METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na '(s strani 300 K, na >/s strani 150 K, na »/» strani 100 K, na '/u strani 50 K in na Vu strani 25 K. Udom 10 popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Naznanila kmetovalcem. — Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski. — Naše vinarstvo. — Naloge našega vinogradništva v bodočnosti. — Vprašanja in odgovori. — Poročila in objave podružnic. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Konjerejec: Vahilo. — Navodila podkovnim kovačem, kako je konje podkovati, da se kopita cela in zdrava ohranijo. — Razdelitev državnih žrebcev. — Konjereja v Sloveniji. — Konjerejske vesti. — Uradne vesti. — Inserati.
Oddaja modre galice.
Slovenska kmetijska družba si je za tekoče leto nabavila potrebno modro galico za vinogradnike cele Slovenije in je to množino določila na podlagi potrebe in razdelitve minulega leta, ki je bilo izredno deževno in ugodno za trtne bolezni. Blago je že kupljeno in plačano ter se nahaja večji del že v Sloveniji.
Galica je bila pravočasno kupljena, in sicer za primerno ceno, kajti dandanes stane že dva- do trikrat toliko. Vsled tega z mirno vestjo lehko zagotovimo, da bodo vinogradniki Slovenije dobili letos, kakor so jo tudi že lani, najcenejšo modro galico v celi Jugoslaviji. Navzlic temu ji dandanes še ni mogoče določiti oddajne cene, ker ni še vse množine tukaj in ker družbi niso še znani vsi stroški, ki jih je upoštevati pri ceni, in sicer prevožnja, carina, skladiščnina, obresti izposojenega kapitala itd. Prevožnja iz Nemške Avstrije se je po novem letu zvišala za 150 %. Vendar se da približno ugotoviti, da bo stala letos modra galica, ki jo razdeli družba,
za družbene ude 12 K za kg, za ostale vinogradnike pa 14 K za kg.
Naloga družbe je, da v prvi vrsti podpira tvoje ude in skrbi, da dobijo ti zadostno množino
kmetijskih potrebščin. Ker je pa letos povpraševanje po modri galici veliko, mnogo večje od lanskega leta, ter je družba naročila le tisto množino galice, ki jo je lani razdelila, slednjič ker je vsa kupčija z galico prosta, da jo lehko vsak poljubno prodaja in kupuje, nI družba več dolžna skrbeti za neude. Vsled tega bo družba načelno oddajala modro galico le svojim udom.
Ko bodo udje prejeli količino galice, ki jo potrebujejo za svoja vinograde, potem šele se bo primerno upoštevalo tudi neude, ki pa bodo morali kg galice plačati za dve kroni dražje kakor udje. To preplačilo pojde v korist podružnicam in v pokritje režijskih stroškov Slovenske kmetijske družbe.
Opozarjajo se pa načelništva podružnic, da morajo sprejeti kot uda vsakega, ki se za to priglasi. Načelništva podružnic morajo ravnotako upoštevati ude, ki so plačali udnino naravnost družbi, če se izkažejo s potrdilom o vplačani udnini za 1920. 1.
Vsaka podružnica, oziroma razdeljevalnica mora sestaviti dva seznama naročnikov za galico, urejena natanko po občinah, in sicer enega za ude, drugega za neude, in sicer vsakega v dveh izvodili. Potrebne tiskovine v ta namen dobi pri družbi in se ji dopošljejo
na njeno zahtevo. En Izvod vsakega seznama dopošlje družbi, ki določi množino galice, ki se dodeli v razdelitev za dotični okoliš. Vsekakor je to izpolniti tudi tistim, ki so pri družbi že prijavili svojo približno naročitev.
Vsak naročnik modre galice mora pri svoji razdeljevainici z naroČilom vred takoj vplačati celo kupnino, ki jo naj potem razdeljevainlca dopošlje družbi skupno z naročilniml seznami.
Opozarjajo se vse rezdeljevalnice, naj strogo pa. zijo na to, da si vsak vinogradnik naroči le tisto množino galice, ki jo potrebuje za svoje vinograde za tekočo sezijo. Kot merilo naj služi določitev, ki se je med vojno kot primerna izkazala, da se potrebuje v normalnih letih na ha do 35 kg aH na oral do 20 kg galice. Večjih množin, ki bi morda služile v nadaljno prodajo ali veriž^nje celo na Hrvatsko, ni nikakor "dovoliti udom, še manj pa neudom.
V vsakem izkazu mora biti navedena površina vinograda, ki jo dotični vinogradnik poseduje, da se na ta način preprečijo morebitne zlorabe, oziroma previsoka naročila. Podružnice, oziroma razdeljevalnice so odgovorne, da se naročila kakor tudi razdelitev vrši v popolnem redu brez vsakih zlorab.
Vsa naročila naj se zberejo najkesneje do 29. februarja t. I.
ter dopošljejo, in sicer po en seznam naročnikov udov in neudov Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani obenem s kupnino.
Opozarjajo se vsi vinogradniki, da se družba ne bo ozirala na prepozno došla naročila, kajti vsak vinogradnik že danes dobro v6, koliko galice bo potreboval za svoje vinograde. Ce je pravočasno ne naroči, je temu kriva samo njegova malomarnost.
Razdeljevalnice naj takoj razglasijo, da sprejemajo naročila na modro galico, in sicer kraju primerno bodisi potom občine, pred cerkvijo ali v cerkvi.
Predplačila na račun galice se takoj sprejemajo, kajti družba je morala za galico že davno založiti, oziroma plačati mnogo milijonov kron, preden je sprejela to blago, in obresti od tega kapitala znašajo vsak dan na stotine kron, ki jih mora družba plačati.
Na naročila brez denarja se družba ne bo ozirala.
Ravnotako ne more upoštevati naroČila posameznikov, ampak vsak vinogradnik naj se obrne na tisto podružnico ali razdeljevalnico, v katerem okraju ima svoje vinograde.
V ceni modre galice, ki jo je družba določila za razdeljevalnice, so upoštevani vsi prevozni stroški do zadnje železniške postaje in carina. Stroške, ki nastanejo razdeljevainici s prevozom od železniške postaje do mesta razdelitve in pri razdeljevanju, mora razdeljevalnica kriti s primernim poviškom cene, ki pa mora biti le tako visoka, da so kriti resnični stroški prevožnje in razdeljevanja. Pri tem je posebno paziti na to, da ne bodo udje preveč oškodovani.
Galica, ki se nahaja že pri podružnicah, se ne sme razdeliti, dokler niso družbi doposlani zahtevani seznami naročnikov in jih ta ne odobri ter ni plačana celokupna svota. Če tem podružnicam ne bo zadostovala že sedaj doposlana jim množina za vsa naročila, se jim tozadevni primankljaj pozneje dopošlje.
Prejemniki modre galice naj zahtevajo od že-ležniške postaje, da se jim galica na postaji uradno stehta, ter naj morebitni primanjkljaj takoj javijo že-ležniškemu uradu, kajti Slovenska kmetijska družba se načelno ne ozira na pritožbe o morebitnem primanjkljaju na železnici, za katerega je odgovorna železnica sama in je dolžnost prejemnika, od železniške uprave izterjati povračilo za primanjkljaj.
Pri razkladanju in nakladanju na postajah, kakor tudi pri prevožnji do razdeljevalnic in razdelitvi modre galice naj prejemniki sami poskrbe za pošteno delo, da ne bo pozneje pritožb, oziroma zahtev po povračilu.
Nakup krompirja.
Slovenska kmetijska družba kupi večje množine semenskega krompirja, da ga spomladi razdeli v tiste okraje, kjer so imeli letos tako slabo krompirjevo letino, da si ga kmetovalci niso pridelali niti za svojo prehrano.
Družba kupi tak semenski krompir po primerni ceni in ga na zahtevo plača polovico takoj, ostalo pa šele spomladi ob prevzemu blaga. Cena za semenski krompir bo na vsak način višja nego ona za krompir za prehrano. Vsakdo pa, ki hoče prodati svoj krompir družbi, se mora zavezati, da ga odda spomladi tisto množino, ki jo jI je prodal.
Krompir se sedaj pozimi ne more prevažati, vsled česar morajo kmetovalci, ki ao ga družbi pro-
dali, skrbeti, da se do spomladi ne pokvari, zmrzne, zrase ali zgnlje, kajti družba bo prevzemala le zdravo semensko blago.
Družba kupi vsako množino v celih vagonih ali v manjših količinah.
Opozarja se, da je ves ta krompir namenjen edinole za seme v Sloveniji, da se ž njim odpomore onim krajem, kjer si ga niso mogli pridelati zadostno, da bi ga imeli za seme. Iz Slovenije se ta krompir ne bo izvažal.
Poživljajo se torej vsi oni kmetovalci, ki imajo kaj semenskega krompirja za oddajo, da to takoj pismeno ali ustno naznanijo Slovenski kmetijski družbi, Ljubljana, Turjaiki trg 3.
Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski, m.*)
Svoječasno se je na ljubljanskem liceju, kakor se je takrat imenovala višja gimnazija, poučevalo tudi o kmetijstvu. Za pouk o kmetijstvu je bil nastavljen poseben za to stroko usposobljen profesor, ki je obenem tudi poučeval naravoslovje.
L. 1834. je bil profesor kmetijstva na ljubljanskem liceju Franc Ksaverij Viljem Hlubek, ki velja kot znameniti učenjak za znanstveno raziskovanje kmetijstva tiste dobe v Srednji Evropi. Hlubek je bil zadnji zagovornik sprsteninske teorije proti rudninski, katero zadnjo je v neizmerni prid kmetijstva uveljavil prof. dr. J. Liebig.
Profesor Hlubek je služboval v Ljubljani od 1. 1834. do 1840. ter je potem prišel za profesorja kmetijstva na tehniko v Gradec. Za časa njegovega službovanja v Ljubljani, je bil administrator poskusnega dvorca c kr. kmetijske družbe kranjske na Poljanah ter je s tega njegovega posla posneti, koliko more naobražen kmetovalec storiti za napredek kmetijstva, četudi nima »žuljev" na rokah. Profesor Hlubek je stal že takrat na edino pravem stališču, ki še danes velja in ki bo vedno veljal, da je zadostno pridelovanje prave krme prvi pogoj napredka v živinoreji, zato je on v tem zmislu delal, pri čemur je imel hude praske pri kmetijski družbi kranjski, pri kateri takrat kmetijstvo na znanstveni podlagi ni imelo še nikakih zastopnikov.
Profesor Hlubek je dobil nalogo spisati statistično sestavo kmetijskih, industrijskih in trgovskih razmer ljubljanskega gubernija ilirske kraljevine. V to svrho se Hlubek ni poslužil samo tistih podatkov, ki so mu bili pri raznih uradih na razpolaganje, ampak je prepotoval od 1. 1835. do 1. 1839. celo kranjsko deželo, ter je na licu mesta proučeval takratne gospodarske razmere te dežele. Vsled gori omenjenega naročila, je predložil obširno razpravo o narodnem gospodarstvu na Kranjskem, ki pa žal ni nikdar v tisku izSla. Rokopis Hlubekove razprave obsega 398 strani folioformata, in se nahaja vezan v registraturi Slovenske kmetijske družbe. Kako je razprava prišla h kmetijski družbi, se danes ne da dognati. Iz rokopisa se pa da posneti, da je bila Hlubekova razprava obširnejša in da so se važni deli izgubili.
, Hlubek piše v svoji razpravi jako veliko o živinoreji na Kranjskem in ker jo ocenja kot strokovnjak in učenjak, zato so njegove opazke jako dragocene za presojo naše živinoreje, kakršna je bila pred slabimi 100 leti.
Iz Hlubekovega spisa posnamem v izvlečku samo one najvažnejše odstavke, ki se nanašajo na kakovostno stanje takratne naše govedorpje.
H. ostro žigosa zanikerno stanje travnikov in pašnikov, ki zato dajejo zelo malo pridelka ter na dotičnem mestu pravi: Mimogrede že tukaj ompnjam, da je vzrok žalostnemu stanju tukajšnje živinoreje, slabo razmerje med pride'kom krme in drugih kmetijskih rastlin in zanemarjeno pridelovanje krme.
Pod poglavjem „P'anša stvo" piše H. med drugim: Ker pri tukajšnjem planšarskem gospodarstvu tako kakor povsod veliko več živine rede, kakor je morejo
*) Glej zadnji dve številki .Kmetovalca".
preko zime preživeti, zato obrezujejo jelše, jesene, topole, lešnike, hraste in javorje, da potem s pokla-danjem vejnikov tega drevja svojo živino vsaj toliko časa pri življenju ohranijo, dokler se ne prične planinska paša. Ni si mogoče predstavljati, kako žalostno izgleda živina, ki se žene na planino, dokler človek sam na lastne oči nima prilike videti kake take krave. Ako ne dobi živina, ki se žene na planinsko pašo, nekaj časa poprej boljše krme (poklada se ji celo nekaj dni poprej kruh), potem ne more brez posebne pomoči priti na planino. Ta pomoč obstoji navadno v tem, da dva ali celo trije ljudje kravo naprej porivajo.
Na mestu, kjer H. presoja množino v deželi pridelane krme, piše takole: Ako se vrhutega še pomisli, da se nič sena ne uvaža in da se vsako leto mnogo tisoč stotov sena pokrmi tuji vprežni živini, ki se rabi za vožnjo po cestah, potem se pride do pre-pričanja, da je pridelovanje krme na Kranjskem nezadostno in da se živali prehranjujejo večinoma s prazno slamo. SMja se dobiva zunaj kmetije. Živinoreja je zato popolnoma zanemarjena in kmetijski obrat se vrši na stroške gozdarstva. „Slama ter krma od vejnikov in gozdna stelja pomenijo vodilne klice tukajšnjega kmetijstva." Če se pomisli, da se samo za domačo živino pridela najmanj trikrat stotisoč stotov sena premalo v deželi, potem se ve za vzrok, zakaj je živinoreja v tako žalostnem stanju. Pri poglavju o živinoreji bo obrazloženo, da dežela ne more kriti svoje potrebe glede klavne živine in da samo glavno mesto Ljubljana plača na leto 76000 gl. za uvoženo meso iz sosednjih dežel. (Če se vzame za podlago današnja cena živine in današnja nizka kupovalna sila denarja, tedaj je bilo pred slabimi 100 leti 76000 gl. za dokupljeno živino toliko kakor je danes 7,600000 K. Upoštevaje te razmere se more šele spoznati, zakaj se je profesor Hlubek zgražal nad to za takrat ogromno vsoto. Op. pis.)	(Nadaljevanje tega odstavka sledi.)
Naše vinarstvo.
V	18. štev. »Kmetovalca" z dne 15. sept. 1919. sem objavil pod gorenjim naslovom v kratkih potezah informativen spis o sedanjem stanju našega vinarstva, ter navedel tudi v kratkih črticah akcije, ki so potrebne za nadaljne pospeševanje vinarstva, te važne panoge našega kmetijstva.
V	članku „Naše vinarstvo in bodočnost" v 24. štev. »Kmetovalca" z dne 24. dec. 1919 kritizira gosp. Žni-darič te predloge; gosp. Žnidarič pa navaja v svoji kritiki tudi reči in zadeve, o katerih v mojem spisu sploh govora ni. Nikjer n. pr. ne priporočam subvencij, podpor ali brezobrestnih posojil. Nikjer tudi ne priporočam, da naj bi se zasadil vsak košček prejšnjih vinogradov zopet z vinsko trto.
V	svojem več kot 30 letnem javnem delovanju v vinarski stroki sem marveč vedno in ob vsaki priliki povdarjal in nasvetoval, da naj se vinograde zasaja le v takih razmerah, ki so za to v vsakem oziru prikladne in le v takem obsegu, kakor jih posestnik more dobro obdelati.
Pri obnovljenju po trtni uši vničenih vinogradih som vinogradnikom vedno priporočal, da naj se opustijo vinogradi v vseh nizkih in drugače neugodnih legah, ki se dajo za druge kmetijske pridelke z večjo koristjo porabiti nego za vinsko trto.
Bes m j« tudi opustile mnogo leg, ki so bile za trto manj prikladne.
Imamo pa posebno na Štajerskem Se mnogo okuženih vinogradov v dobrih legah, ki za kako drugo kulturo niso porabni. Upoštevati je tudi, da v takih krajih živi velik del prebivalstva skoro izključno le od dohodkov svojih vinogradov.
V	takih okolnostih vinogradniki ne morejo obstati brez vinogradov, in če bi jim ne bila dana možnost do obnovitve, bi moralo mnogo ljudi zapustiti svoje domove in se izseliti.
V	takih razmerah je torej v interesu države in narodnega gospodarstva, da taka zemljišča ne ostanejo neobdelana.
Poleg tega je nanovo zasaditi tudi mnogo vinogradov, ki so bili svoječasno obnovljeni, pa so iz raznih razlogov oslabeli. Za obnovo označenih vinogradov je potrebno, da je na razpolaganje dovoljna množina trt v primernih sortah.
Želeti bi bilo sicer, da bi se trte pridelovale od privatnih podjetnikov v zadostni množini in v pravih sortah. To se je tudi vedno priporočalo, a žal se do-sedaj ni dalo doseči.
Skoraj vsako leto je bilo opažati veliko pomanjkanje trt, le 1.1914. in med vojno so vsled takratnih razmer trte preostajale. A še pred nekoliko leti se je dogajalo, da se rigolani vinogradi po eno ali več let niso mogli zasaditi, ker od nikoder ni bilo dobiti trt, ali pa, ker vinogradniki niso zamogli plačati zanje visokih cen.
Dokler se te razmere ne izpremene, ne preostaja drugega, kot da poseže država vmes, da ona prtducira zadostno število trt in jih oddaja vinogradnikom, kajti z narodno - gospodarskih ozirov je želeti in delati na to, da vsaj že pripravljen svet ne ostane gospodarsko neizkoriščen.
Temu bo pritrdil vsak, ki pozna razmere in kdor je videl kalamitete, ki so obstojale v tem pogledu ob početku rekonstrukcije naših vinogradov.
Takrat se je res dogajalo, kar nam sedaj zopet priporoča gosp. Žnidarič, da je namreč marsikateri vinogradnik moral iskati pota, da si nabavi trte ceneje in kjer mu je bilo le mogoče.
Žal, da je bil to ponajvečkrat le slab material. Ako sedaj prihajajo strokovnjaki iz drugih krajev, najdejo čestokrat v najboljših legah vinograde, zasajene z raznovrstno mešanimi, mnogokrat neprimernimi ali manj vrednimi sortami, ter se čudijo nerazsodnosti in nepoučenosti dotičnih vinogradnikov, ker ne vedo, v kakšnih neugodnih razmerah so ti vinogradi nastali.
Takih razmer v urejeni državi ne bi smelo biti. Zato sem mnenja, da je za državo in za narodno gospodarstvo bolje, če trt preostaja, kakor pa če jih po-manjkuje. Temu, da ne bo šla produkcija nad potrebo, je lažje v okom priti, kakor pa pomanjkanju.
Z lastnih izkušenj pa moram odsvetovati, da bi vlada nabavljala potrebni trtni material morebiti v inozemstvu, če ga v lastni deželi tudi v privatni pror dukciji ni dovolj.
Z nevoljo 'se še spominjam, kakšen slab trtni material se je uvažal svojčas k nam iz Francoske, Italije in Španije.
Marsikateri naših prezgodaj slabečih starejših ameriških nasadov je le posledica takratnega naziranja, 4a ni umestno, da država prideluje trte v lastni režiji, narveč, da j® bolje jih uvažati.
Kar se tiče brezobrestnih posojil, je omeniti, da je njih vračevanje, v kolikor se ne vrši itak že prostovoljno, — urejeno zakonitim potom.
Kar sem rekel glede nadziranja privatnih trsnic, se nanaša seveda le na take, ki trgujejo s trtami.
Nedvomno je, da se vinarstvo pospešuje (kvalitativno in kvantitativno) z razmnoževanjem primernih trtnih vrst. Temu namenu pa se nasprotuje, ako se spravljajo med ljudi neprikladne trtne sorte in tako postopanje gotovo ni v interesu narodnega gospodarstva.
Kar pa je v kvar narodnemu gospodarstvu, ne more biti v korist državi, in država ima ne samo pravico, marveč tudi dolžnost, da tako škodljivo postopanje zabrani. S tem ne posega v pravice posameznika, ker posameznik nima pravice v svojem obratu se posluževati sredstev in načinov, ki so občnosti škodljivi.
Trgovina s trtami je tudi v drugih deželah stavljena pod državno nadzorstvo.
V	krajih, kjer se nahaja obnovljenje vinogradov še v pričetku, so gotovo v prvih letih na mestu vzorni nasadi, posebno še tam, kjer se priporoča upeljava trtnih sort, ki v dotičnem kraju preje nise bile v navadi. V krajih, ki so obnovljeni, pa za to itak ni nikake potrebe, t
V	svojem kratkem informativnem spisu nisem imel namena in tudi ne povoda, staviti podrobne predloge o podrobnem delovanju vinarskih nadzornikov, ter sem mnenja, da naj v tem pogledu ukrene poverjeništvo za kmetijstvo, kar smatra za potrebno; vodstvo trtnih nasadov pa se nahaja tudi sedaj v njihovih rokah.
Nabavo gumijevih trakov, strojev in drugih priprav sem tudi jaz priporočal potom Slov. kmetijske družbe; — le v primeru, če bi to iz kateregakoli vzroka ne bilo mogoče, in če bi tudi druge gospodarske korpo-racije ne prišle v poštev, bi eventualno v uvaževanja vrednih primerih vsaj začasno prevzela to priskrbo državna uprava.
V	svojem spisu sem omenil, da bodo hvaležno delovno polje imele »vinarske zadruge za vnovčevanje vina".
S tega besedila se menda lahko sklepa, da imam v mislih trgovski značaj teh zadrug, ki torej naj kupujejo in prodajajo vino.
Glede važnosti in pomena takih zadrug je gosp. Žnidarič istega mnenja, ker omenja, da se bodo vinarske oziroma kletarske zadruge v doglednem času „najbrže itak" osnovale.
Glede umnega ravnanja z vinom manjka v nekaterih krajih vinogradnikom tudi najprimitivnejšega znanja.
Z manjšimi vzornimi kletmi bi se vsaj najnujnejšim potrebam v tem pogledu moglo vstreči. Gotovo bi se dalo tako urediti, da bi vinogradnikom vsaj bližnjega okoliša in ožjega delokroga zadruge bila dana prilika, da se poučijo o najpotrebnejših opravilih umnega kletarstva v zadružni kleti.
V	zadružnih kleteh bi se lahko po poklicanih strokovnjakih prirejali tudi kratki tečaji s praktičnim razkazovanjem raznih kletarskih opravil; sploh bi mogle služiti zadružne kleti v gotovi meri kot vzorne kleti dotičnega kraja.
Predstoječa pojasnila sklepam, kakor svoj v začetku omenjeni spis z željo, naj bi se s sporazumnim delovanjem vseh interesiranih krogov delalo z vso vnemo v povzdigo našega v celoti vendar lepega vinarstva.	Pr. MatjahČ
Naloge našega vinogradništva V bodočnosti.
(Konec.)
Če gremo jeseni po vinogradih, dobimo če§to polovico ali še več trt, ki nič ali le malo rodijo. Ce bi si trte zaznamovali, videli bi, da nekatere od njih sploh leto za letom malo ali nič ne rodijo, medtem ko druge vsako leto dobro obrodijo. Ko bi le tri leta zaporedoma zaznamovali one trte, ki so vse tri leta zaporedoma dobro obrodile, potem bi našli dobre ple-menjake. Ako bi sedaj napravili nov vinograd in vzeli cepiče le od teh dobrih plemenjakov, bi kmalu uvideli, da nam nov vinograd še enkrat toliko rodi kot stari, v katerem je morda polovica nerodovitnih trt.
Pri enakih stroških, enakem obdelovanju, bi imeli tedaj v novem vinogradu še enkrat več pridelka. Tak bi bil, gotovo od vsakega zaželjen sad plemenske izbire trt.
Vsaj je pocenitev pridelovanja in zvišanje pridelka sploh ena poglavitnih nalog vsega kmetijstva, torej tudi vinogradništva.
Če bi pa opazovali trte v novem vinogradu, prišli bi morda do zaključka, da napada eno trto bolezen, na pr. palež (peronospora), bolj kot drugo. Kakor se nekaterega človeka bolezen težje prime kot drugega, tako je gotovo tudi med trtami iste sorte. Nekatere trte bolezen rajši napada kot druge. Ako bi na pr. med vso kraljevino v novem vinogradu našli eno trto, ki jo je skozi tri peronosporna leta bolezen le malo napadla, potem smo gotovo našli za peronosporo manj občutljivo trtno rastlino. Ako bi pa jemali cepiče za naprej le od te trte, prišli bi do vinograda, ki bi tudi najhujši palež dobro prestal.
Morda bi potem lehko manj škropili in kljub temu dosegli več uspeha kot poprej. Isto velja gotovo še v večji meri glede trtne plesnobe, ki je še bolj individuelna bolezen trte kot palež. To ve že danes marsikateri vinogradnik, da nekatero trto pri najboljši volji plesnobe ne ubraniš, medtem, ko je sosednja trta iste vrste morda polna zdravega grozdja.
Plemenska izbira trt bi morala tedaj iti poglavitno v dveh smereh, to je glede rodovitnosti in glede odpornosti, trt proti boleznim.
Cepiče jemati bi bilo treba le od onih trsov (trt), ki so se izkazali najbolj rodovitni in proti boleznim najbolj odporni. Ako bi imeli vinograde zasajene s takimi trtami, bi se naše vinogradništvo vse drugače izplačevalo kot sedaj, ko se nič ne brigamo, kaj da sadimo in cepimo. Bilo bi pa še dosti drugih, dalekosežnih vprašanj, ki bi se dala tem potom rešiti. Pri tej nalogi bi poleg vodstva, ki naj bi ga imel iz-skušen in marljiv državni strokovnjak, morali sodelovati vsi razumni vinogradniki. Tekom enega desetletja bi se brez dvoma prišlo do najlepših uspehov. Na kakšen način naj bi se to izpeljalo, bodi prihodnjič pojasnjeno.	B Skalick^
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska vpraSanJa, ki dohajajo na Slor. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca" se načelno odgovarja 1« v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so sploino poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja s* pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi
črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno'se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želt odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, se ne odgovarja v ..Kmetovalca", ampak le pismeno, če je pisma priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zaklada. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biU le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin iu zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 3. Gnojil sem spomladi vinograd z apnenim dušikom. Trte so vsled slabega obdelovanja in pomanjkljivega gnojenja prejšnjih let oslabele. S čim naj sedaj gnojim, ker mi primanjkuje hlevskega gnoja ? Ali še enkrat z dušikom ali z roženo moko ? Ali se naj dušik, oziroma rožena moka razsiplje po vsem vinogradu ali samo zakopava k trti ? Koliko gre rožene moke na ha ? Kako po-gnojim zanemarjenim trtam? (I. O. v B. C.)
Odgovor: Če ste že spomladi gnojili svoj vinograd z apnenim dušikom, potem ni umestno, ga gnojiti letos tudi z istim umetnim gnojilom, ker drugače bodo trte prebohotno rasle. Apneni dušik učinkuje namreč močno še drugo leto. Če hočete pripraviti trtam v zemlji dobro zalogo dušika in fosfatov, je najbolje, da pognojite sedaj z roženo moko (14 °/0 dušika) in morda tudi s kostno moko (32 °/0 fosforne kisline in 4 % dušika). Primanjkovalo Vam pa bo sprsteninskih snovi v vinogradu, če nimate hlevskega gnoja. Tega lehko nadomestite samo z zelenim gnojenjem. Umetna gnojila se v vinogradih raztrosijo po celi površini in potem podkopljejo, kajti trta požene svoje korenine na vse strani, najmanj hranil pa vsrka vase ob deblu, torej podkopavanje gnojil ob deblu najmanj hasne. Rožene moke se potrebuje na ha 200 do 250 kg. Ne škodi pa tudi večja množina, ker se to gnojilo v zemlji ne izgubi, ampak se počasi razkraja in učinkuje več let zaporedoma. Kostne moke se vzame do 200 kg na ha in deluje ravnotako polagoma, učinek je torej manj viden, pa trajen.
Vprašanje 4. Po demobilizaciji sem kupil iz vojaškega skladišča par sodov, ki so pa pusti, t. j. brez vsakega, tudi vinskega duha. Kako pripravim puste sode, da lehko vanje vlijem dobro vino brez kvara? (I. N.
v A. V.)
Odgovor: Sode, ki imajo duh po puščobi, se pripravi za vino na ta način, da se jih najprej opere z vrelim ktopom. Potem se vlije v sod vrel krop, v katerem smo raztopili en kg sode. Ta lug se pusti v sodu nekaj časa; medtem se ga večkrat prevalja, da pride sodova raztopina v dotiko z vsemi deli dog. Nato se sod opere tolikokrat s čisto vodo, dokler ne teče ta popolnoma čista iz njega. Slednjič moramo sod oviniti, t. j. v njem kuhati grozdje, da doge vinski mošt usesajo. Tako popravljen sod je takoj poraben za vino. Natančnejše podatke o pravilnem ravnanju s sodi, najdete v »Gospodarskem navodilu* šter. 14.: »Kako se pravilno ravna z vinsko posodo,« ki je dobite pri Slovenski kmetijski družbi za 50 vin. komad. Na sličen način se oparijo tudi novi sodi in kadi za kuhanje vina.
Vprašanje 5. Vsi upravičenci skupnega pašnika smo si že pred leti na podlagi soglasnega in spisanega dogovora, ki smo ga vsi podpisali, oziroma podkrižali, med seboj razdelili to skupno zemljišče. Nekateri upravičencev smo svoje deleže z velikim trudom izpremenili v njive in travnike, dočim ostali nemarni posestniki niso na svojih delih ničesar ukrenili, pač pa nam sedaj zavidajo dohodke in zahtevajo novo razdelitev. Pripomniti je, da se je ta razdelitev izvedla le med nami, ne da bi to bilo zemlje-knjižno urejeno. Ali imajo danes nezadovoljneži pravico razdreti soglasno dogovorjeno razdelitev? (A. Ž. v K.)
Odgovor• S skupno lastjo morejo lastniki na podlagi soglasnega dogovora storiti, kar hočejo, četudi ni bila ta razdelba zemljeknjižno izvedena. Z razdelbo skupnega zemljišča ste glede njegovega uživanja med seboj sklenili pravnoveljavno pogodbo, ki se da zopet razdreti le potom soglasnega sklepa upravičencev. Posamezni upravičenci pa ne morejo samovoljno odstopiti od pogodbe. S tega pojasnila lehko razvidite, da oni, ki so sedaj nezadovoljni z razdelitvijo, ne. morejo sami razdreti pogodbe, ki so jo sami sklenili aH pa njih predniki.
Vprašanje 6. Letošnje žito je bilo v našem okraju zelo snetjavo. Ker so trosi žitnih sneti prišli tudi med otrobe, zato mi nekateri odsvetujejo, pokladati iste živini, češ da so trosi živalskemu telesu zelo škodljivi in da je vsled zastrupljenja krvi v takih slučajih pognilo že mnogo živali. Vprašam, ali smem pokladati živini otrobe, v katerih so trosi žitnih sneti? (Z. T. v D.)
Odgovor: Vprašanje glede strupenosti in škodljivost' trosov žitnih sneti živalskemu organizmu, je bilo že v letu 1915. razrešeno, in sicer je večina znanstvenikov dokazala, da trosi žitnih sneti niso strupeni. Spis o smrti dunajskega tržnega nadzornika vsled okuženja po trosih žitnih sneti, ki ga je v letu 1916. priobčil dunajski časopis »Zeit«, je povzročil, da so se nekateri znanstvenici začeli nanovo pečati z vprašanjem o strupenosti in škodljivosti trosov žitnih sneti. V lanskem znanstvenem časopisu »Zemedelsky archiv« (št. 3—4), pa je priobčena razprava dr. inž Bau-dyša, profesorja kmetijskega oddelka praške tehnike, v kateri objavlja, da je na podlagi dolgoletnih znanstvenih poiskusov, ki jih je napravil na živalih in na sebi samem, prišel ponovno do zaključka, da trosi žitnih sneti niso živalskemu in človeškemu telesu strupeni in istemu tudi sicer ne škodujejo. Z ozirom na to dejstvo, je torej po-kladanje otrobov, v katerih se nahajajo trosi žitnih sneti, živini neškodljivo. Opomniti pa je, da pridejo trosi neprebavljeni zopet iz živalskega telesa in se z gnojem v takem slučaju prenesejo zopet na njivo, kjer vzkale in okužiio mlade rastlinice.	T.
Vprašanje 7. Koliko litrov olja in makovih tropin je mogoče dobiti Iz 100 kg makovega semena, ako se olje pridobiva iz njega potom stiskalnic? (V. B v P.)
Odgovor: Iz 100 kg makovih tropin se dobi 35—40 kg o'ja, ki se ga uporablja za pripravo jedil, kot primes barvam in raznim tehničnim namenom. Poleg olja pa se dobi okoli 40 kg dobrih in redilnih makovih tropin. T.
Vprašanje 8. Kakšno hranilno vrednost imajo makova tropine in v kakšni množini jih je pokladati posameznim živalim? (L. M. v Č.)
Odgovor: Makove tropine vsebujejo 3 °/„ beljakovin in 11 °/o tolšče. So zelo okusne, redilne in lehko prebavljive. Imajo pa to napako, da postanejo kaj rade plesnive in žarke. Pri pokladanju večjih množin tropin iz nezrelega semena povzročajo, da postanejo živali prehodno nekako lene in zaspane. To povzroča v nezrelih semenih se nahajajoči strup opium. Če so tropine od zrelega semena in se jih poklada v primerni množini, potem se ni bati njih škodljivega narkotičnega učinka. Pitani govedi jih je pokladati 2—2 '/a kg na glavo in dan, ker sicer večja količina učinkuje neugodno na kakoiost masti. Mladi govedi, nosnim in doječim živalim kakortudi konjem se ne priporočajo. Mlečnm kravam jih je pokladati 1—1 1/i kg na glavo in dan	T.
Vprašanje 9. Imam kravo, ki se bo oteletila šele meseca aprila, ima pa že sedaj malo mleka in še to je že dlje časa grenko in sedaj postaja celo sirasto. Ali je to znamenje kake bolezni, dasi je krava drugače ješča in vi-
deti zdrava; samo to sem opazil, da kaj rada liže poleg stoječo kravo. Zakaj ima krava grenko in sirasto mleko? (S. P. v Š.)
Odgovor: Da krava že tri mesece pred otelitvijo izgubi mleko, ni nič nenavadnega. Tudi to ni nič redkega, da molzeje krave v zadnji dobi brejosti grenko mleko, ki se h'tro samood»ebe zasiri. Če je grenkobi v mleku in na-gnenju k zasirjenju vzrok visoka brejost krave, se ne dd ničesar ukreniti, kator počakati, da se krava oteli, s čemer preneha tudi ta napaka mleka. Toda takemu mleku so večkrat vzrok tudi posebni kvarljivi bakteriji, ki se zaplode v vimenu in na njem. V takem slučaju je treba pač vime razkužiti, da ne pridejo vanj trosi teh kužnih bakterijev. Grenko mleko pa povzroča tudi slaba krma ali bolezen v prebavilih. Vaša krava liže poleg stoječo kravo. Če to ni razvada, potem je posledica bolezni presnavljanja, ki prihaja od krme, ki ji nedostaja beljakovin in rudninskih snovi. Razmeroma precej zgodnjo ponehanie mleka v zvezi z lizanjem krave in z bolnim mlekom vzbuja sum, da po-kladate preslabo krmo, oziroma premalo tečnih krmil. Skušajte kravo krmiti z deteljo ali dobrim senom, po možnosti z otrobi, lanenimi tropinami ati z drugimi močnimi krmili, pa smo prepričani, da v kratkem preneha ta nedostatek pri Vaši kravi.
Vprašanje 10. V našem kraju napada kokoši bolezen, ki jo ljudje »piko« imenujejo. Pod jezikom se naredi trda koža, ki rase in povzroča, da postanejo kokoši žalostne in povečajo peruti. Hranijo se le malo ali nič. Glas postane hripav, kokoši oslabe in poginejo. Kakšna je ta bolezen, kaj jo povzroča in kako se jo zdravi? (M. J. v P)
Odgovor: Gori opisana bolezen, na kateri obolijo tudi druge vrste ptičev, je vnetie sluznih kož v dihalih. Bolezen, ki jo povzročajo bakteriji, je nalezljiva in nastopa pri kuretini slično kakor difterija ali davica. Na jeziku, pozneje tudi v požiralniku in sapniku rase bela rožena koža (eksudat), ki ovira požiranje in dela bolečine. Bolezen se pokaže tudi na očeh in na roži, ki postane bleda. Tako obolele kokoši prenehaio z nesenjem jajec, ostanejo ponavadi v kurnjaku, 'povešaio peruti in vidno pešajo. Če se rožna koža ali pika v 4—6 dneh ne ognoji in predre, se potem strdi in žival pogine. — Bolezen se zdravi s tem, da se odstrani rožena koža, kar pri nas ljudje napravijo na ta na-Mn, da jo, ko se pika ognoji, prederejo s šivanko. Paziti ie pri tem, da ni šivanka riasta, kar lahko povzroča zastrupljenje. Predrto piko se izmiva s mlačno vodo, v kateri je raztopljenega 1—2 % peklenskega kamna (sre-brnov nitrat). Priporočljive so 'udi 1—2 % raztopine kre-olina, citronove ali mlečne ki«line. (Omenjene kemikalije je dobiti v lekarnah in drogerijah.) Če se je bolezen razširila tudi v nosu, je tudi vanj vbrizgati to vodo. Mazanje jezika in nosnic z oljem ali maslom olajša dihanje in bolečine. Ker je davica zelo nalezljiva bolezen, je v prvi vrsti potrebno, da se obolele živali takoj ločijo od zdravih, gnoj iz okuženega kurnjaka sežge in kurnjak opere z vročim logom. Tam, kjer ni še nastopila bolezen, naj se daje */» % karbolno ali lugovo vodo, da se bolezen prepreči.
P-j-
Vprašanje 11. Letos nameravam urpditi nanovo vinograd. ter vprašam, ali naj sadim ameriški necepljeni les, takozvane ključe, ali pa cepljenke, ki se dobe pri podružnicah Slov. kmet. družbe, s katerimi trtami dobim preje dober in stalni vinograd in ali je zanesljivo, da se take, dobro požlahtnjene cepljenke ne posuše ? (A. T. v Č.)
Odgovor: Najhitreje in najceneje pridete do obnovljenega vinograda, če sadite suhocepljene in stratificirane
trte, posebno pa, Se si take trte sami doma vzgojite. Če sadite v vinograd dobro zaraščene cepljenke, so ravno-tako trpežne kot na zeleno cepljene trte. Naročite si pri Slov. kmet. družbi za 50 vinarjev spis »Zeleno ali suho cepljenje trt« (Gospodarsko navodi'o št. 24.), kjer najdete v tem oziru natančno poučilo. Prečitajte tndi naslednji odgovor.	B. Skalick^.
Vprašanje 12. Slišal sem že večkrat, da se trte na suho tudi pozimi lehko cepijo. Ker pa ni pri nas nobeden vinogradnik o tem poučen, prosim pojasnila, ali SB pozimi res lehko čopi, in sicer kar na rezine od divjakov, ali morajo biti v to svrho mogoče že vkoreninjeni divjaki in kako se cepi ter kako je nadalje vzgajati cepljenke? (L V. v V. D.)
Odgovor: Suho cepljenje in stratificiranje ameriških ključev je najboljši način, s katerim se pridelajo za nasa ditev vinograda potrebne cepi i en Ve. Cepijo se na ta način lehko tudi vkoreničene trte (bilfe), ki se potem sade naravnost v vinograd. Vsako leto spomladi se prirejajo v državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu cepilni tečaj;, za katere se žal vinogradniki le malo zanimaio. Natančno ie ta način cepljenja in vzgajanja trt opisan v VIII. zvezku kmetijske knjižnice, ki je izšel že 1. 1907. in se glasi: »Siljenje in kaljenje ameriških ključev,« ter io dobite pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani za 60 vinarjev.
_ B- Skalickt-
POPOČILA IN OBJAVE PODRUŽNIC.
TiSina V Prskmurlu. Dne 11. januarja se je vršil v prostorih tukajšnje ljudske šole ustanovni občni zbor podružnice »Slovenske kmetijske družbe« za Tišino in okolico. Potovalni učitelj gospod Frančišek Vojsk je v svojem izborno zasnovanem govoru obrazložil sedanji splošni gospodarski položaj, očrtal važnost agrarne reforme, katere pravična izvedba je danes skoraj v vseh državah socialna potreba, ter dokazal v svojih končnih izvaianjih namen in pomen strokovne organizacije vseh kmetovalcev v okrilju Slov. kmet družbe. Kmetovalci iz Tišine in okolice, ki so se v velikem številu udeležili tega zborovanja, sledili so z zanimanjem izvajaniem gosp. govornika. H koncu je bil izvoljen odbor, kakor sledi: načelnik: Jožef Kuhar, posestnik na Gradišču, tajnik: Ivan Horvat, posestnik r Tiš;ni, blagajnik: Alojzij Varga, posestnik ▼ Tropovcih. Razentega si izvolijo kmetovalci iz okoliških vasi po enega odbornika, katerih imena se naknadno naznanijo. S to za tukajšnji okrai velepomembno ustanovitvijo je storjen prvi korak k strokovni organizaciji kmetovalcev. Na nj;h je sedaj, da pristopijo do zadnjega h kmetijski podružnici, kajti čim več nas bo, tem močnejči bodemo in tem več bomo dosegli v lastno in svojo stanovsko korist. — Z ustanovitvijo kmetijske podružnice vsejano seme bo rodilo tedaj obilen sad
U
Vsem podružnicam Slovenske kmetijske dražbe.
Ker mnoge podružnice kmetijske družbe, posebno nanovo ustanovljene, ne vedo, kako se naj pravilno vrši podružnični občni zbor, je potrebno, da se ponovijo tisti paragrafi družbenih pravil in poslovnika, ki pridejo pri tem v poštev. Ta objava je posebno važna vsled tega, ker se bodo letošnjega rednega občnega zbora kmetijske družbe udeležili tudi zastopniki izvenkranjskih podružnic, ki morajo biti tako izvoljeni, kakor to določajo sedanja pravila.
Po 31. § družbenih pravil more biti pravi ud kmetijske družbe le tisti, ki vplača udnino za tisto leto naj-kesneje do 31. marca. Kdor pravočasno ne plača udnine, preneha samoobsebi biti u^ družbe in izgubi seveda vse pravice družbenih udov. Vsled teg* se pozivljejo vse podružnice, da čimprej zberejo vso udnino, ugotovijo s tem število svojih udov in dopošljejo dotični imenik udov družbi, da se udom zamere doposlati »Kmetovalca«. Potem skličejo občni zbor, si izvolijo na njem odbor, če je bivšemu odboru potekla triletna doba, dalje na podlagi števila udov zastopnike za občni zbor družbe, sklenejo svoje letne račune, sestavijo bilanco in natančen inventar in vse to dopošljejo s primernim poročilom vred glavnemu odboru kmetijske družbe.
Na občnem zboru podružnice smejo glasovati le pravi udje (§ 8. poslovnika), to so osebe, ki se dejanski pečaio s kmetijstvom, ali odborniki podružnic (§ 4. dr. pravil). Odbor podružnice se voli za tri leta in je izvoljene odbornike naznaniti glavnemu odboru (§ 29. dr. pravil). Ravnotako je naznaniti družbenemu vodstvu na podružničnem občnem zboru pravilno izvoljene delegate z imenom ter se ti ne morejo z drugimi osebami nadomestiti.
Pravico, poslati delegate na občni zbor kmetijske družbe, imajo le one podružnice, ki v tem letu obdrže pravilno sklicani občni zbor, na njem izvolijo, če je doba za to, svoj odbor in delegate. Podružnicam, ki se ne drže tega pravila in naredeb, določenih v družbenih pravilih in v poslovniku, se ne more priznati pravica zastopstva na občnem zboru kmetijske družbe. Delegati, izvoljeni na lanskem podružničnem občnem zboru, ne morejo zastopati podružničnih udov na letošnjemu družbenemu občnemu zboru, če niso letos ponovno kot taki izvoljeni.
To so v glavnem temeljna načela glede podružničnih občnih zborov kakor tudi glede pravih udov sploh. Kot pojasnilo k tem naj sledi izvleček iz družbenih pravil in poslovnika o točkah, ki imajo pomen posebno za podružnice in njih poslovanje, kar je potrebno z ozirom na veliko število izvenkranjskih podružnic, ki so se ustanovile šele v minulem letu in niso še vešče sedanjim družbenim pravilom.
§ 4- .
Pravi udje smejo Hit le neomadeževane samolastne osebe, ki se dejanski pečajo s kmetijstvom, bodisi kot lastniki ali kot užitniki posestev, ki je od njih predpisana zemljarina. Pravi družbeni udje morejo postati tudi načelniki in odborniki podružnic, potem načelniki, oziroma predsedniki gospodarskih in kmetijskih zadrug in društev za čas svoje poslovne dobe ne glede na to, ali so lastniki ali užitniki kakega zemljišča ali ne; dalje absolventje kmetijskih šol, ki delujejo v deželi kot strokovni učitelji ali kot gospodarski uslužbenci, in slednjič vsi živino-zdravniki, razen vojaških, dokler se dejanski pečajo z živinovdravništvom.
§ 7- '
Pravi udje imajo pravico:
2.) udeleževati se družbenih zborov, shodov in izletov, ki so izrecno splošno pristopni, potem podružničnih občnih zborov, kjer imajo edini pravico glasovati ter na teh zborih voliti podružnične zastopnike za družbeni občni zbor (§ 31.)
§ 8.
Podporni udje imajo vse pravice in dolžnosti pravih udov, nimajo pa pravice glasovati in voliti na podružničnih občnih zborih; pač pa morejo tu bivajoči podporni udje voljeni biti, in postanejo potem za dobo, ki so zanjo bili izvoljeni, pravi udje.
§ I0-
Kdor hoče samodsebe izstopiti iz družbe, mora to naznaniti, kadar je treba plačati letnino. Kdor odreče plačilo letnine, ga je šteti, da je izstopil iz družbe.
§ 26.
Podružnica mora imeti najmanj 20 pravih udov, da se potrdi njena ustanovitev in da dobi pravico poslati svojega zastopnika na družbeni občni zbor.
§ 29-
Pravi udje posameznih podružnic volijo iz svoje srede z nadpolovično večino glasov na tri leta iz podružničnega načelnika in najmanj štirih drugih udov sestavljen odbor, ki vodi in oskrbuje podružnična opravila in ki izvoli iz svoje srede načelnikovega namestnika ter po potrebi tajnika, blagajnika itd. Voljeni morejo biti tudi podporni udje.
Izvoljene odbornike je naznaniti glavnemu odboru; ko jim poteče službena doba, smejo biti iznova izvoljeni.
Odbor pripravlja, kar je treba za zbore svoje podružnice, in je njen izvršujoči organ.
§ 30.
Predmete, ki jih je obravnavati v podružničnih zborih, kakor tudi njih zaporedno vrsto določa njih podružnični odbor, po čigar sklepu načelnik, povabivši vse podružnične ude,*) sklicuje zbore, ki jih vodi kot predsednik.
Da je zbor sklepčen, je treba, da je navzočih najmanj petina vseh podružničnih udov, in da je sklep veljaven, je treba nadpolovične večine glasov navzočih pravih udov.
Glasovati smejo le pravi udje. Glasuje se z vstajanjem in obsedanjem, pri volitvah z glasovnicami. Predsednik glasuje samo pri volitvah in pa tedaj, kadar se glasovi enako porazdele, ter odločuje v zadnjem slučaju, pridruživši se eni polovici enakih glasov.
O zborovih obravnavah je pisati zapisnik, ki ga morajo podpisati predsednik, zapisnikar in vsaj še en ud.
Vsaka podružnica mora zborovati vsaj enkrat na leto.
Vrhutega sme načelnik tudi sicer po potrebi, kadar večina odbornikov ali vsaj deset podružničnih udov zahteva, sklicati podružnični zbor.
.§3i;
Pri podružničnem zboru je:
1.	ugotoviti imenik podružničnih udov ter zlasti zabeležiti v zapisnik zvržene volitve odbornikov;
2.	rešiti računski' sklep za preteklo upravno leto ter ga priobčiti glavnemu odboru;
3.	posvetovati se o predmetih in predlogih, določenih za občni zbor;
4.	določiti denarne potrebščine za tekoče leto;
5.	obravnavati ali utemeljevati predloge, da se po-dele udom kmetovalcem darila ali priznanja.
6.	Voliti podružnične zastopnike za družbeni občni zbor, in sicer na ta način, da podružnica voli za vsakih 40 udov enega zastopnika, pri čemer je manjše število kakor 40 tedaj smatrati za polno, če dosega število 20. Število udov, ki je merodajno za volitev zastopnikov, se ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svojo udnino plačali do 31. marca tistega leta, ko je družbeni občni zbor sklican. Če se pa občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj je merodajno število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se je občni zbor sklical.
Pri tej volitvi pa podružnica ni omejena na svoje, to je v svojem imeniku navedene ude, ampak sme voliti
*) Pravočasno objavljeno vabilo na podružnični občni zbor v uradnem glasilu »Kmetovalec« je tudi smatrati za veljavno vabilo vseh udov.
vsakega pravega uda. V občni zbor poslani udje smejo zastopati le po eno podružnico.
Nasvete in predloge, namenjene občnemu zboru v obravnavo, je poslati vsaj 14 dni pred občnem zborom glavnemu odboru, sicer se je ozirati nanje še le na prihodnjem občnem zboru.
§ 33-
Podružnični odbor je sklepčen, če so navzoči podružnični načelnik, oziroma njegov namestnik kot predsednik, in najmanj polovica ostalih odbornikov.
Kar se tiče tega, kako odbor sklepa in kako se piše zapisnik, veljajo zmiselno določbe § 23.
§ 34-
Če po preteku v § 29. določene volilne dobe podružnica ne izvoli v šestih mesecih novega odbora, oziroma načelnika, in če podružnica ni v rednem podružničnem zboru po § 30. veljavno sklenila svoje razdružitve, potem ima glavni odbor pravico sklicati podružničen zbor, povzročiti novo volitev ter skrbeti, da podružnica začne nanovo delovati. Če bi te odredbe bile brez uspeha, potem mora glavni odbor izreči, da je-podružnica razdružena. Podružnično premoženje, v kolikor podružnica ni z njim v zmislu pravil dotlej pravnoveljavno razpolagala, prevzame kmetijska družba.
Po § 8. poslovnika mora načelnik podružnice naznaniti vsem udom dnevni red občnega zbora. V zmislu tega § se mora preje objaviti tudi volitev delegatov.
Pozivljejo se torej ponovno vse podružnice, da v tem zmislu in na podlagi družbenih pravil in poslovnika za podružnice nabirajo ude, skličejo podružnični občni zbor in pravilno poročajo o svojem delovanju glavnemu odboru kmetijske družbe.
Slovenska kmetijska družba.
KMETIJSKE NOVICE.
Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši tridnevni kletarski tečaj od 4. do vštevši 6. februarja t. 1. Ta tečaj je namenjen v prvi vrsti vinogradnikom in gostilničarjem, ki naj vpošljejo svoje priiave do konci tega meseca podpisanemu ravnateljstvu. Istočasno si nai vak sam priskrbi stanovanje.
Ravnateljstvo dri. vinarske in sadjarski Šole v Mariboru. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši od 24. do 26. februarja tridnevni tečaj za obrezovanje trsja ter čaščenje in obrezovanje sadnega drevja. Prijave je vposlati podpisanemu ravnateljstvu do 15. februarja. Stanovanje si naj priskrbijo udeleženci sami.
Ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Državno vinarsko nadzornlStvo v Mariboru, nas prosi priobčiti sledeče: Vsem vinogradnikom, ki so naročili trte pri drž. trtnih nasadih na Štajerskem, oziroma naravnost pri nadzorništvu do konca predpisanega roka, (31. decembra 1919) se naznanja, da presegajo naročila na cepljenke in ključe 2 — 3 krat razpoložljivo množino trt. (Le nekaj tisoč necepljenih korenjakov H. izbire je še na razpolago.) Posamezni naročniki imajo tedaj računiti s tem, da se jim bo dodelilo le polovica do ene tretjine naročenih trt. Tozadevne nakaznice se bo razpošiljalo tekom meseca februarja t. 1. Ker so torej zaloge trt izčrpane, se obenem vsem drugim naročnikom naznanja, da se novih naročil, ki še vedno dohajajo, ne more več upoštevati.
Lesninarska zadruga v Šmarjeti v Rožu. Dne 18. januarja t. 1. se je po intervenciji Gospodarske pisarne v Borovljah ra Šmarjeto in ckolico (Kočuho, Zavoze itd.)
i orehov, kostanjev, trt, gozdnih sadik itd., družba nima. Ker je zaloga posameznih plemen in vrst sadnega drevja omejena, si družba pridrži pravico naročeno vrsto sadnega drevja po svoji previdnosti z drugo nadomestiti.
Cene sadnemu drevju so sledeče:
Drevo I. vrste 8 K.
» II. » 6 »
Te cene veljajo brez zavoja in se slednji posebej zaračuni.
Na naročitve, ki se morajo po železnici pošiljati, se bo le tedaj oziralo, ako se naroči vsaj deset drevesc.
Naročila na sadno drevje je družbi sporočiti naj-kesneje	do 29 februarja t ,
Na naročitve onih, ki niso plačali udnine, se ne bo oziralo. Drevje, ki je prevzamejo udje osebno v družbeni drevesnici, se bo oddajalo
od 20. do 30. marca t. J.
Eventualne izpremembe o oddaji se razglase v »Kmetovalcu«.	Slovenska kmetijska družba.
ustanovila >Lesninarska zadruga« v Šmarjeti in v Rožuy kot zadruga z omejenim jamstvom. V nje vodstvo, t. j. v načelništvo, nadzorstvo in razjodn štvo so bili iivolieni sledeči udje: Jožef Korenjak in Andrej Ogris iz Smarjete, Ignac Korenjak, Matevž Veračnik, Valentin Božič (Woschitz), Valentin Ogris, Ivan Oiinovec, Jakob Ogris vsi iz Kočuhe, Anton Korenjak, Nikolaj Korenjak iz Zavoz. Vodstvo te zadruge, kakor dosedanji zadružniki, so možje našega mišljenja, vsled česar je treba, da se vsi nakupovalci lesene robe odslej obračajo edinole na navedeno -zadrugo, tedaj ne na posamezne sodarje in druge lesninarje.
Sadjarska anketa. Dne 4. in 5. februarja t. 1. se bo vršila pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Ma-rijanišče) sadjarska anketa, pri kateri se bodo obravnavala sledeča sadjarska vprašanja: Sadni izber, drevesničarstvo, oskrbovanje in varstvo sadnega drevja, domača sadna uporaba, sadna kupčija in industrija, pouk iz sadjarstva, sadjarska organizacija, sadne razstave in osnutek podrobnega načrta za pospeševanje sadjarstva v Sloveniji..
DRUŽBENE VESTI.
* t Gospod Vinko Ogorelec, posestnik na Škofljici pod Ljubljano, je umrl 25. januarja t. 1. Rajnki je bil eden najstarejših udov Slovenske kmetijske družbe, namreč skozi 46 let. Svojčas je bil tudi družbeni glavni odbornik ter še v zadnjem času odbornik Samostojnega konjerejskega odseka. Umrli Ogorelec je bil jako umen in napreden kmetovalec ter se je vedno pridno udeleževal javnega delovanja za občni blagor. Bodi ohranjen hvaležen spomin vrlemu možu! (Nadaljevanje družbenih vesti v inseratnem delu.)
URADNE VESTI
Slovenske kmetijske družbe.
Oddaja sadnega drevja.
Pod gorejšnjim naslovom v 24. št. »Kmetovalca« 1.1919, objavljeni raiglas se stem prekliče, ker z ozirom na sedanje prometne težkoče in 100 % povišanje cen izvoznemu blagu iz Nemčije ni mogla družba skleniti končno-veljavne kupne pogodbe. Naročnike tozadevnega sadnega drevja opozarjamo na razglas »Oddaja sadnega drevja iz družbene drevesnice spomladi 1. 1920«, ki je priobčen v tej številki našega lista.
Naročniki, ki so denarni znesek (za sadna drevesca iz Nemčije) naprej plačali, naj sporoče, ali naj se poslani znesek vrne ali pa vračuna za sadna drevesca, ki jih bo družba iz svoje drevesnice oddajala.
Slovenska kmetijska družba.
Oddaja sadnega drevja iz drevesnice Slov. kmetijske družbe spomladi 1.1920.
Družbeni udje, ki žele bodočo pomlad kupiti sadno drevje iz družbene drevesnice, naj svoje naročitve priglase potom svojih kmetijskih podružnic, oni pa, ki niso uvrščeni v kako podružnico, ustno ali pismeno naravnost v družbeni pisarni, Turjaški'trg št. 3. Za vsako naročitev je natančno navesti naslov in zadnjo železniško postajo.
Kmetijska družba ima v svoji drevesnici večinoma e visokodebelnato drevje jablan in hrušek najbolj priznanih vrst, visokodebelnato češpljevo drevje, hruške mošt-nice in pičlo število pritličnih jablan in hrušek. Črešenj,
Razglas.
Vsem poljedelcem kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Kljub vsem vremenskim nezgodam in kljub vsem drugim nepovoljnim prilikam se sme reči, da je prva žetev v naši osvobojeni državi zadovoljiva. In ako trud ni rodil povsod zaželjenega uspeha, vendar smo z ozirom na razmere, v katerih smo preživeli to prvo leto svobode in urejevanja, v glavnem lehko zadovoljni.
Toda naš narod je upravičen pričakovati, da bo v prihodnje vse bolje in bolje v vsakem pogledu, posebno tudi glede poljedelskega proizvajanja kot nesporno glavne naše pridobitne panoge. Malokatera država razpolaga s toliko in tako plodno zemljo in s toliko in tako povolj-nimi ostalimi pogoji za uspevanje vseh kmetijskih panog kakor naša ujedinjena država. Vrhutega je naše Kraljestvo, ki bo lehko izvažalo znatne prebstanke poljskih pridelkov, v geografskem in prometnem oziru najbližja onim deželam zapadne in južne Evrope, katerih poljedeljska produkcija ne more, često niti približno, pokriti domačih potreb in katere dežele je treba zato uvaževali kot najmočnejše uvozne dežele na svetu. Zato smo mi vsi upravičeni nadejati se, da bo v našem ujedinjenem Kraljestvu vzcvelo poljedelstvo in donašalo obilnih sadov, razmeroma več, nego v katerikoli drugi izvažajoči državi. In kakršno bo naše poljedelstvo, tako po količini kakor po kakovosti svojih proizvodov, take bodo vse ostale panoge našega narodnega gospodarstva. Procvit našega poljedeljstva, za katerimi je treba stremiti z vsemi silami, nam bo prinesel brezdvomno blagostanje celega naroda in omogočil, da se izpolnijo vse one mnogobrojne in težavne naloge, ki so stavljene v občnem interesu naši novi državi.
Iz tega bo vsak poljedelec lehko uvidel, v kaki meri je odvisno od njega in njegovega dela današnja prehrana ljudstva, pa tudi ves bodoči napredek celega našega narodnega in državnega življenja. Zato naj smatra vsakdo za svojo sveto dolžnost, da se čimpreje poprime koristnega dela in da vse svoje delovne sile in vsa svoja proizvajalna sredstva uporabi za pomnožitev proizvajanja do najširših mej možnosti. Osobito naj ne ostane neobdelan in neobsejan niti najmanjši košček rodne zemlje, bodisi da se zaseje ozimina (predvsem pšenica in rž) bodisi jarenina (predvsem koruza, fižol, krompir in razna zelenjava). Da se olajša in pospeii spomladanska setev,
naj se obdela in pripravi tekom zime zemlja, kjerkoli in kadarkoli to dopušča vreme in ostale prilike.
V	kolikor ne bi imeli pojedinci, ki so bili ovirani s strani sovražnika ali ki imajo preveč zemlje, z ozirom na kratek čas, dovolj delovnih sredstev, naj jim dad6 oni, ki jih imajo odveč, svoja sredstva po zaključku dela na razpolago. Z dobro voljo se more to vse izvesti potom prošnje ali potom kakega drugega načina vzajemnosti. Naj se ne dopušča, da delovna živina ali poljedelsko orodje in stroji počivajo brez koristi, dokler so neobdelana zemljišča sosedov in soobčanov. Isto velja glede posoje-vanja potrebnega dobrega semena kakortudi glede izvršitve vsega drugega poljskega dela, kjerkoli sredstva in delovne sile poedincev ne zadostujejo, da bi si oskrbeli potrebno seme in izvršili pravočasno tekoče posle. Osobito naj se ima ves obzir napram sirotam padlih, pomrlih in onemoglih družinskih očetov, katerim dolgujemo mi vsi za izvojevano današnjo svobodo in za bodoči naš napredek ne samo zahvalo, temveč tudi gotovost, da jim nudimo potrebno dejansko pomoč.
Vsem predstaviteljem državnih in samopravnih oblasti kakor vsem uvidevnim državljanom v Kraljestvu je obračati pažnjo na to, da z besedo in delom pomorejo udej-stvovati- zgoraj označene misli o vzajemni pomoči in o nujnosti, da se poljedelska produkcija v prihodnjem letu ojači v vseh ozirih do skrajne meje možnosti. To neizprosno in nujno zahtevajo življenski interesi celega našega ujedinjenega naroda in cele naše ujedinjene domovine. Samo po tej poti bomo dospeli v najkrajšem času pred vsemi drugimi državami do zaželjenega občnega blagostanja.
V	Beogradu, dne 22. novembra 1919.
Zastopnik Ministra Poljoprivrede i Voda Podpredsednik min. sveta Juraj Biankini.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe na Bledu, ki bo 8. februarja t. 1. v »Blejskem Domu« ob treh popoldne.
SPORED:
1. Poročilo načelnika; 2. pregled računov za. 1919.; 3. pobiranje udnine; 4. skupna naročila na umetna gnojila; 5. raznoterosti.	'
Opomnja: Ce bi ob določenem času ne bilo navzočih zadostno število udov, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih udov.
Simon Kežar, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe Velenje, ki se vrši v nedeljo, 15. februarja 1920, po rani službi božji v »Društvenem Domu« v Smartnem.
SPORED:
1. Poročilo odbora; 2. pregled načunov za leto 1919; 3. volitev načelnika in odbora; 4. volitev delegatov za občni zbor Slov. kmetijske družbe; 5. predavanja o gnojilih; 6. razni nasveti in predlogi.
V slučaju nesklepčnosti, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim sporedom, ki bo sklepal ne glede na število navzočih udov.	Odbor.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe v Cerknici, ki bo v nedeljo, dne 22. februarja t. 1. ob eni uri popoldne v hiši načelnika.
SPORED:
1. Poročila načelnika; 2. poročilo blagajnika; 3. pregled računov; 4. volitev 2. delegatov za občni zbor Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani; 5. slučajnosti.
_Matija Obreza, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Smartnem pri Litiji, ki bo v nedeljo, 8. februarja 1920 v »Društvenem Domu« ob poltreh popoldne.
S PORE1):
1. Poročilo načelnika; 2. pregled računov za leto 1919; 3. volitev načelnika in odbora; 4. naročila kmetijskih potrebščin; 5 določitev delegatov za občni zbor v Ljubljani; 6. raznoterosti. V Šmartnem pri Litiji, 23. januarja 1920.
M. Rihar, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Kostrivnici, ki bo v nedeljo, 8. febr. 1920 v prostorih ljudske šole po sv. maši ob devetih dopoldne.
SPORED:
1. Poročilo načelnika o poslovanju v prošlem letu; 2. poročilo tajnika o došlih dopisih, ter njih rešitev in sklep računov za leto 1919; 3. volitev računskih preglednikov; 4. volitve načelnika in novega odbora za dobo treh let; 5. volitev 3 delegatov za občni zbor Slov. kmetijske družbe; 6. razni predlogi.
Če bi ob določenem času ne bilo navzočih zadostno število udov, vršil se bo pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih.
Alojz But, načelnik.
Vabilo
k ustanovnemu občnemu zboru kmetijske podružnice za Rudnik in okolico, ki bo v nedeljo, 8. febr. 1.1. ob devetih dopoldne (po sv. maši) v šoli pri g. Globokarju (Damjanu)
SPORED:
1. Nagovor; 2. volitev načelnika in ostalih odbornikov; 3. slučajnosti.
Pripravljalni odbor.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Rajhenburgu ob Savi, ki bo v nedeljo, 22. februarja 1920. ob devetih dopoldne v kaplaniji.
SPORED:
1. Poročilo predsednika; 2. poročilo funkcijonarjev; 3. volitev odposlancev na družbeni občni zbor; sprejemanj« novih udov; 5. slučajnosti. Kmetje, pridite polnoštevilno!
A. Kunej, predsednik.
Ponudniki in knpci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati ln vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik ln tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Priglašatl je nakup in ponudbo vseh vrst moiklb ln ženskih plemenskih živali ter naj vsak prlglasilec natančno prijavi •vol naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, Število itd.
Kupiti se želi:
Prašička, 12 tednov starega, kupi Franc Smrekar, posestnik Jesenice - Fužine št 3. Bika, montafonske pasme od 18 mesecev do dve leti starega, kupi ali pa zamenja za svojega »Oskrbništvo graščine Slivnica pri Mariboru«. Merjasca, jorkširške pasme, eno do dve leti starega, kupi »Oskrbništvo graščine Slivnica pri Mariboru«. Bika sive pasme, 17 mesecev starega, proda Ivan Strbenc, posestnik, Srednje Radence št 3, pošta Stari trg pri Kočevju.
^ KO\)ERE]EC. ^
Uradno glasilo samostojnega konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. UrednlSlca priloga 2. štev. »Kmetovalca" 1. 1920.
Vabilo
k pristopu kot ud k Samostojnemu konjepejskemu odseku štev. I. Slovenske kmetijske družbe, čegar delokrog obsega, bivšo kranjsko deželo in okrajno glavarstvo Borovljsko na bivšem Koroškem.
Samostojni konjerejskl odsek štev. II. Slovenske kmetijske družbe ima svoj delokrog na Spodnjem Štajerskem in v Velikovškem okrajnem
glavarstvu na Koroškem.
Vsled vojne je samo po sebi ponehalo redno delovanje bivšega Samostojnega konjerejskega odseka prejšnje c. kr. kmetijske družbe kranjske. Lansko leto se je to delovanje sicer poživelo, toda zaenkrat le v začasni obliki na podlagi poprej veljavnih odsekovih pravil.
Da se konjereja kot važna panoga kmetijstva po možnosti pospešuje s sodelovanjem vseh konjerejcev, ki imajo zmisel za smotrno delo, je začasni odsekovi odbor v svoji seji 19. januarja t. 1. sklenil, sklicati najkesneje do meseca aprila odsekov občni zbor, ki bo imel nalogo voliti nov stalni odbor ter odsekova pravila tako predelati, da se bo moglo podrobno delo v prospeh konjereje, zlasti vodstvo matičnih knjig priznanih plemenskih kobil, prenesti na krajevne odbore po celi delovni pokrajini.
Preden se pa skliče odsekov občni zbor, je urediti imenik njegovih udov, kajti sedanji ni več merodajen, saj se udnina za odsek že pet let ni pobirala.
Ud samostojnega konjerejskega odseka štev. i. Slovenske kmetijske družbe more postati vsak konjerejec gori označene delovne pokrajine, ki je ud Slovenske kmetijske družbe in ki vrhutega še posebej plača na leto 5 K udnine.
Udje Slov. kmetijske družbe, ki tedaj istočasno hočejo postati udje njenega Samostojnega konjerejskega odseka štev. I., naj pošljejo udnino za odsek za I. 1920. v znesku 5 K najkesneje do 15. marca t. I. na naslov odseka v Ljubljani,
da bo potem mogoče vse potrebno ukreniti za sklicanje rednega odsekovega občnega zbora.
Samostojni konjerejski odsek štev. I. Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani.
Navodila podkovnim kovačem, kako je konje podkovati, da se kopita cela in zdrava ohranijo.
1.	Najpreje poglej, kako konj stoji in potem razumno presodi kje in koliko boš kopito skrajšal (po-rezal).
2.	Pri snemanju podkve pazljivo kvišku pregni ter zravnaj vse zaklepke (nele) in potem potegni vsak
I žrebelj posebej iz kopita, da ne okrušiš kopitovega roga.
3. Pri porezavanju kopita poščiplji s čipalnimi kleščami le nosilni rob stranske in prstne stene, petne stene pa le tedaj, če je peta izjemno visoka. Za tem zaokroži vnanji ostri rob s strugačo in nosilni rob pa poreži popolnoma ravno. Ne porezuj pet nepotrebno! Prvi pogoj, da ostane kopito zdravo in trdno, so močne pete, ki v isti meri nosijo težo telesa, kakor ostali deli nosilnega kopitovega roba.
Ena največjih napak podkovnih kovačev je premočno porezavanje pet. Tudi ne smeš kopita nikdar tako porezati, da bi podkev ležala samo na vnanji polovici nosilnpga kopitovega roba, ker potem nima kopito zadostne opore in se zato rog kruši.
KMETOVALEC
• . * "
Letnik XXXVII.
j. — — .. BEBCE — —
4.	Podkev bodi teži konja primerno močna in tako skovana, da sta vnanji dve tretjini podkvine Širine na gorenji plati popolnoma ravni in gladki, vsled česar ima kopito zadostno oporo. Le notranja tretjina širine gorenje podkvine plati bodi toliko poševno skovana (posneta), da ne tišči na podplate. Reža (falc) na podkvi bodi toliko od vnanjega njenega robu oddaljena, da vodijo v njej prebite luknje na belo črto kopitove stene in da zabiti žrebelj zaseže zadosti rožene stene. Nič ni kopitu bolj kvarnega, kakor podkev, ki ima preveč poševno skovano podplatno ploskev, reže pa preblizu vnanjega roba. Taka podkev pokriva le ozek vnanji del nosilnega robak, ki ne more nositi cele teže konja in žreblji pa ne morejo zaseči dovolj rožene stene. Posledica take nepravilno kovane podkve je, da se rožena stena kruši in kvari.
5.	Oprimnica (grif) bodi primerno široka, ne predebela, zlasti pa ne previsoka. Višina oprimnice naj znaša za velike težke konje 9 do 11 mm, za manjše in lažje 6 do 8 mm. Visoke oprimnice so posebno za ploščnata kopita z ni7kimi petami zelo škodljive in povzročajo, da postaja kopito še bolj ploščnato in skvarjer.o.
6.	Luknje prebijaj le na spodnji podkvini plati skozi režo, ker le tedaj se glava žreblja dobro po-grezne.
7.	Podkve umerjaj vedno tako dolge, da pete popolnoma krijejo. Neodpustljiva zanikernost je, umerjati prekratke podkve, ki ne pokrivajo popolnoma pet, jim zato ne dajejo zadostne opore in vsled t'ga pete niso zmožne nositi teže konja v oni meri, kakor ostali deli nosilnega roba. Pazi tudi, da vmeriš podkve po zadnjem delu kopita nekoliko širše: v začetku petne stene vsaj za en milimeter, na konci za 2 do 3 mm širše, pri težkih konjih pa tudi več.
8.	Kadar vmerjaš podkev, bodi ta zadosti vroča, da se lehko hitro uravna po kopitu. Predolgo je ne drži na kopitu, da ga nepotrebno ne žgeš. Površno osmoditi nosilni rob, ne škoduje, ker se s tem enakomerno zravna in podkev potem tudi enakomerno na nosilnem robu leži.
9.	Preden podkev pribiješ, se prepričaj, če so luknje v redu, če je podkev dovolj dolga in široka in če leži popolnoma enakomerno na celem nosilnem robu in na petah.
10.	Kadar podkev pribijaš, zabivaj krepko žreb-lje s kladivom v podkev, — če treba s pomočjo pod-kovne sekirice, ki jo nastavljaš na žrebljovo glavico —, potem šele smeš žreblje s podstavljeno strugačo dobro pritegniti. To je silno važno, kajti če se opusti, tedaj se žreblji pri hoji gori potisnejo, zaklepki se dvignejo ter odnehajo in podkev se omaje ali se celo lehko izgubi. Če si hoče lastnik ali hlapec v tem slučaju sam pomagati in podkev pritrditi, tedaj nastajajo oni grdi, veliki zaklepki, ki so pogosto vzrok kresanju. Da je zaklepke dobro zaklepati in v roženo steno vložiti, a jih ne opiliti, temveč s pilo samo pogladiti, je samoobsebi umevno.
11.	Imej vedno pred očmi, da je kopito živi del telesa, zato ravnaj ž njim previdno in premišljeno.
Razdelitev državnih žrebcev mrzlokrvne pasme v ozemlju Slovenije za plemensko dobo 1920.
Okrajno glavarstvo	Kraj postaje	Ime in pasma žrebca
1 0> £ .H m ** j	Sevnica	285 Gumbert II, Noričan 347 Brabant „
	Avjavas	162 Nanos, „ 62 Louis, Belgije 44 Kras, Noričan
	Bukovžlak	179 Salomon, Belgije 175 Mathurin, „
	Čeplje	497 Bogdan Bucephal, Bel. 42 Biser, Noričan
	Konjice	43 Silni, Noričan 188 Barnum I, Noričan
	Ložnica	8 Balsam Gregor I, Nor. 119 Apollo, Noričan
u	Male Braslovče	130 Podarke de Scailmont, Belgije
u U	Poljše	144 Marquis. Belgije
	Prekope	70 Maks 1-9, Noričan 255 Bob, Belgije
	Spodnje Selce	18 Cadet Thesens, Norič.
	Šmarje pri Jelšah	101 Blass, Noričan 390 Stem, „
	Št Jur ob južni železnici	67 Cavolus, Noričan 122 Norbert U, Noričan 132 Gacha, Belgije
	Sv. Peter v Savinjski dolini	66 Erhard, Noričan 1 Bogatin, Belgije 446 Marquis de Ron, Belg. 75 Hrast, Noričan
M	Dobrava pri Komendi	444 Albin Wied I, Noričan 370 Hedor H, 476 Hedor m,
d S n	Dragomelj	50 Blisk, „
	Krašnja	54 Brdavs, „
fed	Podgorje p. Kamn.	441 Allod Norbert U, Nor.
	Trzin	367 Luno II, Noričan
	Naklo	52 Triglav,
	Praprotna	387 Andre Berger I, „
'e C«	Polica	382 Theseus n,
&	Pristava pri Tržiču	358 Brili, nt ffl, .,
x	Stražišče p. Kranju	72„Planinec, „ 383 Stem, „
		
Okrajno glavarstvo	Kraj postaje	Jme in pasma žrebca
'a	Virmaže	385 Bodo Georg, Noričan
J	Voglje	379 Lieferipg, „
■S,	Podlipovica	45 Jadran, „
tJ	Vače pri Litiji	369 Dietrich, „
	Brest	410 Elias, 470 Amati Blass, „
« a	Lanišče	398 Alarm, „
C«	Ljubgojna	393 Herkules, „
Ji a	Log	405 Asti Brillant I, „ 438 Biber Herk H, „
■J	Paradišče	380 Rudi I, „
	Št. Vid pri Ljublj.	362 Opus III,
	Biš	114 Castor, Belgije 263 Clairon de Coparti, „
	Juriški dol	103 Nikl de Scalmont, „ 413 Marcel, „
u O Ji	Poljčane	51 Vran, Noričan 107 Škrat, „
u 0)	Srkovec	102 Blas 131-32,
s	Spodnje Hoče	82 Coquet I, Belgije 203 Maks d' Langpont, „
	Spod. Porčič	131 Martinet, „ 3 Vajnard, „ 320 Tronton
	Apače	78 Ahorn Dietrich I, Nor.
	Bukovci	121 Luno, Noričan
	Gabernik	329 Geant Goliath, Belg.
	Gaj ovci	4 Razor, Noričan
	Hardek	345 Brillant, „
	Livanjci	86 Sonjak, „
	Meretinci	74 Bari Printemps, Belg.
S	Mezgovci	39 Rož, Noričan
-M CM	Mihovci	106 Bravo I, „
	Obrež	40 Luno II, „ 161 Griming, „
	Podvinei	123 Calvados, Belgije
	Savci	17 Bandit Erne«t I, Nor. 120 Polluks IV-10, Norič.
	Pleterje	445 Brillant 11, Noričan
	Slovenjavas	238 Krugerde St.Jean,Bel.
	Središče	330 Moritz, Noričan
		
Okrajno glavarstvo	Kraj postaje	Ime in pasma žrebca
"3	Trnovski vrh	65 Bojan, Noričan
PH	Zlatoliče	111 Dietrich, „
Ljutomer	Orehovci	105 Ernest II, Noričan 189 Brillant, „
	Bled	429 Artus Trum, „
	Bohinjska Bela	524 Cilli Stern,
	Češniica v Bohinju	47 Dobrač, „ 392 Norbert, „
i« o	Hraše	359 Carlo Maks, „ 394 Georg IV-10
o •o n Pi	Podhom	384 Georg III. 491 Beno Brillant „
	Zgor. Otok	425 Agis Pascha, „ 355 Romeo, „
	Žirovnica	340 Adrian Gregor, „ 421 Calonell B'ass, „
	Janžev vrh	356 Kruger, toplokrvno
Slov. Gradec	Velenje	178 Albert Brillant, Norič. 404 Herkul,
	Šmartno pri S! o v Gradcu	81 Barbaro sa aal I, „ 5 Perun „
Konjereja v Sloveniji.
Dolga svetovna vojna je zelo neugodno vplivala na našo konjerejo, in sicer ne samo na število, ampak tudi na kakovost konj. Vojaštvo je namreč pobiralo konje brez razlike na njih spol. Vsled slabih vremenskih razmer in pomanjkanja hlevov na bojiščih kakortudi v zaledju, vsled neracionelnega gospodarstva s konjskim materialom tekom prvih dveh vojnih let, se je število konj znatno skrčilo.
Ako hočemo torej, da se konjereja dvigne vsaj na prejšnjo višino, potem je potrebno, da se ji d& dobro podlago. Skrbeti je predvsem za dobre plemenske kobile in za zadostno število prvovrstnih žrebcev-plemenjakov. Naloga konjerejca je, skrbeti za vzrejo dobrih živali, kar je mogoče doseči s primernim krmljenjem in negovanjem žrebet. Dorasle in za delo sposobne živali je treba pravilno uporabljati. Umni konjerejec si mora izbrati plemensko kobilo, ki je pasmi in plemenu njegovega okoliša prikladna. Žrebec in kobila morata biti za medsebojno uplemenitev sposobna, zlasti kar se tiče zunanjega in notranjega telesnega ustroja. Kobile mrzlokrvnih pasem vodimo k mrzlokrvnim žrebcem, toplokrvne kobile pa k lahkim žrebcem. Gojiti čistokrvne plemenske živali bodisi te ali one pasme, mora biti cilj naše konjereje. Umni konjerejec plemeni le živali, ki so potomci v rodovniku znanih plemenjakov. Zato je pač važno, da natančno vodimo rodovne knjige. Pa-semsko čisti konji se dosti dražje plačujejb kakor pa
križanci. Stremljenje za vzrejo čistokrvnih pasem opažamo dandanes pri vseh umih konjerejcih.
Pri križanju živali različnih plemen, moramo biti pač zelo oprezni in v to svrho izbirati le prvovrstne in brezhibne živali, ker se sicer slabe lastnosti posameznikov kaj rade podedujejo.
Če ne more dobiti konjerejec za svojo težko kobilo tudi težkega žrebca, pripusti lehko tudi žrebca žlahtne pasme. Potomci takega zaroda so precej živahni, krepkega telesa, dobre prostorne hoje, sicer pa pogostokrat z ozirom na težko truplo, prešibkih nog.
Pri uplemenitvi živali z nasprotnimi lastnosti, kakor je zgoraj navedeno, se pogostokrat pojavljajo težki porodi. Žrebeta takih staršev je težko presojati, kateri pasmi jih je priklopiti. Navadno imajo dolgo težko glavo, dolg in ozek vrat, ozka in plitva prša. širok križ, težko hojo in prav pogostokrat ploščata kopita.
Z navedenega sledi, da je nainmestneje gojiti čisto pasmo. Za pleme je izbirati plemenjake in ple-meniče. ki so prikladne za naš okoliš.
Nemškoavstrijska vlada in konjerejski odsek za
nemški del Koroške sta odredila v prilog ondotne
konjereje, da sme lastnik take kobile, ki jo je prejel
ob razsnlu bivše Avstrije, od vojaške oblasti pripuščati
le tedaj, ako je bila ista po živinozdravniku spoznana
kot sposobna za pleme in tudi po pasmi prikladna za
uplemenitev v dotičnem okolišu. Tam je istotako in
po vsej pravici strogo prepovedano pripuščati kobile
toplokrvnih in majhnih pasem (koniki, huculi itd.) k
mrzlokrvnim žrebcem. (Konec sledi.) i _
KONJEREJSKE VESTI.
Konjerejcem v vednost. Poverjeništvo za kmetijstvo je določilo kot pletrenilno dobo za mrzlokrvne žrebce čas od 1. februarja do 31. augusta vsakega leta. Oskrbnikom državnih žrebcev je pa dovoljeno, da tudi po plemenilni dobi izjemoma pripuščajo žrebce. Skočnina znaša za leto 1920. pri vseh mrzlokrvnih žrebcih izvzemši v Prekmurju, 30 K. Ker je za konjerejo velikega pomena, da se po rodnih listih ugotovi, v koliko podeduje rarod gotove dobre ali slabe lastnosti po starših (žrebcu in kobili) in da se že pri plemenitvi izloči take plemenske živali, po katerih podeduie zarod le slabe lasnosti, se konjerejci naprošajo, da dajo na plemenilnih postajah o rodu kobil najobširnejša pojasnila, da se jih zabeleži v plemenilnem zapisniku in da so potem v prihodnjih letih potrebni plemenski podatki na razpolago.
, URADNE VESTI.
IV. seja odbora samostojnega konje-rejskeg-a Odseka se je vršila 19. januarja t. 1. v sejni dvorani S'ov. kmet. družbe. Predsednik odseka je pozdravil odbornike, ki so se skoro polnoštevilno udeležili seje, Vonstatiral sklepčnost, otvoril sejo ter poročal o došlih vlogah in dopisih. Poverjeništvo za kmetijstvo je poslalo dopis z določili glede dobe držanja žrebcev ; od«ek se strinja z določili pogodbe. V drugem dopisu poroča poverjeništvo, da je bilo v preteklem letu nad 1000 kobil nepravilno zakočenih (mzlokrvne s toplokrvnimi in narobe). Glede stališča, ki ga nai zavzame konj. odsek v tem oziru, vnel se je živahen razgovor in sklenilo se je, da morajo ostati plemenski okraji, kakor so določeni; kobile se ne smejo pripuščati brez 'resnične potrebe k drugorcdnemu
žrebcu, le tam, kjer ni istorodnega irebca, sme se to zgoditi, da ne ostanejo kobile neuplemenjene. Postaje z mešanimi žrebci ostaneta za leto 1920 samo Selo in Ig; na teh dveh postajah naj se pouče po postajevodji kon-iereici o koristi istorodnega plemenjenja. Na dopis pover-jenštva za kmetijstvo glede zvišanja oskrbovalnine za žrebce, se je sklenilo priporočati, da se oskrbovalnina zviša vsaj na letnih 2000 kron. Še bolje bi pa bilo in za ohranitev žrebčev koristneje, ako bi se pustila dosedanja podpora, poleg nje bi se pa še dalo za vsakega žrebca 1000 kg ovsa za vsako plemenilno dobo. — Predpisi za licencovane privatne žrebce so se sprejeli in priporočili poverjenišvu v potrditev. Podpora za licenc, privatne žrebce se je določila na 3200 kron. To podporo naj pa dobi lastnik žrebca le: a.) če je žrebec v dotičnem kraju resnično potreben; b.) če lastnik ne zahteva višje skočnine, kakor ie določena za državne žrebce in c.) če je pripuščal žrebca skozi celo plemenilno dobo. — Poročila državne žrebčarne o nekaterih izpremembah pri žrebcih so se vzela na znanje. Pritrdilo se je ustanovitvi plemenske postaje z 2 žrebcema v Črnomlju. Prošnja občine Vrhnika za ustanovitev žreb-čarske postaje se je priporočila in naročilo državni žreb-čarni, da poišče pripravnega oskrbnika. Prošnji za nastanitev žrebca v občini Homec se ni ugodilo, ker je v Kamniškem okraju že zadostno število žrecev. — Predlogu vodstva podkovske šole, da se enodnevne skušnje na tej šoli odpravijo in za prehod nadomeste s takimi, ki bodo združene z 14 dnevnim tereotičnim in praktičnim poukom, se je pritrdilo, — Navodila za pravilno podkovanje, kakor jih priporoča vodstvo podkovske šole in ki naj bi bila razobešena v vsaki kovačnici, priporoča odsek Slov. kmet. družbi v založbo. — Sklenilo se je tudi, da naj odsek povrača oddaljenim odbornikom stroške za železnico. Predsednik je poročal o sklicanju odsekovega občnega zbora, ki se mora po pravilih vršiti v prvem četrtletiu vsakega leta. Preden se pa skliče občni zbor, je treba skrbeti, da pristopi k odseku kolikor mogoče veliko udov. Ud odseka postane lehko vsak ud »Slov. kmetijske družbe«, ki svoj pristop naznani in plača 5 kron udnine; udje kmet. družbe se naj povabijo, da pristopijo v večjem številu b konjerej-skemu odseku. — V kratkem se vrši v Borovljah sestanek koroških konjerejcev, ki bo združen z licencovanjem žrebcev ; tega sestanka se udeležita zastopnika poverjenjštva in državne žrebčarne, za konj. odsek pa gg. Jan in Žark. Ker ni bilo nobenega predloga več, zahvalil se je g. predsednik odbornikom za udeležbo in zaključil sejo z naznanilom, da bo pred občnim zborom še ena odborova seja.
Razglas
deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo z dne 7. januarja 1920, št. 15, o izvozu žrebet v Nemško Avstrijo.
Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu dovoljuje sporazumno z ministrstvom kmetijstva in voda izvoz žrebet od pet do osemnajst mesecev starih v Nemško Avstrijo.
Uvoz se ima vrš;tl/v zmislu dolcčb dodatka k novi pogodbi z dne 1. septembra 1919.
Izvoz žrebet se zamore dovoliti le v soglasju s po-verjeništvom ze kmetijstvo; vsled tega morajo prosilci tozadevnim prošnjam priložiti potrdilo tega poverjeništva.
Ljubljana, dne 7. januarja 1920.
Vodja: Dr. Vrtalnik 1. r.
H	P I L E	||
ŽAOE	II
m	ORODJE -
A vse svrhe najboljše kakovosti priporoča Odon <outny, ipecljalna trgovina jeklenih in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 70
Tisoč enoletnih breskelj
Bresklje so lepo vkoreninjene, mešane dolenjske vrste, drevesce stane eno krono. Naročijo n j se pismeno; naročitve se po vrsti izvršujejo. Priporočam bresklje posebno za solnčne lege. Anton Žagar, Besnica 25, p. Spodnja Hrušica pri Lju-bljani._ 344
Cln Innat proda Slovenska kmetijska družba UlU 101101 V Ljubljani. Cena po dogovoru. Prevzeti jih je osebno v skladišču, Turjaški trg, štev. 3.
265
SlniiB Ive Kupim vsako množino tesane in UrUO, Ki. rezane jelovlne, kakor tudi bukova drva, kole po 2 m, tavolete In testone franko vagon Vaše postaje. Najnižje ponudbe pod ,Eks-»ort lesa* na upravo .Kmet ivalca*._352
Cementno opeko
ima vedno v zalogi ln izdeluje iste samo iz splitskega cementa. Delavnice cemei.tnih izdelkov Tr-šan & Gorjanc, Kranj.	2
epo otrto, kupi Florjan Kucanda.vrvar, Jurij ob Južni železnici. U
Predivo, £
Sto mernikov ajdovih plev LoUS
Stožice 1, p. Ježica.	12
RnnBniDnn CDmP domače, rumeno, 1 kg 20 K, nOrenjeVD 5EIUE, pesa rdeča Mamut in rumena Ekendorier 1 kg po 24 K, semenski fižol nizki, beli, najrodovitnejši 1 kg 10 K s po-vzetjem je naprodaj pri Ivanu Polenen v Črnomlju.
Sadna drevesca. riletnih vrst lepih visoko*
debelnih drevesce jabolk: Bauman reneta, zlata reneta, štajerski mašančkar, izvirni namizni tafelni, ki se drže do junija, štajerski moštar Paier-hubert, zelo rodoviten, žalostinke itd. HruSke; večina moštnice, žlahtne pa klaoovke, napolenov-ke, rumene itd., in več sto hruSo-vlh pritlikavcev, požlahtnjenih češenj in iešpelj dobrih rrtt, vse z imeni, cena pa času primerna I. vrste
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto.
Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na >/» strani 300 K, na >/■ strani 150 K, na >/• strani 100 K, na 'Ia strani 50 K in na >/m strani 25 K. Udom 10 •/, popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
ItT^ Ijubijana!3ija^ Letnikmvil.
10 K komad, II. vrste 8 K komad ima naprodaj Andrej Hafner, posestnik in sadjerejec, Dorfarje št. 14, p. Škofjaloka.	14
kupuje po najvišji ceni Martin Pleterski, Cerklje.	15
Iščem pastirja " z"
govoru. Ivan Šiukovic, An
govedi; prednost ima zna molzti. Plača po do-
Ambrus 12.
16
službo se sprejme v Ljubljano
Iravo in krepko dekle. Opravljati bi ime
pošteno,
zdravo in krepko "dekle. Opravljati bi imelo vsa hišna dela. Hrana dobra ; plačilo po dogovoru. Ponudbe je poslati na upravništvo .Kmetovalca* pod .poštena".	25
Original Jtmar" motor rPeMŠ;
sil prodani. Cena po dogovoru. Lipe Lačen, p. d. Frčnik v Strpnivasi pošta Smihel pri Pliberku, Ko-roško._26
Rnrni mlin za drobljenje žita, mlin za mle-nublll IIIIIII nje kosti se prodasta pri Fran Pogačniku v Ljubljani, Dunajska cesta 36. 27
rigolan, v lepi južni legi, 129 arov, je naprodaj pri P. Dolar, Mirna. _28_
čistokrvne češke pasme, mlade, zelo l lepe, ima naprodaj Račic, Zerjavgrad, pošta Dol pri Ljubljani.	29
Kokoši in petelina, pasme (bele Wyau-
dott), mlade in lepe, kupi Račič, zerjavgrad, pošta Dol pri Ljubljani.	30
7airpnpirpm Zamenjam 8 mesecev starega IlDJblil bjlblll. francoskega srebr.a kunca za ravnotakega ali za pristnega belgijskega kunca iste starosti, eventuelno ga kupim. Vuga Juro, Celje, kolodvor.	31
za krmo živini, se dote a K 6-- za 100 kg pri Fran Po-gačniKU v Ljubljani Dunajska cesta 36.	32
dobre kakovosti kupi Slovenska kmetijska družba v Ljubljani. Ponudbe brez vzorca in brez natančne navedbe cen in pogojev nimajo pomena in se ne bodo upoštevale.	33
7aHnilfia za proizvodnju sjemenja u Zagrebu UUUIUlJU si je postavila zadačom, da znanstvenim metodima u vlastitom pokušaiištu prigaja nove, aklimatizirane i selekcionirane vrsti, kojj u našim krajevina izvjesno više rode od domačih. Zadruga se služi pri tomu rezultatima dosadešnjeg 10-,godiSnjeg iztraživanja prof. dra Bohutinskya i sveuč. prof. dra Handekiča. — U koliko Zadruga
Laneno seme
Pošteno rodbins
još ne može da razpolaže sa vlastitim selekcijama, uvadja ona prokušane odlike svake vrsti sjemenja iz inozemstva uz jamstvo za originalnost i kakvocu sjemena. Pošto je to dams prvi zadrugarski pot-hvat te vrsti u našem kraljevstvu SHS, zaslužuje on svaku potporu sa strane gospodara.	34
(siromašni begunci imajo prednosti, katere poglavar se razume na vinogradništvo, sprejmem za svoj vinograd na Slovenskem. Pismeno je vprašati pri Josip Zagoričnik-u, Zagreb, Selška cesta 32. 35
Uinirania z delavskimi močmi sprejme pod ■ IIIIhHI JO ugodnimi pogoji .Oskrbništvo Novi klošter pri sv. Petru v Sav. dolini. — Sprejme se se tudi konjski hlapec za poljska dela. 36
__________________ rumenega petelina
čiste pasme, zaraui ponovljenja plemena, kupi ali zamenja Oskrbništvo graščine Novi klošter pri sv. Petru v Sav. dolini.	37
7flir3 temnočrne barve (samca* _ (juJld, kupi ali zamenja proti drugemu blagu, Peter Strel, trgovec v Mokronogu.
Več sto kil semenske grahovke S"
kupi Drž. vinarsko nadzorstvo v Mariboru. Ponudbe ie vposlati do konca februarja.	39
ESnrlirac+n 4irn par sto m (novo ali tudi malo UUUIbilaiU filLU rjavo) kupi ter prosi ponube Fr. Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek.	40
Dne zelo Ibib kobile,
let, ena pa dve leti, imam naprodaj za ceno po dogovoru, Andrej Krevlič, posestnik in kmetovalec na Potokih, pošta Javornik, Gorenjsko. 41
v bližini Maribora ali Celja, ki naj bi bilo srednje veli; o, v južni legi z dobro ohranjeno hišo, sadovnjakom in gozdičem. Ponudbe če mogoče s sliko ali skico z navedbo cene in lege ter povišine, prevzame iz prijaznosti upravništvo >Kmetovalca« v Ljubljani, pod šifro .Proti gotovini 50". Posredovalci dobe primerno provizijo.
Imate bolečine?
odpovedujejo? Poizkusite pravi Fi fluld I Boste se čudili! 6 dvojnih steklenici 27 K.
V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam Feierjev Elza-ali 2 veliki
Sli trpite na počasni prebavi? s
Na slabem
apetitu?" Zaprtju ? "Proti temu" pomagajo prave Fellerjeve Elza - krogljice! 6 škatljic 12 K.— Prava, želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K.— Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. Feller, Stublca dobnja, Elza trg št. 287 Hrvatska. —A—	(20 a)
^Aala naznanila.
!a vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v inarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravnlitvo ne prevzame posredovanja.
kmečke mline
od najmanjšega do največjega:
za roko, vodno in motorno moč.
MHni so opremljeni s presejal-niki in kamni, kojlh ni treba nikoli klepati, za
kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrsie mlinske kamne in druge potrebščine za mline ter poljedelske stroje.
Josip ČretnfK
stavbenik mlinov (64) v Sv. Jurju ob Južni železnici.
S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago.
v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Posojilo na osebni kredit: 6%.
Posojilo na hipoteke: 5 •/.%.
Mesečna odplačila.
Ranžijska posojila na vefi let.
Mali vračevalni obroki.
Pisarna: Kongresni trg št. 19. Uradne ure od 8 do 12. (105)
Prospekti brezplačno na razpolago.
Rezervni zakladi nad 500.000 K.
Hranilne vloge 3>/«%.
Med
in (102)
vosek
kupuje
v vsaki množini
družba ,S9Q(
preje Primož Hu-
dovernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Gostilničarji, kavarnarjl, vinogradniki pozor! Trgrovina z vinom g
I OSET 8 CiUNKO f
Slovenjg-radec.	2.
s m
Naznanjava, da imava veliko zalogo	2.
cq najboljšega sortiranega kakor: „Mu-	»
H škatelec, Rizling, Šipon, Burgundec,	•<
S Portugiser, Šilhar" pristnega „Lju-	o
3 tomeržana, Pekerčana, Haložana,	-j
H Bizeljčana" ter črna dalmatinska in	0
w banatska stara in nova vina. Ku-	&
>	pujeva iz vseh vinorodjiih krajev vsa	o
o najboljša vina po najboljših cenah.	^
>
Se priporočava (111)
T3 ■1
Andrej Oset in Franjo Gajnho. -
PH0IZB00H3U S3EMEH39
U ZAGREBU, Preradoviceva ulica ZO
imade na zalihi: Vočaka (jabuka, krušaka, kajsija, bresaka. šljiva, trešanja, oraha, dudova), stablašica (poiuvisokih) uz cijena za 1. razred K 15'—, za 11. razred po K 13 — te patuljastih uz cijenu od K 8 — do K 13 — po komadu. Embalaža (pakovanje) zaračunava se posebno. — Obzirom na oteščanu zeljezničku otpremu preporuča se preuzeče vočaka na skladištu samom, a dalja otprema kolima ili kao brzovozna prtljaga na željeznici.	(21)
Uresnoga grmlja i drvlja (bukve; smreke, čempresa, bora, javora, šarolistog, divljeg kestena, jablana) uz cijenu od ]10 K do 15 K po komadu, te ruža penjalica (Crimson Rambler po K 6-— komad.
Sjemenja svake vrsti i to od domačih žitarica djelom od domačeg akli-matiziranog i selekcioniranog priploda, djelom od importiranih najboljih odlika, nadalje povrtnog sjemenja svake vrsti, originalno importiranog iz Holandije, Danske, Njemačke, Češke i Austrije.
Prodaje se na veliko i na malo [(vrt-ijarskim porcijama). Pošiljke se šalju poš-tanskim povzečem, embalaža se računi uz vlastiti trošak. Cijenicl se na zahtjev šalju ekspresnim listom.
Jehlarna na Ravnah
(Georg Graf v. Thurn'sches Stahlwerk Streiteben)
ustanovljena 1774. leta. (17) Gaštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, žel. postaja Prevalje.
Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresclansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in nelegirana topllnlška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, iiebe, matrice; za dleta in nože z* obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna dleta itd. Legirana in nelegirana martlnova jekla za vozovne in vagonste vzmeti: za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire,
motike. lopate itd. Ugotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine): v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd
Cementna (UJ
strešna opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta St. 2.
Prvo juguslovansko speci* jalno stavbno podjetje za
kurilno tehniko.
Zastopstvo: Nunska ulica štev. io, LJUBLJANA (101) se priporoča za projektovanje in izvršitev
opekaren,
krožnih peči za opeko in apno,
DIMNIKOV ZA TOVARNE
Njih poprava tudi brez prekinjenja obrata. Vzidanje vseh vrst kotlov.
{Primešaj krmi Mastin I I
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu In na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška MastTn zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 20 50 poštnine prosto na dom.	(14)
MazUo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošli K 950.
G
Lekarna Trnk6czy
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
0
= Konjske garje =
srbečico <=. malarijo
lahko uspešno zdravite le z mojimi prvovrstnimi, preizkušenimi, predvojnimi zdravili. — Mazilo proU konjskim garjam. i/,l za 20 K. Mast proti CloveSki srbečici, 1 lonček za 6 K. Mast za otroke proti garjam, 1 škatljica za 2 K. DomaČa mast za rane, 1 lonček za 8 K. Sladkorna zrna proti malariji za odrasle, kakor tudi za otroke, 50 zrnov za 24 K. — Zavoji se zaračunavajo po nabavni ceni. Navadena in tudi vsakovrstna druga zdravila pošilja po povzetju aH proti predplačilu
lekarna
(60)
pri ..Materi božji", MH. VIHUBELLI,
Zagreb, Prlla« 17.
Prvorazredno sleme
za proljetnu sjetvu
dobavlja
Sjemenar d. d. Osijek
Gajev trg 1.
Telefon br. 663.
(82)
Brzojavi:
Sjemenar, Osijek.
♦	Slovenska kmetijska družba ima za svctfe ude v zalogrl sledeče kmetijske potrebščine:
*	Apneni dušik 28/21 •/, P<> K 160"— za 100^ takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, grah* palice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vsefc mt pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., se dobi r zaklopnicah 50 g za K 8"—.
»Ergofor«, fiziologični železo - apneni preparat se imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz živinozdravniške stroke posebno za konje, a tudi z« drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini ki ji primankuje močnih krmil in posebno pri konjih ovsa. Tega praška se poklada na dan in glavo:
pri konjih...........po 2—4 ne polje žlice
pri govedi ............ 2—6 „ „ „
pri kozah ovcah in prašičih „ 1—2 „ „ „ V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določene množino. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta prašek poklada. En zavoj tehta 1 kg in stane 20 K.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn oko ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi it<! »tane kg 12 K.
Kostni superf ostat po K 200'— sto kg. Vreče je treba družbi ob naročanju dostaviti.
Kostna moka po K 106— za 100 kg\ jutaste vreče mora naročnik v napolnitev poslati.
Kožna moka po K 106"— sto kg, naročnik mora jutaste vreče dostaviti.
Melior, preskušeno sredstvo proti peronospori m trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcen na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarje^
Modra galica gl. današnja objava.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1*40.
Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaji Slovenska kmetijska družba po 150 K za 100 kg brej vreč. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti z: vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in de luje torej po več let. Pozivljemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo naroče Trosi se ga lehko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podorati. Vreče mora naročnik poslati.
Sladkorna pesa po K 8"— kg.
Semenska pesa. Seme izvirne severonemške rt mene in rdeče Mamut krmilne pese K 24'— kg.
Semenska lucerna po K 28.— kg. Vsak ud more tega semena le toliko dobiti kolikor je rabi zase in mora obenem z naročitvijo povedati, koliko meri površina polja, ki ga misli z semensko lucerno posejati. V kupčij-ske svrhe družba tega semena ne oddaja.
Semena domače črne detelje bo letos po Sloveniji zelo primanjkovalo, ker se ga v lanskem neugodnem vremenu niti za lastno potrebo ni zadosti pridelalo, dočim smo ga navadno dokaj izvažali. Družba tega semena nima zaenkrat prav nič v zalogi, poslala pa je nekega izvežbanega strokovnjaka v inozemstvo, da skuša tam kaj tega semena nakupiti. Če se to posreči, obvestimo ude pravočasno na tem mestu, medtem naj se pa na ta nakup nikar preveč ne zanašajo, kajti izgleda, da bodo v inozemstvu zahtevali od nas za deteljo takih kompenzacij, ki jih družba ne bo mogla izposlovati in zato je najbolje, da si kmetovalci skušajo po možnosti medsebojno sami priskrbeti, v kolikor bo pač po deželi tega semena dobiti.
Travna semena. Letos ima družba v zalogi 'le zelo skromne množine tega blaga, ki ga ni bilo mogoče v zadostnih množinah dobiti. Zato bo mogla družba vpo-števati le prve naročitve udov in ne prevzame glede zadostne preskrbe nikakega jamstva. V zalogi so sedaj sledeče vrste po nastonih cenah za 1 kg, vreče in poštnino je plačati posebej:
francoska pahovka	K 12.—
angleška ljulika	„ 11.—
pasja trava	„ 10.—
mačji rep	„ 10.—
espareta	„ 11.—
travna mešanica	„ 11.—
* Vreče. Vsak naročnik mora poslati za kostno moko, roženo moko, apneni dušik itd. svoje dobre jutaste vreče, ker dobiva družba vsa gnojila itd. sedaj le v papirnatih vrečah, ki jih železnica ne sprejema za odpremo v manjših pošiljatvah. Kavcija za vreče, ki jih mora družba posoditi, znaša K 30.— za komad, ki se vrnejo ko dobi družba vreče v dobrem stanju nazaj, po odbitku majhne obrabninske pristojbine.
Žv epleno kislo glino namesto galuna, kot primer galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jc oddaja po 1 K kilogram.
Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 20 kron kilo.
Žveplo, Floristella, dvoj, raf. po K 10.— kg.
Kmetijske potrebščine je treba družbi naprej ob priliki naročanji plačati. V ta namen naj podružnice oziroma posamezni udje zahtevajo družbene poštne položnice (štev. 10712) da vplačevanje lahko brez stroškov izvršijo.
KONJAK
Pri slabosti vsled starosti, težkočah v želodcu, pešanju moči je	(19)
pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Razpošilja dve polli-
terske steklenice, ovojnina in poštnina prosta za K 80-—
Beneš Hertl, graščak na graščini Golič pri Konjicah Štajersko.
Šišenska hranilnica in posojilnica v Sp. Šiški
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
13. redni občni zbor
ki se bode vrail
dne 8. februarja dopoldne ob 9. uri
v Sp. Šiški v hiši gosp. Seidl.
VSPORED:
1.	Poročilo načelstva o poslovnih letih 1918 in 1919.
2.	„ nadzorstva in odobrenje računskega zaključka za 1919.
3.	Citanje revizijskega poročilain ukrepi vsled istega.
4.	Volitev načelstva [3 člani za 3 letal.
5.	Volitev nadzorstva [5 članov za 1 leto]. 24
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.	Sp. Šiška dne 27. I. 1920.
Načelstvo.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X	sc
Čistilni stroji za žito |
(mlini za vejati)
najboljše vrste, ki prekašajo vse X : dosedanje tovarniške izdelke : x glede trpežnosti, ličnosti in lahko £ umevne sestave. Cene strojev so izvanredno nizke ter jamčim za vsak stroj 10 let. (18) Natančna pojasnila daje
J. Pucko,
Budina, p. Ptuj, Štajersko.
x
x
Stavbno podjetje Dragotin Korošec
v Braslovčah
naznanja, da izvršuje [razne stavbe za pospeševanje živinoreje Nov način zidanja, ki je za polovico ceneji, Zelezobetonske tra-verze, Prodaja razno opeko. Kdor to rabi, naj se obrne na:
Korošec Dragotin,
stavbno podjetje Braslovče, Staj.
(28)
Dirkalsko društvo t Ljutomeru
vabi na
redni občni zbor,
ki se vrši v nedeljo, dne 8. februarja 1920, ob deveti uri v meščanski šoli v Ljutomeru.
VSPORED:
1.)	Pozdrav načelnika.
2.)	Poročilo: a) tajnika; b) blagajnika.
3.)	Pregled in odobritev računo".
4 ) Določilo glede dirka'išča. (23; 5.) Slučajnosti.
Odbor. |
Najmodernejše oblehe
lastnega izdelka za gospode in dečke, tu- in inozemsko
manufafeturno in modno blago i
razpošilja	(16)
Prva kranjska razpošiljalnica
SCHIMB 8 BIZJAK
Ljubljana, Dvorni trg Pod Narodno kavarno.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvoč.
Velika zalila vsa-kavrstnih poljedelskih stroje« <3,
iz najslovitej&ih tovarn.
Zastopstvo za parne kotie znanih tvornic ,Welsla'.
Rogaška slatina
Tempel vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
Styria vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prenavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Donall vrelec: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu ka-menu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemo-roidum itd. Bogaika slatina |e najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseb alkallčno-sa-liničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzliee.	(1)
Rogaika slatina |e najboljša namizna In mineralna voda, katera :: nima nikdar slabega okusa ali duha. :
1. R0M3TIG
dolgol. zastopnik znane tvrdke K. In R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev in motorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče št.ll Nadalje priporočam dobro znano tovarno WELSIA katera izdeluje izvrstne
brzoparllnlke vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (12 Sprejemam naročila aa slamorezne nože Cene po dogovoru Ker je tovarni ležek uvoz dovoljen,se naročeni stroji lahko takoj dobe
Parilnike za hrmo
močne In nepokončljlve, vse velikosti od 60 do 600 / izdeluje samr
Reform-Herke, ffels. 0.0.
Nadalje specialni izdelki: Konjske grablje
takoj dobavno. ObraCalnl parllnlk z al
brez naprave za žganjarstvo. Kotljl za kuhanje žganja. Kotili za kuho in pranje. Patentne peči za peko In sušenj« Pi ekajevalnlee. Gnojnične sesalke. (13 Pocinkani lonci in kožice. Mize za pranje. Posode ln valjavnlce za perila (Uonga).
Ceniki na teljo zastonj
Najstarejša hranilnica v Sloveniji!
KRANJSKA HRANILNICA m*W
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
3°/o
obrestovanju jin dovoljuje hipotečna posojila po
4 V/o
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle ln delavce.
Hranilnica je sirotlnskovarna ln jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
S milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnlh naprav in podjetij na Kranjskem.	(15)
Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljnbljani, Knafljeva ulica štev. 9.
Sadjevca
(sadnega mošta, jabolčnika)
prav dobrega, v letu 1919 pridelanega prodamo 50 do 70 hektol. Cenjeni dopisi na naslov „Kmetov." pod »Sadjevec".
_(221
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih
Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnica in je Imela koncem marca igig nad 40 mili-jo nov kron vlog in nad i milijon enstotisoč kron rezerv-

nih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do 6°/0 Ljadska posoiilnica stoli pod neposrednim driaraln ladzorstrou.
Kmetska posojilnica
retistovana zadruga z neomejeno zavezo
e> v LJUBLJANI e
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3°/0	(2)
km vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posoiilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi t čekovnim prometom ter fih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron.
===== Staqje rezervnih sakladov 1,100.000 krta.	—
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž ln prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga« llco — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd.' ima v zalogi po najnižji cent
Drogerija HRTOM MIG
Uitijau, fllonb lUn L t