s
ARH.KKEGAR;
iGL.EJSM3.S30 □51
OMOŽEJfSE
k6C*>BJe>, 36^^Co6B%?
J1s>E<53*Jf<3 <9&)S><9&
LoSO^ts 3©2,2.~£Sl,
§ 3'E'l?. 9.
^Illiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllr
Ljubljana.
Nasproti glavne pošte Telefon 438.
Največja izbera svilenih in večernih oblek.
Crepe de Chine obleke v vseh barvah K 3900.
OGLASU3TE V "9S
»GLEDALIŠKEM LISTU”
||lll!l!lllllll!llllllllllllllllllllllll!lllll!llllllllll!!ll!lllllllllllll!lllll!!lllllllllin!!!llllllllillllll!lll!lll!llll!ll!llllll>ll!llllllllllllll!llll|||||||^
ŠIVALNI STROJ11
MUNDLOS - ORIGINftL VIKTORIJO. j
10 letna garancija.
-- Vse vrste jedilnega orodja.
Velika zaloga zlatnine in srebrnine.
JOS. ŠELOVIN - ČUDEN,
MESTNI TRG 13 LJUBLJANA MESTNI TRG 13. 1
Spored
Drama:
December 12. torek		— Zaprto.	
»»	13. sreda	— Živi mrtvec.	Red D
n	14. četrtek	— Idiot. Začetek ob pol 8. uri.	RedB
n	15. petek	— Kralj na Betajnovi.	Red C
»>	16. sobota	— Svatba Krečinskega.	Red A
M	17. nedelja	— Krojaček-junaček. (Ob treh po-	
		poldne.)	Izven
»>	17. nedelja	— Kralj na Betajnovi. (Ob osmih	
		zvečer.)	Izven
M	18. poned.	— Ploha.	Red D
		Opera:	
December 12. torek		— Prodana nevesta.	Red D
»	13. sreda	— Carmen.	Red A
n	14. četrtek	— Gorenjski Slavček.	Red C
n	15. petek	— Prodana nevesta.	Red E
n	16. sobota	— Zaprto.	
n	17. nedelja	— Sevilski brivec.	Izven
n	18. poned.	— Zaprto.	
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu I. t. d. edina jug-oslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročila samo na atelje „VESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. i—     --------------------------------------
Začetek ob 8.
Konec okolo 11.
ŽIVI MRTVEC.
Drama v enajstih slikah. Spisal L. M. Tolstoj.
Poslovenil V. Borštnik.
Režiser: PflVEL GOLIfl
I.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova	(Liza)...............ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna	Gorjupova
flna Pavlovna, njena	mati....................... gna	Rakarjeva
Viktor Mihajlovič Karenin ...	.................g. Gregorin
Pestunja............. ....................................gna	Zborilova
Sobarica................... ..............................gna	Gabrijevčičeva
II. slika. Pri ciganih.
Fjodor Vasiljevič (Fedja).	...........................g. Šest
flfremov..................................................g. Plut
Častnik .	.	...........................................g. Cesar
Glasbenik.................................................g. Karagjov
Prvi cigan ....	................................g. Terčič
Ciganka...................................................gna	Mira Danilova
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Maša, mlada ciganka.......................................ga Juvanova
Ciganski zbor.
III.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova	(Liza)...............ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna	Gorjupova
flna Pavlovna, njena	mati.............................gna	Rakarjeva
Zdravnik..................................................g. Danilo
Viktor Milajlovič Karenin.................................g. Gregorin
IV. slika. V kabinetu flfremova.
flfremov..................................................g. Plut
Stahov....................................................g. Markič
Butkevič..................................................g. Medven
Korotkov....................... .................... g. Smerkolj
Fjodor Vasiljevič (Fedja)............................. .	.	g. Šest
Saša......................................................gna Gorjupova
V.	slika. Kabinet flne Dimitrijevne.
flna Dimitrijevna, Viktorjeva mati........................ga Rogozova
Knez flbrezkov....................................... ....	g. Skrbinšek
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Jelizaveta flndrejevna Protasova	(Liza)...............ga Wintrova
Sluga.....................................................g. Sancin
VI. slika. Skromno stanovanje.
g. Šest ga Juvanova g. Terčič
gna Vera Danilova g. Skrbinšek
VII. slika. Posebni kabinetov gostilni.
Fjodor Vasiljevič	Protasov (Fedja)...........................g.	šest
Ivan Petrovič................................................9	Kralj
Maša.........................................................ga	Juvanova
Natakar  .......................................................9-	Karagjov
Vlil. slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza).........................ga	Wintrova
Viktor Karenin	.	.	.	.................................g	Gregorin
Voznesenski, Kareninov tajnik....................................g	Markič
Sluga  ..........................................•	....	g.	Sancin
IX.	slika. Krčma.
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)..............................g.	Šest
Pjetnikov....................................................... g	Železnik
flrtemjev......................................................... Ločnik
Natakar.........................................................g.	Karagjov
X. slika. Soba preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni sodnik.............................................g.	Lipah
Zapisnikar..................................................... .g	Terčič
Jeiizaveta flndrejevna (Liza)...................................ga	Wintrova
Viktor Karenin...............................................g	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)..............................g.	šest
XI. slika. Hodnik v poslopju okrožnega sodišča.
Sluga........................'.......................... ....	g	Sancin
Ivan Petrovič................................................g	Kralj
Mladi odvetnik...............................................g	Drenovec
Knez flbrezkov...............................................g.	Skrbinšek
Pjetnikov.......................................................g.	Železnik
Dama........................ .................................. gna Zbofilova
Častnik......................................................g-	Cesar
Petrušin, odvetnik...........................................g.	Peček
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza).........................ga	Wintrova
Viktor Karenin...............................................g	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)...........................g-	šest
Maša.................................... ....................ga Juvanova
Sodniki, gledalci, obtoženci, priče.
Ciganske pesmi v drugi sliki izvaja zbor ruskih dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva.
Daljši odmor samo po 4. in 8. sliki.
Fjodor Vasiljevič (Fedja)...................
Maša, mlada ciganka ........................
Ivan Makarovič, stari cigan, njen oče . Nastasja Ivanovna, ciganka, njena mati Knez flbrezkov .	..................
Začetek ob pol 8.
Konec okrog 11.
IDIOT.
Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
Za oder priredil Boris Putjata.
Prevel Vladimir Levstik.
Režiser: BORIS PUTJftTfl.
Čitalec.................................................g- Lipah.
I.	slika. V kupeju III. razreda.
Parfen Rogožin..........................................g. Putjata.
Knez Miškin...............................................g.	Rogoz.
Lebedev...................................................g.	Ločnik.
II.	in lil. slika. Knez Miškin se seznani i Jepančinovimi.
Ivan Fjodorovič, general Jepančin.........................g.	Terčič.
Jelizaveta Prokofjevna, njegova	žena....................ga	Rogozova.
Aleksandra	\	(gna Mira Danilova.
fldelaida	>•	hčerke	Jepančlnove.....................< gna Zbofilova.
Rglaja	'	^ ga Šaričeva.
Knez Miškin...............................................g.	Rogoz.
Gavrilo flrdaljonovič, imenovan	..Ganja"..................g.	Železnik.
IV.	slika. Družina lvolginova.
Flrdaljon flleksandrovič Ivolgin........................g. Peček.
Nina Rleksandrovna, njegova žena........................gna Rakarjeva.
Ganja ^	j-g. Železnik.
Varja j lvolginovi	otroci ..............................• gna Gabrijelčičeva.
Kolja >	' gna Gorjupova.
Ferdiščenko, njih stanovalec.............................-g.	Cesar.
Nastasja Filipovna........................................ga	Nablockaja	k.	g.
Rogožin...................................................g.	Putjata.
Knez Miškin...............................................g.	Rogoz.
Lebsdev...................................................g.	Ločnik.
Pticin...................................................  g.	Smerkolj.
V. slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni.
Nastasja Filipovna..........................................ga Nablockaja k. g.
Darja Aleksejevna................................. ga Juvanova.
fltanazij Ivanovič Tockij .	.............................g.	Kumar.
General Jepančin............................................g.	Terčič.
Ganja ......................................................g.	Železnik.
Pticin......................................................g. Smerkolj.
Mladi človek ...	 g.	Sancin.
Stari človek................................................g	Medven.
Katja, služkinja............................................gna Polajeva.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
Rogožin.....................................................g.	Putjata
Lebedev.....................................................g.	Ločnik.
Ferdiščenko.................................................g.	Cesar.
Poročnik Keller...............................................g.	Markič.
VI.	slika Pobratimstvo.
Rogožin.......................................................g.	Putjata.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
VII slika. „Vitez klaverne postave".
Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova.
Aleksandra ->	("gna Mira Danilova.
Adelaida > hčerke Jepančinove ....	.	.{gna	Zbofilova.
Aglaja	'	l ga Šaričeva.
Kolja Ivolgin...............................................gna Gorjupova.
General Ivolgin...............................................g.	Peček.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
Lebedev.................................................. g.	Ločnik.
Vlil. slika. Na zeleni klopi.
Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova.
Aglaja Ivanovna ............................................ga Šaričeva.
Knez Miškin.................................................g. Rogoz.
IX. slika. Sestanek.
Nastasja Filipovna	.	 ga	Nablockajak.	g.
Aglaja Ivanovna	. .......................................ga	Šaričeva.
Rogožin.......................................................g.	Putjata.
Knez Miškin...................................................g.	Rogoz.
X. slika. Brezumca
Rogožin..................................................... .g.	Putjata.
Knez Miškin ................................................  g.	Rogoz.
Začetek ob 8.
Konec ob polil.
Za četrto obletnico smrti IVANA CANKARJA.
KRAUJ NA BETAJNOVI
Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar.
Režiser: M. SKRBINŠEK.
Jožef Kantor, fabrikant.....................g.	Skrbinšek.
Hana, njegova žena..........................ga	Wintrova.
Francka, njuna hči...................... ga	Šaričeva.
Francelj } njuna °tr°ka......................{*	* *
r rariLeij )	\ *	*
Nina, sorodnica Kantorjeve..................gna Gabrijelčičeva.
Krneč, nekdaj štacunar in krčmar ... g.	Ločnik.
Maks, njegov sin............................g.	Železnik.
Župnik......................................g.	Lipah.
Franc Bernot, posestnik, absolviran tehnik g.	Peček.
Sodnik......................................g.	Terčič.
fldjunkt....................................g.	Sancin.
Lužarica....................................ga Rakarjeva.
Kantorjev oskrbnik..........................g. Kumar.
Sodnikova žena..............................gna Zborilova.
Koprivec....................................g.	Medven.
Prvi kmet...................................g.	Smerkolj.
Drugi kmet..................................g.	Markič.
Tretji kmet.................................g.	Cesar.
Vrši se jeseni, v malem trgu Betajnovi.
Priporoča S6 ••••	••••	JOSIP	CARL,
Ljubljana,
Gosposka ul. štev. 1.
— 6 —
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Svatba Krečinskega.
Komedija v treh dejanjih. — Spisal A. Suhovo-Kubilin. Prevel R. Peterlin-Petruška.
	Režiser: B. PUTJATA.	
Peter Konstantinovič Muromskij,		
bogat jaroslavski posestnik	.	g. Šest.
Lidica, njegova hči			gna Gorjupova.
Ana Antonovna Atujeva.-nje teta	•	gna Rakarjeva.
Vladimir Dmitrič Melkin, posestnik		g. Cesar.
Mihael Vasiljič Krečinskij . . .	.	g. Kralj.
Ivan Antonjič Raspljujev . . .	.	g. Putjata.
Nikanor Savič Bek, oderuh . .	....	g. Kumar.
Fjodor, strežaj Krečinskega . .		g. Medven.
Tiska, vratar pri Muromskih . .	... *	g. Markič.
Policijski uradnik		.	g. Sancin.
Sluge.		-
Dejanje se vrši v Moskvi v dobi osvobojenja		ruskih kmetov.
TRGOVSKA BANKA d. d, - LJUBLJANA selehbuheoih ul.i preje SLOUENSHfl ESHOMPTNfl BANKA
::::	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje.	::::
n l-l n Dl C Q DDIMT manufakturno V-nnKLLO rKlll^ blago na debelo
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 36.
Poštni predal 124.	Poštni	predal	124.
Začetek ob 3.
Konec po 5.
Mladinska predstava.
krojaček-junaček.
Pravljična igra v štirih slikah z godbo, petjem in baletom. Spisal I. Gorner.
Slobodan, mogočen kralj . . .	Režiser: A. DANILO. . . . g. Danilo.
Narcisa, njegova -hči		. . . gna Mira Danilova.
Rožmarinček, dvorski maršal . .	. . . g. Drenovec.
Glivar \ ... ^ } ministra	f g. Gregorin. 1 g. Kumar.
Gobar J	
Špicabrin, dvorski norec . . . .	. . . g. Železnik.
Dr. Lisjak, telesni zdravnik kraljev	. g. Medven.
Grofica Medica		
Vojvodinja Oleandrska . . . .	
Kapitan Goliat		. . . g. Cesar.
Baron Kozorog .......	. . . g. Terčič.
Trska, krojaški mojster . . . .	. . . g. Smerkolj.
flmanda, njegova žena ....	
Inko, njegov sin, krojaški vajenec	. . . gna Vera Danilova.
Ali \ t , .	\ q. Ločnik.
Murfi ) *°loVa|a		< l g. Plut.
Bučman, komornik kraljev . . ,	. . . g. Sancin.
Ropotulja, soseda krojačeva	
Gospoda, sluge, paži,	vojaki in gostje.
Darila so naj'epše - ,.slike". Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
V.BE5TER ™„HEl!OS“
- 8 —
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
PLOHA.
Vesela vaška igra v treh dejanjih. Spisal P. Petrovič. Poslovenil M. P.
Režiser: ZV. ROGOZ.
Stojan Marič.....................................g Skrbinšek.
Stana, njegova žena..............................gna V. Danilova.
Marko Marič, njegov tast.........................g. Plut.
Janja, Markova žena ................................ga	Juvanova.
Nikola Jevrič....................................g. Ločnik,
Mara, njegova žena...............................ga Rogozova.
Pela,!njegova tašča..............................gna Rakarjeva.
Ciganka..........................................gna M. Danilova.
Godi se v Liki. %
Priporočamo „ „
Kolinsko ..	..
cikorijo.
DI/s\ctoifr manufakturna trgovina
a IvUjICV^i Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Na drobna ! Telefon štev. 538. — ček. ur. štev. 11.228. Hfl dCbdO!
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
PRODANA NEVESTA.
Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana.
Dirigent: R. BALRTKfl.
Krušina, kmet .... Katinka, njegova žena . Marinka, njiju hči .	.	.
Miha........................
Meža, njegova žena .	.
Vašek, njiju sin ... Janko, Mihov sin iz prvega Kecal, mešetar .... Vodja glumačev . . . Esmeralda, plesalka .	.
Indijanec...................
zakona
Režiser: F. BUČAR.
g. Debevc, ga Smolenskaja. ga Lewandowska. g. Cvejič. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Šimenc, g. Betetto, g. Bratuž, ga Matačičeva. g. Zorman.
Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredila gna Svobodova, plešejo gna Svobodova, Chladkova in Vavpotičeva. Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritev 1. 1866. v Pragi
I. 2egnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku.
II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina.
III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin .in da je po pogodbi Marinka njegova. Oče z/ve- -seljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev.
— 10 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
CARMEN.
Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala
H.	Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet.
Dirigent: L. MflTftČIČ
Režiser: V. SEWflSTIflNOW.
Carmen (mezzo-sopran)........................ga	Thierry-Kavčnikova.
Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) g. Sovilski.
Escamillo, toreador (bariton) .... g. Cvejič.
Micaela, kmečko dekle-(sopran) . Frasquita,'_ciganka (sopran)	.	.
Mercedes, ciganka^(sopran)	.	.
Dancairo.ftihotapecj^tenor) .	.	.
Remendado,^tihotapec (tenor)	.	.
Zuniga, dragonski častnik (bas) . Morales, dragonski podčastnik (bariton)
gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan, g. Zorman.
Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja.
Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor.
II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovem prigo-
- 11 —
varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Josč tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago.
Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Josčja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla-
IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Josč, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva.
Prvi, nalstarejši Specialni strokovno tehnlčkl atelje za črkoslikarstvo, se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid itd.	LJUBLJANA, HlEkSOIlflrOVa CBStfl 1.
MU S BdU
Peter Križ
Ljubljana, Gledališka ul. 2
vinska klet
•••• nasproti opere.....
i
— 12 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
GORENJSKI SLAVČEK.
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil Anton Foerster.
Dirigent: J. JERAJ.
Majda, vdova ...	...
Minka, njena hči....................
Franjo, študent.....................
Chansonette, učitelj petja .	.
Ninon, njegova soproga, plesalka Štrukelj, oskrbnik .	.
Rajdelj, njegov pisar .
Lovro, prijatelj Franja .
Krčmar.....................
Kurir......................
Pismonoša..................
Prva učenka Chansonetta
Režiser: O. ŠEST.
gna Sfiligojeva. ga Lovšetova k. g.
g. Šimenc, g. Levar.
ga Lewandowska. g. Zupan, g. Bratuž, g. Debevec, g Zorman, g. Drenovec, g. Bekš. ga Ribičeva, gna Korenjakova.
Druga učenka Chansonetta .	.
Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta.
Dejanje se vrši na Gorenjskem.
Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry.
Prva vprizoritev I. 1872.
Tu- in inozemski časopisi
se dobe v trafiki v Selenburgovi ulici.
— 13 —
Začetek ob pol 8.
Konec po 10.
SEVILSKI BRIVEC.
Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel R. Funtek.
Dirigent: NEFFAT.	Režiser:	SEWftSTIftNOW.
Grof Almaviva . 		g. Kovač.
Bartolo, zdravnik			g. Zupan.
Rozina, varovanka v hiši Bartola . . ,	ga Lovšetova k
Figaro, brivec		g. Levar.
Basilio, učitelj glasbe		g. Betetto.
Fiorello, sluga fllmavive		g. Zorman.
I. sluga (tenor)	 .	g. Banovec.
II. sluga (bas)		g. Pugelj.
Berta, hišna pri dr. Bartolu		ga Smolenskaja.
Častnik		g. Zorman.
Notar		
Vojaki, godci.	
Dejanje se vrši v Sevili.	
Prva vprizoritev 5. februarja 1816	< /C B c
Dr. B a r t o 1 o, postarn, ohol, uezaupen, lakomen mož Ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V peiju jo poučuje B a s i 1 i o , intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof Almaviva, ki ji priredi kot Lindoro podoknico, Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt.
V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basllijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi,
— 14 —
da je bolan, In tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; la pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom.
Kremažza zobe
„DIVADENT“.
Dobi se povsod.
PAPIRNA TRGOVINA
IVAN GAJŠEK
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 2.
Fini pismeni papir v kartonu in mapah, umetniške razglednice — vedno nove, fini notezi, koledarji, poezije, albumi.
Primerna darila za Miklavža, Božič, Novo leto.
MODNI * * C* Jk	MODNI
ATEL1ER iW.	ATEL1ER
LJUBLJANA, kongresni trg 4.
- 15 —
Gospa Marija Nablocka.
Urednik našega lista je obiskal gospo M. Nablocko, ki je nastopila z največjim uspehom v »Idiotu« in jo prosil, naj mu na kratko oriše svoje dosedanje umetniško delovanje in vse ono, kar more karakterizirati njeno igralsko vstvarjanje in talent. Ga. Nablocka je ljubeznivo sporočila tole:
Moja družina je skozinskoz igralska. Moj oče je bil eden največjih igralcev svojega časa v Rusiji in moja mati je zbežala svoj čas z mojim očetom iz prav patriarhalne družine in se pod njegovim vplivom posvetila odru. Postala je znana tragedinja in je še sedaj ena izmed onih redkih igralk, ki so znale najti v sebi silo ter se svoječasno odreči mladim ulogam ter dostojno preiti k ulogam zrelih in starih žensk, katere igra še sedaj z velikim uspehom. Nadejam se, da najdem tudi jaz isto moč v sebi — kadar preide moj čas. Vzgojena sem v rodbini deda zdravnika, kjer pa ni bilo prilike, da bi se umetniško izobraževala. Zivljenske okoliščine tedanjih umetnikov so bile povsem drugačne. Moj ded je bil zelo razburjen radi zgodbe svoje hčere in moje matere in dasi je ljubil in visoko cenil gledališko umetnost, je vendar raje videl, da ji služijo drugi, ne pa njegovi lastni otroci in svojci. Tako se je tiste čase sploh gledalo na gledališče in njegove služabnike. Zato so* me držali kolikor mogoče daleč proč od gledališča. Zelo mlado dekle, skoraj otrok, sem se omožila v Odesi in nisem do svojega 20. leta prav nič mislila na gledališče. Takrat pa sem doživela težke čase v odnošajih s svojim soprogom in sem se ločila od njega ter se preselila v Kijev k svoji materi, ki je nastopala — malo ne pred svojimi štiridesetimi leti — kot igralka za uloge, katerim pravimo pri nas »grandes dames«. Tam sem srečala g. Putjato, ki je bil tedaj član istega gledališča kot »jeune premier«, posebno za »haute comedie«. Putjata je imel v teh časih že svoj kurz dramatične šole v Kijevu ter prvi opazil na meni zmožnosti, ki so bile važne za mojo bodočo igralsko kariero. Takrat sem postala njegova učenka, potem prijateljica, potem žena. Zdaj je temu 12 let!
Spominjam se, koliko truda in silne volje ga je stalo, da me je zadrževal pred ulogami, katerih moja mlada in Še ne vajena ramena ne bi mogla prenašati. Tri leta mi je dajal samo< uloge druge vrste, ne oziraje se na moj protest in solze, in šele potem sem začela nastopati v glavnih ulogah komedije, dasi me je neprestano vleklo k pravi drapii, Prepričana sem, da mi je samoi ta resna šola, ta težka po't, kolikokrat s solzami oškropljena, pomagala, da sem postala to, kar sem. To' mi je dalo časa in možnosti, da sem razvila v sebi to, kar mi je dano od Boga.
Če Vas zanima moi repertoir. naj Vam novem tole: igram z 'uibe/nijo i dramo i komedijo. Najbolj se mi je posrečilo v dramah Crazven ruskih, ki tu niso tako znane): »Idiot«, »Dama s kameli-iami«. »Adricnne Lecouveure«. »Marion«, »Otlieilo« (Dcsdemona). T.iubim francosko, na tudi angleško komedijo, recimo Mme. Sens-Ciene, L’ amour veille, Mistriss Dott, itd.
Kako se počutim s slovenščino? — Težko! Igrati v jeziku, v katerem v svojem resničnem življenju ne misliš, to zahteva od igralca tolike napetosti živcev, da si tega niti predstavljati ne more oni, ki tega ni sam doživel. Pomislite sami — če morate v svoji vlogi izgovoriti samo par ruskih imen, koliko truda je treba, da se jih naučite pravilno izgovarjati; kaj šele, če morate govoriti celo vlogo tujih besed, ko že vloga sama na sebi zahteva, da pozabite na vse, razven na doživljaje, ki vas morajo v tem trenutku popolnoma obvladati! — In poleg tega še dobro veš, da vsakdo med poslušalci ve, da si tujec in na noben način ne ipore pozabiti, da si napravil napako!
Vtis, ki ga imam od vašega občinstva? — Vaše občinstvo zna izvrstno poslušati in čutim pri njem to, kar je za nas igralce ne-obhodno potrebno — to je sozvočje, katero edino nam daje moči, da prav vstvarjamo. In zato sem opazila pri vas velik kontrast med poslušanjem in sozvočjem občinstva — in med načinom, kako sprejmejo igralca. Pri takem sozvočju občinstva, kakor sem ga brez-dvomno doživela pri premieri »Idiota«, bi pričakovala pri naših ljudeh nekaj burnega, pri vaših pa je bilo komaj nekoliko mrzlih aplavzov, ki so me — po resnici povedano — skoraj čudno presenetili.
Ali bom še nastopila? — Tega pa še ne vem. Težko je živeti; morda bom prisiljena odpotovati v Prago, kjer mi ponujajo enga-gement v ruskem komornem gledališču. To se kmalu odloči. — Kako mi ugaja vaša Ljubljana? — Izvrstno! Po tem dolgem in napornem potovanju in celo po tragičnih dogodkih v Rusiji, kjer sem tri leta živela (namreč pod sovjeti) in ne vedeti, kje je in kaj je z mojim Putjato, ali ga sploh še kdaj vidim ali ne — pristavite k temu še veliko tragedijo mojega naroda, katero doživljam tudi jaz ž njim in lahko me boste razumeli: sedaj se tukaj pri vas počutim kakor ladja, ki se je po veliki nevihti skrila v tihi pristan.
„Kata Kabanova", najnovejše delo L. Janačka.
Oktobra lanskega leta so vprizorili v brnskem nar. gledališču najnovejšo opero Janačkovo »Kata Kabanova«, letos 30. novembra Pa so jo vprizorili v nar. gledališču v Pragi. Torej je prišla šele čez leto dni v Prago. Snov je vzeta po drami A. N. Ostrovskega »Vihar«, vendar pa jo je skladatelj za dve dejanji skrajšal. Imenoval jo je po glavni junakinji drame Kati Kabanovi, da bi prenesel ves interes dejanja nanjo. Kata je nesrečno poročena s Tihonorn Ivaničem Kabanovom, otrok nimata in Kata se dolgočasi. Vsa lepota in prelestne sanje njene bujne mladosti utonijo v tem zoprnem zakonskem življenju. Ljubi Borisa Grigorjeviča, nečaka trgovca Dikoja. I< nesreči mora njen mož Kabanov na željo svoje matere odpotovati. Kata sluti nekaj groznega in ga roti, naj ostane doma, toda vse zaman: prvič, ker mati to zapoveduje in drugič, ker mu
— 17 -
je postalo življenje neznosno. In mati Kabanova mori vso svojo okolico kar najbolj zna in more, nihče se ne giblje po lastni volji, vse pleše kakor se njej ljubi. Borisova sestra Barbara prenaša pošte med zaljubljencima in jima določi sestanek. Dasi ve Kata, da jo vodi to v greh, hiti na sestanek kakor začarana. Vsak večer se odslej poljublja z Borisom. »Ko bi imela svojo lastno voljo, bi me ti nikdar ne imel,« pravi vsa obupana Borisu. Ko se vrne njen mož, bi lahko vse utajila in nihče bi ne izvedel njene skrivnosti, toda vest jo grize in javno prizna svoj greh. Življenje, ki bi ji moralo postati neznosno, je ne mika več: vtopi se v Volgi... — Janačkova naloga je bila roman tega čistega, globokega dekleta v muziki naslikati. Kritika je mnenja, da se mu to ni posrečilo. Nekatera mesta so sicer zelo močna, na pr. dialog med Kato in možem pred potovanjem in prizor med pijanim Dikojem in staro Kabanovo, toda to so le posamezne močne strani, v katerih je Janaček pokazal vso svojo velikost. Ostalo pa je precej površno napisano in je bolj podobno skici nego dovršenemu gledališkemu delu. Metoda je ista kakor pri ostalih njegovih operah: ljubi zelo kratke motive, jih eksponira in vedno znova ponavlja, ne napravi pa iz njih zaokrožene močne enote, čuti se — pravi kritika — da opere te, v drami tako zelo pretresljive snovi, ni narekovalo srce, temveč za efektom hlastajoči razum. Glavne partije so peli K. Ungro-va, M. Jenik, M. Šlehtova in K. Hruška. Opero je vprizoril in dirigiral Ot. Ostrčil, kateri se je očividno potrudil, da delo uspe.
Razno.
Proslava 40 letnice članov pozorišta v Beogradu Milorada Gavrilo-
viča, Ilije Stanojeviča in Save Todoroviča se je vršila 6. in 7. decembra. Redko se slavi isti dan tak pomenljiv jubilej kar treh starost tako slavnega in zanimivega umetniškega delovanja kakoršno je bilo delovanje naših treh jubilantov. Saj so pred 40. leti začeli v takrat še napol turškem Beogradu orati in obdelovati nehvaležno ledino Talije, ji vedno zvesto in častno služili in vzgojili velik igralski naraščaj. Beograd zna ceniti njih delo in smatra dostojno proslavo jubileja za narodno dolžnost. V pripravljalnem odboru so bili univ. profesorji, ministri, bančni ravnatelji, zastopnice narodnega ženstva, oddelni predstojniki in umetniki. Tudi mi častitamo prav od srca seuiorom beogradskega pozorišta!
Naši Amerikanci o Borštniku. »Glas Svobode« (Chicago, 27. oktobra 1922.) piše: »Že tri leta ga ni več med nami in vendar — je še živ. Kot da bi s svojo široko postavo stal sredi dveh razdobij: koncem stoletja razvoja slov. igralske umetnosti in med mlado novo generacijo, mladimi, kipečim! talenti, ki grade na temelju starega novo življenje. Tamkaj umirjeno staro vino. tu opojen sladek mošt. In prav vsled tega ga nam manjka.«
Na poti do nove umetnosti. Ves svet čuti od dne do dne vedno bolj, da nam stara, t. j. dosedanja in tudi sedanja gledališka umetnost ne more zadoščati. Star je, kdor je s sedanjim zadovoljen. Tudi v Beogradu so se zganili v tem zmislu in te dni sklicali konferenco literatov, muzikov in slikarjev. Pokret izhaja od ge. KI. Isačenkove, predstavnice plastičnega
— 18 —
baleta beogradske opere. Njene misli o novem izražanju so v glavnem
tele: predvsem v baletu stojimo pred novo epoho. Organska celota naj nam bo glavni princip. Celota muzike, besede in gibanja. Vprizoritev naj bo simfonija vsega: edinstvenost plesa z orkestrom bodi izražena tako, da bodo gledalci čuli muziko iz gibov in življenja na odru; v gibih rok in nog naj se čuje muzika. Po njenem mnenju se bo dala analogno preustva-riti tudi opera in drama. — Že sama instinktivna želja po novem v gledališki umetnosti je nekaj vredna.
Shakespearjcva opera. »Duke of York-Theater« v Londonu vprizori te dni »Beneškega trgovca«, opero, katero je na Shakespearjevo besedilo vglasbil Adrian Beecham. Načrti za kostume in vsa oprema se je posnela po originalih Britanskega muzeja v Londonu. Lord Waring pa je dal gledišču na razpolago pristno historično pohištvo.
Slovanski recitacijski večer v Ziirichu, ki ga je priredila Lia Rosen, je imel zelo velik uspeh. Švicarski list piše o njem: »Dosedaj smo se zanimali skoro samo za ruske epike in občudovali njih veličino, tuintam tudi za ostale ruske pesnike. Premalo pažnje pa smo posvečali ostalim slovanskim plemenom, namreč Poljakom, Čehom in Jugoslovanom. Ker so ta plemena v zadnjih letih postala važen faktor (najsibo kulturno ali politično), od katerega je odvisno ravnotežje Evrope, se moramo v bodoče mnogo bolj zanje zanimati.«
t Olga Vojan, hčerka največjega češkega igralca, nepozabnega E. Vojana je te dni v Berlinu prostovoljno končala svojo življenjsko pot. Delovala je na več nemških odrih in pri filmu. Da se je odločila za nemški oder, jo je najbrž nagovoril oče, ki je bil kot češki 'dramski igralec navezan samo na par večjih čeških odrov. Toda na nemškem odru ni imela popolnega uspeha predvsem radi izgovora, kateri se ni mogel nikoli osvoboditi češkega naglasa. Mlada umetnica, ki je žela zadnjič kot »Frančiška« v Wedekindovem modernem misteriju velike uspehe na berlinski »Tribuni«, je hotela z vso silo verepolne in skoro trmoglave energije preko mej, ki sta ji jih začrtale narava in talent — in tu se je začela njena tragika. Žal nam je, da ne moremo pisati o češki umetnici Olgi Vojanovi, ki bi jo mnogo raje proslavljali kot manj slavno igralko na njenih domačih odrih, pa če sta to tudi samo dva ali en sam, toda materinski. N. v m. p.!
Lekarna Bakarčič,
Karlovška cesta.
Moderni kozmetični preparati za negovanje kože in las. Juvenoi-krema za lice in roke (mastna in suha). Juvenol-poudre za dame.
Juvenol-shampoon. — Juvenol-voda za lase.
Juvenol-olje za lase.
Vsi Juvenol preparati so izdelani (prirejeni) po strogo znanstveno kozmetičnih principih.
Lekarna Ramor,
Miklošičeva cesta.
Drogerija Rdrija, Šelenburgova ulica.
Lekarna Sušnik,
Marijin trg.
Priporoča se največja zaloga oblek za gospode in otroke
J. MAČEK
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 3.
ČEVUIZNAMKE pj=|^QMS0NA3B0UŠI
ZAHTEVAJTE JIH POVSOD. PRODAJA ENGROS IN DETAJL.
BREG 20. LJUBLJANA BREG 20.
m mmm m m &w»i! m
'CW:JCf:Ur.l
mmmmms.
jJllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllL
§■
■§
o
’§
°Q
n
c;
-§
c:
-S
<U
§
€
« €
*o
g,
<J <0
<0
«0
c:
>C3
£
<\j	|
HO %
S5 l
i I
QJ =
5; i
§
S
V
-J
Tlll llllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllF
- 20 —
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3’50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.