?». Se vie, de usak od nas ku pride v nou ambient se kiek malega pre-straše, pa za tele male otroke muora bit kiek obupnega; provajmo pogledat kaj mu narbuj manjka: Mama, se vie de mama manjka usiema kar jo nie, pa mame ne moremo pošjat v otroške var tace, ker... Tata, more bit no malo manj, po navad ga nie doma. Nono, al pa nona, vasnjani, ki ga takuo radi pomačkajo zak je narmlajš v vas. Potle mu manjkajo pas al pa mačka, zajci, korito, rieka,... mu manjka vse! Pa narvič mu manjka be- Liepi poletni cajti puni veselja in lepih igri so finili, naš otroc se napravljajo za šuolo. (Foto Eddi Bergnach) sieda, tisti zuon, ki če tud nie biu njemu obarnjen, mu je napunu uhuo in mu dau ideo, da ga zmieram kajšan varje: naj je bila nona, ki je uekala nad pisan, al pa nono ki se je upraš na pragu al bo sonce al pa daš.. Vse tuole mu manjka, ga straš an se na-čuje vič doma. Ki narmo? Ga na pošjamo vič šuolo? Naj ostane doma «kaštron»? Otroški vartac je nujno potrieban za iti na-pri; potrieban družin, ki dieta, potrieban otroku, da se kiek navad, potrieban... Ker se ne more drugač, ker šuola muora bit, ka bi na bluo pru, de bi bla kiek drugač? Ist mislem, de nie takuo težkuo; bi na korlo ku prenest v šuolo živlienje, ki je oku nje, an puno strašil bi odpadlo. Kako mamo da pomaga meštri, kar more an takuo ki more, kajšna nona, ki zna lepuo pravce pravt, an nono, ki zna take lepe norčie rimat, kako... an vsi de bi guoril ku ta doma, takuo ki jim pride buojš, magar s pisarn al z mačko, kakuoš al petelinam an... otroški vartac bi oživeti... Osnovna šuola (scuola e-lementare), tle pa še buj lahko, otroc se znajo že pomagat, vedo že kuo an kam gredo reči. Bi bluo lahko prit od jesena do «frassino» al pa od krave do «mucca», pa ne smie bit takuo, se muora pre-bierat na bukvah, de v mie-stu imajo tram, semafore, an... Vse novuo, vse težuo, vse nanucno an potle se upra-šamo, zaki naši otroc so buj kaštroni ku druz... an je šele kajšan, ki ima kuražo reč, da za se navast to pravo šuolo, se muora parvo zabit to staro: naše živlienje1 An (Nadaljevanje na 2 strani) Pradielis è ricostruita: ora si pensi alla rinascita economica V sredo 7. septembra je papež Pavel Janez II sprejel in pozdravil v materinem jeziku Beneške Slovence, ki so se udeležili petdnevnega simpozija o Ivanu Trinku v Rimu. Več na prihodnji številki. Dežela nas diskriminira V Beneški Sloveniji tudi letos ne bomo imeli slovenskih tečajev za poklicno izobraževanje. Tako je sklenilo deželno odborništvo za kulturo, šolstvo in poklicno izobraževanje, ki ne bo torej financiralo in tako omogočilo niti enega izmed petih strokovnih tečajev, ki jih je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje predlagal za videmsko pokrajino. Dežela tega svojega sklepa še ni uradno utemeljila, zelo jasno pa je, da predstavlja odločitev grobo diskriminacijo na naš račun. Dežela je v preteklih letih vendarle finasirala nekatere slovenske tečaje za poklicno izobraževanje v Čedadu. Lani je pa spremenila svoja stališča, verjetno tudi pod pritiskom sil, katerim so Slovenci že dolga leta trn v peti. Podobno se je zgodilo tudi letos. V šolskem letu 1983/84 naj bi razširili tečaje tudi na Kanalsko dolino; po taki o-dločitvi jih bodo priredili samo v Tstu in v Gorici. Un momento dell'inaugurazione di Pradielis ricostruita. Pradielis - Ter nel comune di Lusevera è a distanza di 7 anni dal catastrofale terremoto che ha colpito il Friuli completamente rinnovato. Rimosse le macerie, sanate almeno in parte, le grosse ferite che il sisma ha provocato radendo al suolo il paese, Pradielis, uno dei più grossi centri dell'Alta Val Torre ha ripreso lentamente a vivere. Sabato 27 agosto il paese addobbato a festa ha voluto così celebrare la sua ricostruzione cogliendo contemporaneamente l’occasione per ringraziare ancora una volta tutte le organizzazioni nazionali e internazionali, che in quei terribili giorni hanno contribuito in qualsiasi modo alla ricostruzione. Tra gli altri sono da ricordare ì rilevanti aiuti della Slovenia, dell’Austria e della Germania. A tagliare il tradizionale nastro è stato il presidente della giunta regionale Comelli al quale anche in quest’occasione è stato posto il problema della rinascita economica di tutto il territorio che deve necessariamente accompagnare la ricostruzione materiale. Esaminato dall’assemblea CSCCÌQ SÌ .. . il piano di sviluppo mg noti COSÌ In una lunga e laboriosa Assemblea la Comunità Montana delle Valli del Natisone ha esaminato il piano pluriennale di sviluppo consistente in diversi elaborati e cioè di un'indagine conoscitiva di linee progettuali ed allegati. Dopo la relazione scritta del Presidente si è aperta una discussione che ha visto impegnati diversi Consiglieri con interventi sia di carattere generale che particolare. L’Avv. Giovanni Battocletti, per il gruppo consiliare del P.C.I., pur prendendo atto del lavoro svolto, ha criticato l'impostazione troppo a-stratta ed accademica del piano rilevando come si era elusa la questione etnica sia slovena che friulana senza l’esame delle quali non si può comprendere le cause del degrado delle zone ed indicando le vie di sviluppo. A poco più di 15 giorni dall'elezione del sindaco e della nuova giunta, si è riunito a Torreano il consiglio comunale per discutere di 22 punti all'ordine del giorno. Si è trattato per lo più della ratifica di tutta una serie di delibere; sono state inoltre approvate le tariffe per la raccolta dei rifiuti solidi urbani e le priorità per la realizzazione di opere pubbliche per l’anno in corso. Infine sono state nominate le commissioni. Commissione edilizia; Luigi Leone, Zoilo Turco e Guido Frossi (membri elettivi) ; il sindaco Sab-badini, Giuseppe Flebus (assessore ai lavori pubblici) Alberto Faleschi-ni (uficiale sanitario) e Paolo le-rep e il comandante provinciale dei vigili del fuoco che sono membri di diritto. Commissione terremoto; Romano Ceccolin, Lidio Macorig e Nevio 40° anniversario della fondazione del IX Corpus L'11 settembre a Nova Gorica in Slovenia, il 9° Corpo d'Armata dell'Esercito Popolare di Liberazione ha celebrato il 40° anniversario della propria fondazione. Di questa unità fecero parte diverse Brigate partigiane composte da cittadini italiani, in prevalenza friulani e giuliani che formavano la Divisione Garibaldina d’Assalto «Garibaldi Natisone». Questa formazione, come la Divisione «Italia» e la Divisione Ga-ribaldi-Montenegro, nonché altre 22 unità partigiane italiane, composte da ex soldati italiani, presero parte alla guerra per la liberazione della Europa dal nazifascismo in terra jugoslava. La «Natisone» vi combattè fino alla liberazione di Lubiana e di Co-cevie, sotto comando e con insegne italiane così come l’«