SU 74
V Trstu, v sredo 15. septembra 1886.
Tečaj M.Vgg,
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« Z zhaja 2 krat na teri«n v«ko in<i tu •■bat« o nohidn«-prilogo Tel z« poln l«ia 3 «1. 50kr„ za fiatrt leta * gl. T & kr. - Sama prl-ogan ane JI gl. SO kr la celo leta. — Ponamezne številke ae n»m*ato Dri onravniiivu n UrMikati v Trsta no & kr.. v eerlol in v A|d«vi5lil no « ur. - S*rfi*mt. r«kla-m»ctj« in inaerate prejema Oprivelltva, vla Tarraata. >Nava tlakama*.
Val Aovtii ae poiUjajo Uradalitva ■ vla Tarraata« »Nuova Tipografla;« yaak morabitt
frankiran. Rokoplai t>»ez posebne vrodnoatt ae ne vračajo. — Jnnratt (razne vrate natna nila in poalaniee) ae zaraSunijo po pogodbi — prav ceni ; pri kratkih oglaeita z drobnimi črkami ae plačuje 7a vaakn beaedo 2 kr
O stanovih ter o učiteljskem stanu posebe.
{Dobrovoljna beseda ati r šem in (iijakom.)
Šolske počitnice se nagibajo svojemu koncu, in čez malo Časa oživijo mestne nage ulice. Cela tolpa otrok se bode tedaj pomikala v spremstvu svojih stariSev ali rednikov proti gim-nazijalnemu ali realknemu poslopju, da se tam vpišejo kot novi dijaki. In tudi na potu k učiteljišču srečaval boš jedva deškej dobi odrasle mla-denčiče, ki se veseli in polni nadeje, »zidajoč si gradove v oblake« gredo vpisat na preparandijo, dobro vedoč, da tako kar najhitreje pridejo »do kruha« in da si vsak užo po štirih letih pridobi lepo in čestito ime — »učitelja-odgojitelja!« ....
Znano je, da v denašnjej dobi vse sili le k vedi; to pa ne toliko zaradi vode same, nego le iz namena, da bi si dotičmk služil s pridobljeno si vedo »vsakdanji kruh«. Po tem takem jo postala veda dandanes prava pravcata »molzna kravica«.
Uže priprosti hribovski kmet daje svojega sina v šolo le zato, da bo kdaj »gospod«.
K studovanju se sili dandanes vsakdo. Stariši, ki sina dajejo na kako srednjo šolo, ne povprašujejo se: »Je li pa sin sposoben za daljno studo-vanje ali ne?« In baš to je velika napaka. Studovati dajajte dandanes le istinito nadarjene dečke, saj še taki si pozneje, dognavši šole, težko najdejo košček kruha, kakor to skušnja uči.
Ali kako bo li malozavedni kmet znal, če je njega sin sposoben za daljno studovanje ali ne? O tem naj sodbo prepušča z mirno vestjo ljudskim
PODLISTEK.
Pogled na Notranjsko.
»pisal J. Volkov.
(Dalje.)
Čistega živega srebra, v kapljicah se jako malo dobiva; največ se ga nahaja v naravnem cinobru, t. j. rudečkasta ruda, obstoječa iz kemične spojine iivogH srebra in žvepla. A tudi cinoher se v jamah, kjer se kopi.jp, ne nahaja čist, ampak v zmesi z drugim kamenjem. Taka zmes s« iz jain skozi »S^hte« »pravlja. Zvunaj se ruda drobi in čist«. Zdrobljena ru >a se v pečeh lii*. V vel k-j vročini se Živo srebro loči od druzih delov. Iz živega srebra in čistega žvepl i izdeluje se v Idriji umeteljni cinoher, k: daje znano lepo rudečo barvo ali bojo.
Idrijski rudnik daje vladi leto za letom mnogo dobičku. V. Vodnik piše, da nese cesarju en miijon »zlatih«.
Poleg starega grada, pozidanega leta 1525, /.namenita je nova Šola, — gotovo najlepša na Notranjskem.
Idrijsko l judstvo drži veliko na čednost ali snažnost. Dobri mirni ljudje so. Njihove čipke ali »Špcm pa daleč slove po svetu.
Drogo Notranjsko mesto je Lož. Miroslav (Friderik) IV. mu je dal I. 1477 mestne pravice, baje zaradi hrabrosti tiim-kajšnih prebivalcev v boju s Turkom. Precej poleg Loži je Stari Trg, nad njim pa holmec, kjer je stalo rimsko mesto Terpo. V rnnck h Časih je držala od tam cesta skozi gozd na P.vko; po drugej strani
učiteljem. Ko dož*ne tvoj otrok ljudsko šolo, svetovati ti bo znal dotični njegov učitelj, ali daj svojega otroka dalje studovat ali ne.
Po našem menenji je doba, ko otrok dovrši ljudsko Šolo, najvažniša, da se odloČi prihodnji svoj stan. Pogreška, ki ga v tem obziru narediš, ne popraviš več tako lehko. Kako pogoste so dandanes tožbe o »izgre-šenej karijeri!« Človek, ki bi bil morda kot rokodelec prav na svojem mestu, sili se v daljno studovanje na kakej gimnaziji ali realki. Ker pa do tacega studovanja nema veselja, le težko po šolah leze, ali celo zaostaje. In kaj postane naposled iz njega? človek malo prida, ki je sebi in drugim v nadlogo, in ki v srci nosi zmerom grizočega črva zaradi izgrešenega svojega stanu! Taki otroci naj bi se raji dajali v dobre obrthijske šole, katere bi jim za prihodnji rokodelski stan silno koristile. Kajti dandanes se od obrtnika mnogo več zahteva, nego na pr. pred petdesetimi leti, da! mnogo več se zahteva, nego še pred dvajsetimi leti! Dandenašnji obrtnik mora namreč poznati, kako je napredovala njegova obrt; potrujati se mora, da v tera ali onem oziru pri svojej obrti kaj izboljša; njegovo obzorje mora biti širše od nekdaj; v vsakem obziru mora biti umnejši. S kratka rečeno: 2 golo goličkeno mehanično spretnostjo dandanes tak človek še ishaja ne! Človek pa, ki vsem tem zahtevam ustreza, gotovo bode dobro živel in božala ga bo zavest, da je koristen in spoštovan ud človeške družbe!
Otroku, dognavšemu ljudsko šolo, odpirajo se, če se obrtnijstvu ne posveti, v obče tri pota: trgovinstva ('komercijalna), tehnična in akademična pot. K zadnjej štejemo vseučilišče s
pa proti sedanjim Metljam. Tam je stalo rimsko mesto Metulum.
Bolj imenitni kraji in večji bivališča so Še: Cerknica prištevajoča se največjim trgom na Kranjskem. Ima lastni urb: cerkev v Štirivoglat^m polji. L. 147*2 so Turki cerkev požgali. Okoli cerkve je bio taborišče. Dva dobro ohranjena stolpa Še zdaj vioiš. Cerknica, a vrčinoma tudi drugi Notranjski kraji so veliko trpeli pred Turkom I. 1532, 1559 in 1560. Ne daleč od Orknlce je Planina, kder je bi roj^n pravi ljudski pesnik Miroslav Vilhar. — Vipava, tu je bil rojen Stepan Kocijančič, glasovit jezikoslovec. Tu viliš lepo grof Lanthierijevo graj*člno. a tudi nov velik f-trovž — gotovo najlepši na vsem Notranjskem. Iz Vipave je tudi znamenita družina Lavrinov, o<i katere ko trije bratje zasedali jako važne drŽ. služite. Anton b 1 je doleta 1857 sekcijskl načelnik v naini-sterstvu zunanjih zadev, poprej generalni konzul v Aleksandriji, .los p apelacijski predsednik v Milani do leta 1846, Ivan rektor univerze v Paviji do 1. 1840. Sin Josipa Lavrina je danes prefekt v Genovi in se zove Cavaliere de Laurini. — Sin Antona pa je v Milanu oivetnik. Tudi v Aleksandriji v Egiptu se nekda nab'tjajo Še potomci Livinov. Vrhnika, trg poleg Ljubljanice, baveč se z razno trgovino in ohrt-nijo. — Logatec, c. kr. okraj, glavarstvo. — Postojina, c. kr. okrajno glavarstvo. Sloveča jinaa.— Senožeče, glasovita stara pivovarna, nekdaj Dejakova, znamenite rod bine. — Trnovo, rojstni kraj pesnika Janeza Bilca.— Bistrica, s precejšno trgovino in ohrtnijo. — Slavina, rojstni kraj Janeza Kalistru, bil znan tu imeniten skorej po
Čvetirimi njegovimi disciplinami. Da kdo dovrši trgovinske studije, potrebuje vrhu ljudske šole 7 let (spodnjo realko in trgovsko akademijo). Teh-nikar pa, ko uže dovrši ljudsko šolo, pred jednajstimi leti težko pride do kruha; a vseučiliŠčnik, bodi si uže teolog, medicinec, jurist ali filozof, mora po dovršenej ljuskej Šoli 14—15 let delati, da popolnoma dovrši svoje studije, ali pravše, da prične kariero svojo!
Uže te številke govore jasno dovolj! Vseuoilščnik mora najmanj sedem
let več delati od trgovske ga akade-
...
mika. In še le potem dobi v najboljšem slučaji službo, katera se v finan-cijelnem obziru niti ne da primerjati z ono, ki jo ima trgovec.
Za trgovstvom je tehnika še najbolj dobičkonosna. Če prav se število arhitektov in inženirjev od leta do leta množi, vender se taki ljudje še zmerom zelo iščejo. In, kdor ne najde službe doma, dobi jo v inozemstvu, v najoddaljenejših delih sveta. Njegova veda in pa nekaj jezikoznanja živi tehnika prav dobro. Trgovci in tehniki uživajo mejnarodno pravico, katero imajo mej vsemi drugimi akademiki le medicinci (zdravniki). Edino zdravnik more dandanes še pošteno izhajati, navzlic temu, da se zdravniki, posebno po velikih mestih, množe, kakor gobe po dežji. Vrhu tega se zdravnikom ponuja tudi prilika, da prestopijo k vojstvu (armadi), kar jim je posebno zdaj mnogo olajšano. Brez strahu se torej lehko izšolani gimnazijec loti medicine.
Mnogo na slabšem so juristi in Še posebno filozofi (modroslovci) v najširšem pomenu besede. Oba — jurist in filozof — navezana sta tako rekoč na domaČo grudo, in mirno
morata čakati, da se jima ponudi le toliko, kolikor človek potrebuje za ži-venje. Kako dolgo traje, predno dobi jurist državno službo, katera mu nese letnih 600—800 forintov! In vender toliko služi današnje dni v dobrih okoliščinah uže 17 letni trgovsk praktikant! In če se jurist loti advokature, mora uže talent in srečo imeti, ako hoSe dobro izhajati. Saj je po nekaterih krajih advokatov kakor muh, in torej vsi ti ljudje no morejo imeti posebnih zaslužkov. Le pomislimo, kaka usoda je odvetnikom na Dunaji! No, pri nas Slovencih se gospodje »jezični dohtaiji« nemajo baš potoževati, da jim huda prede ; a stvar utegne s časom vender priti na slabše.
(Dalje prili.)
vsem svetu zavoljo svoju bogatije, marljivosti. bistroumnosti, uatančnosti in poštenosti. NaŠ pesnik pravi: »Zakon narave je tak, da z malega vzraste veliko.« Sla-venskemu Janezu se je ta izrek osobito dobro sponesel: premogel je mnogo milijonov goldinarjev. Zipustil je toliko premoženja, da se je plačalo na njega samo za davke v državno blagajnico 95.000 gld. I — Prem. rojstni kraj, narod, probuditelja dr. LavriČ«.
Notranjski svet je tu kotličast, tam ravan, tu nribčast, tarr. dolinčist. V po-nikvah, niškam poiobmh, se voda nabira in v tla zgublja. Jedva ena četrtina vsega Notranjskega je več ali rnaoj z sivim kamenjem potresena, in sicer na strani, kjer meji na Kras, pa tudi okoli Šempetra nekoliko od tu do Trnovega, nad Košauo h Vremami. Notranjsko ne obstoji večinoma iz golih, pustih, s kamenjem posutih ta1, kakor se navadno v naših knjigah čit». Tega se lehko vsak prepriča, ako se pelje po železnici iz Liubljane do Postojine. Da tu se nikjer ne vidi golega kraškega sveta. Notranjsko je večinoma ohrasteno s črnim gozdom, (ki pa ni lastnina naših kmetov) zelenimi senožeti in planinami. Glede ge-"logične snovi in sestavine pa je Notranjsko bolj ali muij — Krasu podobno.
NaŠ svet je ves prevrtan ali preluknjan ; preprežen je večjih in manjŠib pot-zemeljskih jam, votlin, špiij, golobaruic, temnih podzemeljskih dvoran, pa divno-romantičmh vilemc. V teh podzemeljskih preduhih se nahaja mnogo belega kapnika, pri luči čarovit > se leskečega v razločeninih kipih ali podobah. Vodene kapljice, potu-šine s prebelim apnencem, padajoče
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 14. t. m. odpotoval iz Galicije, kder so se ta dau končale vojaške vaje, naravnost v Brunek na Tirolske, kder ostane do 22. t. m.
Ji Zetova se poroča, da se 15. t. m. na avstrijsko-ruskej meji snide mešana komisija za vredbo Visle In Sane. Komisija ogleda bregove, ki se imajo vrediti, ter se bo posvetovala o delih, katere je pričeti.
Avstrijska in ogerska vlada ste se ta teden zopet začeli dogovarjati o carinskem tarifu. Ogerska vlada je poslala pismeno avstrijskej vladi svoje predloge.
Vnanje dežele.
h Petersburga se poroča, da je ruski car podelil Katkovu led sv. Vladimirja drage vrste za njegovo plodonosno pedagogifino delovanje i za njegovo mnogoletno, neumorno prizadevanje, da se mej ruskim ljud«
druga na drugo, tu višje tam mžje, — strdijo se malo po malo v mnogolične podobe, po snovi in barvi lepemu kristalu podobne.
Mnogo podzemeljskih votlin ali jam se nahaja na Notranjskem; a kraljica vseli je postoj infka. Tacega prirod nega čuda ni nikjer drugej na svetu. Znana je bila uže 1. 12t3. Večjidel nove jame se je odprl še le 1. 1818. Glavna pot po jami meri 2360 m. s postranskimi pa 5840 m. Mnogo postranskih še ni prirejenih za ogled obiskovalcem; novih jam in preduhov ge gotovo Še mnogo najde, lehkomogoče ne pričekovano krasnih. Po jami je sedai speljan železni tir in prirejena električni* razsvetljava. — za naše oči kaj veličasten prizor po vilinskih prostorih. Kmalu po vhodu stopiš v »veliko cerkev«; potlej v cesar Ferdinandovo, nadvojvoda Ivanovr, Fran Josipovo, Elizabetino in jamo Kal-varijo, ki je gozdu podobna, v kojem stoji belo drevo ori drevesu različne velikosti in lepote. Tu vidiš strašno tartarsko hrez-dno, lep vodober in slap, tam zopet krstni kamen, prižaico, zvon, orgle ali šumele, cipreso, leva, božji grob. rudeče morje itii. Najlepši naravni kras jame je »pregrinjalo«. Krajec njeuov je skorej prozoren, snežene, pomerančne a rujave in rudei-kaste boje. Ni prostornem »plesišču« 8e vrti na stotine ljudi, Veličastno odmevu godba po jami. Kakšno je vse, to se ne more opisati in povedati; z lastnim očesom je treba videti. Na binkoštni ponedeljek popoludne vsacega leta je slovesno jama odprta, ter od konca do kraja razsvetljena. Iz vseh strani sveta prihajajo potovalci v Postojiuo, da obiščejo slovečo
stvom utrdirazum za pravepodloge ruskega državnega živenja. To odlikovanje ima toliko večjo politično pomembo, ker se je zgodilo prav z laj, ko je na površji bolgarsko praŠanje. S tem je car vsemu svttu odkril, da ima — slovansko srce.
Srbski kralj je 11. t. m. odpotoval v Gleiche nberg ter mej svojo otsotnostjo izročil vlado minHterskemu svetu.
Bolgarski knei je srečno dospel v svojo nemško domovino. Zdaj pojde za to, kdo bode prihodnji bolgarski knez, katerega ima izvoliti veJiko sobranje, ki se pa utegne sniti še le konci prihodnjega meseci. Nekoliko glasov utegne dobiti dosedanji knez, najbrže pa bode izvoljen oldenburški voj voda Aleksander, ki je sedaj general ad-jutant ruskega carja in poveljnik ruske garde. O bolgarskih zadevah imamo zadnje dni te levažniše vesti; »Jcurnal de St. Pe-tersbourg« pravi glede zagotovil, izjavljenih v proglasu kneza Aleksandra: Rusija se nasproti knezn ni mogla za nobeno stvar zavezati, vendar je vslfd strankarfkih bojev in razdraženja v Bolgariji zaukazala ruskemu upravniku, naj bolgarskemu prebivalstvu naznani, da ima Rusija voljo, v dosego sprave mej strankami In za varstvo miru podpirati začasno vlado.
2{ Carigrada se 11. t. m. poroča »Polit. Corresp.», da bi tam najrajši imeli danskega princaValdemarja za bulgarskega kneza, ker je v rodu z rusko, pa tudi z angbško vladarski hišo, in bi toraj najlažje mej obema, drŽavama posredoval. V turfkih vladnih krofih menijo, da je z odhodom bolgarskega kneza največja nevarnost odvrnena, ali vendar ne še vsa, dokh r ni znano, ali se ruska vlada udi\ pritiskanju ruskih častnikov, naj se Bolgarija zasede. Turška vlada ie dobila od Gabdan efendiji brzojavno poročilo, v katerem jej svetuje, naj pokliče iz Bolgarije poslance, ki so prišli zarad predrugačbe deželne ustave v Bolgarijo, ker to zahteva red in mir v Bolgarji iu vshodnjej Rumeliji. — Iz Pariza, 11. septembra: V tukašnjib mero-dajnih krogih |e določeno, da se v Bolgarsko prašaoje ne bodo vtikali. Francoska ne bode priporočevala nobenega kandidata, pa se tudi nobenemu nebo protivila.Želi se letov interesu ohranitve evropskega miru, da ne bi se mir In red v Bolgariji kalil in da Rusija Bolgarije ne zasede. — Iz Sredca, 11. septembra: VeČina poslancev je tukaj uže zbrana; govori se, da bo ena tajna seja, ali pa dve, predno se sobranje odpre. Mnogo poslancev je te misli, da se ima vb žiti protest zoper vlado, ker se ni postavila po določbah Člena 27 bolgarske ustave, vendar utegne sobranje pod vplivom Stainbulova, Karavelova in Mut-kurova cd kneza storjene naredbe potrditi. — »Moskovske Viedomosti« pišejo: BatenberŠki princ je Bolgarijo zapustil s tistim proslavljanjem, s katerim je bil sprejet, ko je prišel v deželo, zapustil je deželo v omotici. Pri odhajanji so mu
jamo. Vse druge jame na svetu še senca niso postojinskej, Izimši ono manjšo Divaško divno Vibnico; zato naj noben roji k ne opusti /late piibke na Duhovo; prjde naj gledat čuta uaŠe domovine.
Pri vsem naglem uničevanju gozda, vendar je po Notranjskem še precej zelene Sume, zato je tukaj tudi mnogo bistrih studencev in potokov; nu pa tudi imenitne reke šume po Notranjskem. Pivka izvira bli zu Kalca, grajščine našega pokoj nega pesnika M. Vilharja. Tekoč skoz Pivfko ti ur dolgo ravan se koncem združena s PodnanoŠČico zgublja v postejinsko jamo, v ko jej živi čudni močarileo ali človeška ribica. Nad Planino prihuči iz široko odprte votline ; tu se imenuje Unlca. Pod GrĆarevcem se opetovano ponikne v temne podzemeljske kraje ter se nad Vrhniko pokaže kot velika reka. Tu je prekrščena v Ljubljanico. Ta Notranjska reka teče dalje skozi Ljubljano; pri'Zalogu pa .se zliva v bistro Savo. Po dolgem in daljem potovanju dospe v Črno morje. — Enako znamenita, a prodajana in ku-pavana reka je »Reka«. Z imenom Bistrica izvira takoi nad Bistrico pod starim gradom. Tekoč po dolgej dolini se poslednjič 7. mogočnim šumom umakne v globoko ftkocljansko jamo pod Vremami na meji Goriškej. Skrivaje se tako teče dalje pn ovinkih skozi kraški svet (85.275 metrov daleč), hahlja pri Devinu iz več votlin — t imenom reka Timava, Po kratkem toku ««e zliva mirno in tlbotno v sinje morje, kakor da bi hotela utešiti njegovo razdraženo valovje.
(Dalje prlb.)
klicali nekateri Bolgari: »Na svidenje« Nu, i to je mogoče, ali boljše to. boljše deset Batenbergov, nego da bi Rusij i s katerimi koli zavezami zgubila svojo svobodo. Rus ja je zdaj varnejša in krepkejŠa, n<go je kdaj poprej bila; najmanjša omejitev nje svobode bi nje stanje naglo pro-menila.
h Sredca, 12. septembra: Iz Plovdiva se je poročilo o nekih nemirih, ki pa ne-majo nobenjega pomena. Nekoliko pristašev prejšnega kneza sa je zbralo pred ruskim konzulatom, vsled tega so se zbrali tudi ruski pristaši, a prišlo ni do nobenega boja, policija se je vmešala in nabrano ljudstvo se je mirno razšlo, Bolgari imajo toliko razuma, da se mej sabo ne bodo klali, kakor se to često godi mej bolj izobraženimi, a manj razumnimi narodi. — »Nordd. AUg. Ztg.«, katere izjav* zato navajamo, ker iz nje govori Bismark, zavrača trditev nemških časnikov, da je bivši bolgarski knez nemfiki princ, iu sicer zato, ker se je sam izjavil za Bolgara. Ta časnik dvomi, da bi prejfinjega kneza potrdile velevlasti, ako ga bolgarsko sobranje zopet za knezi izvoli; pa tudi ni misliti, da se Angleška in Rusija k malu zjediniti glede osobe za bolgarsk' prestol. Po teh besedah soditi, ne bode Rusija za danskega princa Valdemarja, ker s tem bi utegnola Angleška zadovoljna biti, ker je v rodu z angleško kraljico, ampak za oldenburškega vojvodo. — Kako Fran-cozje mislijo o bolgarskem prašanji, razodeva »Journal de Dćbats«, ki piše: Noben pameten Francoz ni zadnjih dogodeh malomarno opazoval. Bolgarsko prašanje satno ob sebi nas prav malo zadeva, ali prašanje, kako se velevlasti mej sabo spoje, posebno pa postopanje Nemčije, to nas zelo zadeva in briga. Zadnje dogodbe kažejo jasno i nam Francozom zelo očito: Gospod Bismark je sklenol vse, ali vsaj zelo veliko storiti, da se Rusom prikupi, brez ozira na to, da se zameri Angležem, kar ga dosti ne briga; brez ozira na to, da ni v soglasji z javnim menenjem na Nemškeim, kar nema dosti pomena, in celo brez ozira na to, da Avstriji ne bo po všeči, kar je ozblljnejše. — V teh besedah je veliko resnice, in Če jih avstrijska vlada dobro premisli, pride do prepričanja, daje Bismark Avstriji prijatelj le zato, ker jo potrebuje. Ako bi Bismark ne videl nevarnosti za Nemčijo od one strani Rena, kaj malo bi se brigal za avstrisko prijatelj • stvo, ampak bil bi Avstriji drugi Cavour. »Avstrija timeat Bismarkum.et dona t'er-rentem«. — »Morning Post«, organ sedanje angle&ke vlade, pifie: Angleška vlada odgovori na turško noto tako, kakor to zahteva evropski mir in angleška izročila. Britanska politika uema namena, mir ohraniti le za nekoliko časa, da se zapletke odvrno za nekoliko časa, katero dobo potrebujejo druge velevlasti, da se rešijo iz zavez in pogodeb druzih narodov, ali pa da se pripravijo za vojnj. Angleška se prizadeva za stalen mir, ki bi vso Evropo odrešil bojazni in bremen, katera Be pri sedanjih razmerah nakladajo evropskim narodom. — O ti hinavstvo ti 1 Kedaj se je Angleška brigala za mir? Ali ne kaže vsa nje zgodovina, du je vedno in povsod sejala drakonove zobe razpora in svade, da je povsod kabla vodo, da je v obČnej zmešnjavi in kalnosti ropala po vsem svetu in sebi polnila žepe 1 Zdaj, to se ve da, briga se za mir, ker jej stopa na prste Rusija, katere se uže zdaj boji, kakor hudič križa. Kaj Še le bode v nekaterih le-1 tih — skoraj gotovo bo k malu prosila tuskega prijateljstva, a tudi to jej ne pomore.
Iz Sredca, 13. septembra : Sobranje je odprl Stambulov z nagovorom, v katerem je omenil zadnje dogodbe iu knežev proglas ter apeliral na domoljubno sodelovanje vseh Bolgarov, da se mir ia red ohrani in dež-la prebije krizo z neskraj-šanimi pravicami; nazadnje je naznanil, do se veliko sobranje k malti Bkliče, da prestol ne bode dolgo prazen. Pred vo-litvijo odsekov je izjavil nek poslanec, naj prva misel velja otsotnemu knezu, na, kar je vstalo sobranja z vskikom : Živel knezi — Na brzojavni pozdrav k carjevemu godu ukazal je car ruskemu konzulu, naj vladi in zastopnikom dežele izreče zahvalo in upanje, da bo Bolgarija,
katere sreča mu je zelo na srcu, znala varovati red in mir.
Peterburga se poroča v »Polit. Cor-resp.« o gi adbi zahvalintke železn ce, da se zdaj, ko je železnica zgrajena do Merva in postavljen most čez reko Murgab, brez odloga začne graditi proga v Čardženi, kder se naredi most čez Amu-Durjo ter se železnica do Buhare In Samarkanda podaljša.
Honkonga je prišla 9. t. m. posla niča škofa Puginier, po katerej je bilo meseca avgusta v Tanhol 700 kristljanov umorjenih, 9000 izstradanih in 30* vasi požganih.
Iz Japonskega poroča avstrijski konzul Kreitner, da je tam strašno huda nadloga; ljudstvu se godi zelo slabo; vse je obu božalo in letina kaže zelo slabo; poleg vsfga tega pa uže od srede meseca maja kolera ljudstvo Bilno mori.
DOPISI.
Iz tržaške okolice, 13. sept. [Izv. dopis.] Pred par dnevi sem potoval po okolici in prepričal se, da je skoro povsod kaj bolezn', vendar pa se stvar uže na boljše obrača in tudi v Kontovelu ni več onega ognjišča kolere, ter seje tam zdravstveno stanje obrnolo na boljše, uže nekoliko dni ni bilo tam nobenega slučaja kolere. V Prostku je baš uprav danes umrla neka žena za to boleznijo, pa tudi ta nebi bila morda umrla, da je njena družina ob času klicala zdravnika; tako pa se je stvar skrivala in žena je umrla brez vsake prave zdravniške pomoči. N.ij bi vendar okoličani ne zatajevali svojih bolnikov, to je nespametno in utegne provzročiti veČe nesreče.
Zdravniki gotovo Še danes ne vedo natančno, kaki bolezen je kolera; več pa vend.ir morejo pomagati uže iz skušnje, nego razni čudeži na dežeii. Pregrešno je torej i nespametno, ako precej ne kličemo zdravnika, ko se čutimo bolne, posebno če nas napada driska in trebuhobol ali krč. Kakor smo uže rekli, povsod v okolici imajo ali so imeli kaj kolere, le v Križu je Bog ljudstvo obvaroval pred to božjo šibo. Strah pred njo pa je v Križu v moralnem obziru marsikaj koristil. Bil sem včerej pri popoldanBkej božjej službi v Križu. Iznenadilo me je lepo petje lita-nij, pelo je vse ljudstvo ; ne le cerkev, temuČ tudi žagrad okoli in okoli cerkve bil je prenapolnjen ; cerkev vsa okrašena, posebno pa altar Marije Device je prekrasno odičen, ves v cveticah in drugem lišpu. — Po dovrŠenej božjej službi zapele so inale deklice dve Marijini pesmi, po napevu soditi, jako stari in nekako tradicionalni, ali v pravem staroslovanskem slogu. Za deklicami pelo je vse ljudstvo. Ko sem 6e proti nekemu znancu Izrazil, kako me srčno veseli, ko vidim naše ljudstvo tako verno in goreče za svojo sveto vero iu za stare svoje narodne običaje, povedal mi je ta, da odkar je kolera — ljudstvo vsak večer od 8. skoro do 11. ure po vsej vasi prepeva Marijine pesni in da je vsled tega nehalo tudi vsako klanfar-sko prepevanje vaških fantov; poprej so bili nekateri (le malo jih je), ki so tu in tam zapeli, poleg narodne i kako italijansko ažlajfarsko«, ali zdaj je vse to nespodobno nočno petje popolnoma nehalo in tudi zadnji bo začeli peti lepe slovenske Marijine pesni. Kriško ljudstvo je sploh jako originalno in se nekako razločuje od drugih okoličanov, dosti drži na svoje stara ob čaje in je tam in tam zapeljano ob času volitev, ali zato samo ne more, kolikor pa več prodira mej njim omika in narodna zavest, tolikobolj se emancipuje od nekateiih r.izuzdancev, kateri so bili oblizneni po tistej kulturi, katero imenujemo specifično tržaško, in ki se razodeva v negaciji vsega vzvišenega. božjega.
Prepričal sem se pri tej priliki tudi, da je krišk.t cerkev za oiiaotno hitro rastoče prebivalstvo veliko premajhna, pa kaj bi ne bila,s^j je bila prezidana uže pred 250 leti in prebivalstvo sej-»o i tiste dobe potrojilo. Torej hi bilo silno potrebno, da bi mestni zbor k laj mislil tudi na razširjenje cerkve, s teoi bi ustregel najbolj vro ej želji Krlžanov ; ali dokler je sedanj i večina z brezverci in žili na krmilu — na kaj tacega ni misl ti. Da hI Alo za kako gledišče, ali za kak tempelj Venere, precej bi se naSel denar, tod i za cerkve in še cslo v okolici, tega od sedanjih rudečih uiogolcev ni pričakovati, _
K sreči je pa pregovor, da j^ienkrat teče pes, jedenkrat plahi pa zajec in tako seje tudi nadeiati, da bodo tržaški 1.boni toliko
časa delali, da sami sebe ugonohe. _
Pa š^ druge vesele stv.ni sem zvedel o Križanih. Blagostan mej njimi se je v zadnjem času pomnožil; prav dosti so napravili novih vinogradov in ker jim je Bog dal užo več let prav dobro trgatev In letos š» posebno lepo kaže ti ta, ker nadalje Križani si posebe prav dosti novcev zaslužijo
z ribolovom ; — nadejati se je, da postane ta vas s Časoma prav premožna, lepa In kolikor toliko srečna.
Pa še nekaj. Kedo bi mislil, da se v Križ u večkrat v letu poje slovesna sveta maša v hrvatskem jeziku, v zmislu torej slovanskih svetih apostolov; — in vendar je tako; ondotni č. g. župnik pri nekaterih prilikah vse liturgične obrede opravlja v slovanskem jeziku in mnogokrat tudi poje sv. mašo v narodnem jeziku, kar vse Križane od srca veseli. Sploh dokazuje kriški g. župnik pri mnogih prilikah pravo gorečnost za blagost njemu izročenih ovčic insejetudi nadejati, da bo on tem poki cu vedno tako odgovarjal, kakor riosedaj, ko namreč brani in varuje kriškega prebivalstva globoki verski in ob enem ludi narodni čut, ki skupa spojen, ljudstvo le blaži in osrečuje. Križ je Stvarnik zadnja leta posebno blagodaril; dobre leiine, zaslužek in odvrnenje vsake božje šibe,posebno kolere od te vas', to vse je posebna sreča, katero pisatelj teh vrstic, želi vrlim Križanom za vse čase. Le to bi Še rad vi tel, da bi enkrat avstrijska vlada odpravila Cbiozzote z našega morja, ker ti avstrijskim ribičem prav mnogo kruha odnašajo izpred ust.
Ne vem, zakaj je naša vlada proti italijanskej tako popustljiva, da jej žrtvuje vsako leto najmanj pol milijona gld. na škodo lastnih podanikov, ki morajo plačevati tako visoke davke. K letu izteče trgovinska pogodba z Italijansko, bomo videli, ali se bode pri istej priliki kaj več pazilo na domače delo in na domači zaslužek, kakor je to storil svojedobno sek-cijski šef Svegelj, allas Balohov Janez, ki je napravil toliko «falopo» z svojo pogodbo z italijanskim kraljevstvom.
Pravili so mi tudi okoličani, kako se je župan Bazzoni vozil po okolici in se prepričal, da so okoličani jako sn.<žni, zarad česar jih je moral še celo pohvaliti. No, kaj porečejo k temu lahonski listi, ki imajo toliko povedati o nesnagi v okoličanskih hišah ? Župan Bazzoni se je nekda tudi večkrat i/razll, da bi on uže rad kaj več storil za okolico, ali da so drugi mestni očetje,kateri vsiiko dobro stvar nemogočijo. To je pač čuden izgovor.
S takimi ljudmi se ne orje skupaj; pustiti jih je treba, da Bami igrajo in izigrajo svojo ulogo. Sicer pa župan tržtški tudi pri liberalcih ne uživa posebnega ugleda, kajti list «11 Mattino», ki tu ii plava v židovsko-liberalnem morju, seje te dni nekda noici delal iz njega. Povedal jeT da je na Kontovelu obiskoval za kolere bolne, ter da se je ustavil v Prošeku pri LukŠi in tam daje g. dr. Bazzoni v družbi G^ndussia, zdravnika in še dveh drugih popil 16 litro* vina. «Mattino» dostavlja temu vsklik:«Che pirie« (Kaki liji). Ubogi župan, ako ga je začela uže lastna garda tako spoštovati, da ni niti gospodar v miru jedi in pijači, kakor se mu ljubi, kaj more potem pričakovati od okoličanov, ki se ne štejo mej kulturouosce.
In taki listi bi prisvajajo nek kulturni poklic. O uboga kultura, kje si doma ? V Trstu ravno nemaš svoje trdnjave.
Še nekaj I Oni ljudje, ki se v okolici zovejo bombastičnim imenom: »okrajni glavarji», — kaj so prav za prav?
—	Po nekej pragmallki tak glavar, kadar je župan v okolici kje na kosilu, mora mizo nadzorovati, potem pa dobi na posebno mizo ostanke županove ; nam Slovencem taki š.irži niso znani, 1'lemcJ pa imajo za tako mizo izraz «Katzentiscb». Glavar — pa «Katzentiscb», kako gre to skupaj, ali za okoličane so tudi kalini — nemško Gimpel — dobri, tako vsaj mislijo in delajo na magistratu. KatzentischbeiBl-tzer je okoličanom glavar. Pa da bi bil to proseški Kalin, ki je pravi genij. Na Prošeku je namreč nek mizarski mojster, ki se zove Kalin, pa je res hvalevreden, jako talentiran mož. On je izvrsten mizar, arhitekt, kamnosek in slikar. Pisatelj teh vrst je videl načrte in dela tega moža, kateri bi v resnici čast delali vsakemu arhitektu.
Nam Slovencem ne manjkaŽenijalnih ljudi, le mecenatov nemamo, ali da bi jih imeli, koliko dobrega bi se dalo napraviti.
—	Ker sem uže prav pri Prošeku, naj povem, da sti v pondelek in torek tam umrli dve ženski za kolero iu da je zbolel včeraj tudi nek mož po imenu Štoka za to boleznijo. Na Prosek so zanesli kolero iz Kontovela, kder je te dni ponehala. Iz Kontovela bo zanesli kolero tudi v Mira-inar, kder je zbolela gospa ohBkrbnikova. Na Prošeku so napravili v poslopju ljudske Šole bolnico za kolerozoe. Ali Čujte, kako izvršujejo tam kontumacijo. Umrla je — kakor uže rečeno — na Prošeku neka žena, zaprli so mrtvo i njenega moža oba v eno sobo in tam je moral mož 24 ur z mrtvo prebivati, pa še jesti mu nekda niso dali. Kake baže kontutnacja je ta?
Ix Lonjera dne G. septembra. (Izv. dop.) Draga »Edinost«, hočem ti sporočiti o dogodku sobote dne 4. t. m.; ali ne tako z ogromnimi lažmi, kakor je Ireden-tarski list Piccolo od 6. septembra, kateri sem po naključhl v roke vdobll. Um-I je namreč neki Andrej SudiČ, samec, hišna Štev. 104 za kolero. Proti polunoči dospe sanitarni vozovi s postrežniki in mestno
E D I NO S T
stražo, da ga odpeljejo na katinarsko pokopališče, a kaj se dogodi; nekoliko fantov i Ša drugih bodi mi dovoljeno, da rečem prismojencev, je hotelo to zabraniti rekoč, da hočejo mrtveca nesti na pokopališče kakor navadno, ali žandarmi in mestna straža to zabranjujejo, da tega ne smejo dovoliti, ker bi bilo zoper postavo.
Da ne bodem pa častite bralce s preobširnem pisanjem mudil, naj omenim le, kar je potrebno. Po statistiki lju iskega Štetja od leta 1880 imela ja naša vas le 667 prebivalcev, le ti pa ne stanujejo vsi v vasi. ker hiše so raztresene ir. začenja se vas pri Videli prt sv. Ivanu in zgoraj na novej cesti, potem na Katinari. In vender je P,ccolo videl nad 200 ljudi, kateri so bili prevzeti od vina, pa nobenega treznega i teb, kateri so ugovarjali takemu početji. Videl je tudi križ in pare (nosila), karere je izročil čest. gosp. Župnik kati-narski, da bi pokojnega prenesli na pokopališče, tega pa ne ve, da na katinar-skem, kakor tudi na druzih pokopališčih je pripravljena rakev in pare, ako bi kdo na poti uuirl, ali se ubil, da ga odneso na pokopališče v kapelo, da ga potem komisija preiskuje, kar se je uže mnogokrat dogodilo. lu vender Piccolo gosp. župnika doiži, za kar on nič ni vedel, ker bil je v svojem počitku.
Takih in enakih reči si jemlje za svoje gradivo P ccolo, da z lažmi polni svoje predale, saj tisti, ki so umrli za kolero, nič mu za zlo ne jemljejo.
Vernuno se. Kaj je provzročilo to neumnost, za katero uže nekateri na samem premišljujejo, kar je pi uže prepozno. IJže prejšna leta smo imeli v vasi šnopsarijo, in ta je na zadnje propala. Mej tem časom pa je poprosil nek drug za dovođenje ali dekret. In res pride od magistrata pra-Šanje, tedanji okrajni glavar Mirkovič v Bazovici je vse lepo ure lil brez vsakega praŠauja ali se sme žganj rija dovoliti ali ne; vender pa se je po naključbi načrt prekrižal. Ker je prva sama ob sebi po-ginola, bil je lep mir v našej 7asi, dokler je poslušal okr. glavar dobre nasvete. A okrajni glavar ni miroval in tako smo vdobili prodajalnico hudičevih solza, in sedaj se vidi, kaj nam |e porodila.
Takih slučajev ni treba dosti omenjati, nam jiu je Edinost uže dosti ic preveč priobčila, ker take prodnjalnice hudičevih solza (drugače jih ni mogoče imenovati) spodkopujejo človeško moralo i blagostanje, človeški um popolnoma otemni; dokazov o tem ni potreba naštevati, ker žali Bog imamo jib skoraj vedno pred očmi. Tam, kamor bi imelo ljudstvo dohajati, ni ga (posebno v cerkev, ker človek potrebuje obilno dušne hrane) med tem časom so omenjeni kraji se vse prenapolnjeni, zatorej ni čuda, da je človeški rod tako oslabljen i pokvarjen, ječe, bolnišnice i sirornašnice pa prenapoljujene.
Se to opomnim, ako pojde to tako dalje i bode magistrat dajal taka privoljenja za omenjeni strup, ker ob cestah povsod, posebno kar je zloljnje okolice, nastavljene so, da se jih človek skoraj ne more izogniti, moral bo v malo letih magistrat zidati še večo siromašnico, nego jo sedaj imamo v Trstu, pa tudi zapore in ječe bo treba razširiti, ali nove zidati. Kolikokrat se dandanes sliši : ako tu ii vse zapravim, ostanejo mi še vedno tri hiše, 8 takrui besedami se tolažijo.
V Lokvi, dne 8. septembra. Dopisi v •Edinosti)) pogostoma poročajo, kako se zdaj tu, zdaj tam petje vežba, in kako v petju sploh ljudstvo napreduje. Naj povem tedaj tuli jaz, kako se je v Lokvi pevski zbor osuoval in vredll.
Minolo je uže leto dni, kar je tuk. cerkveno starešinstvo naredilo pogodbo z Hr. Ražinom, poprejŠniin organistom v Bazovici, da tukaj prevzame orglanje in pevovodstvo. Dokler ni omenjeni mladenič začel v Lokvi petja učiti, bilo je sli-sati malo druzega, nego ponočno kvakanje in kričanje. Zdaj pa se marsikateri vefi«r milo razlegajo lepo ubrani glasovi slovanskih pesmic dab-č okoli po lokavskej planjavi tako, <ia človek ves zamaknen, poln radosti in veselja posluša milo doneče lepo ubrano slovansko petje. Prva pesem, kojo se je zbor lansko leto začel vaditi, bila je «Bod češčena mati sveta» — koja se j» prav z občutkom pela v nedelje po sv. Mihaelu, na prazuik patrona tukajšnje cerkve. Potem se je naučila nova»Wiizen-bergarjeva maša, kojo |e zbor z vso nav. dušenosijo prvokrat pel za minole božične iu isto tako tudi velikonočne praznike.
Posebno pa ne smem pozabiti tudi prekrasne procesije svetega R. Telesa, ker enake svečanosti, to moram reči, Lokva Se svoj živi dan videla ni.
Lepo jasno jutro je privabilo mnogo ljudstva iz naše okolice, kakor tudi iz župnije gročauske — ker isto nedeljo po sv. R. leli proces je nikder ni v našei bližini, nego v našej duhovnij1. — Koj na rano jutro se je vsa vas praznično napravila ter pokazal i prav dično lice. Mnogobrojne slovenske in avstrilske zastave so plapolale z različnih hiš, kakor tudi raz zvonika; napravljena sta bila dva slavoloka, okusno okrašena z mnogo zastavami i primernimi napisi.
Grmenje topičev in piitrkovanje zvo-
nov je odmevalo z visočine zračnega prostora, ir.ej tem se je začela pomikati dolga vrsta vernega ljudstva s cerkvenimi križi in zastavami v lepem redu. za tem močan pevski zbor, za pevci pa prečestita duhovščina z Najsvetejšim po glavnej cesti proti pokopališču, in od to i v spodnjo vas po navadnih ulicah pred krasno s zastavami odičeno hišo gospoda A, M., kder je bil lepo napravljen Četrti evangeljskl oltar; v procesiji pa je pel zbor veličastni Ricijev iPangue llnqua» pod vodstvom H. R. Potem se je začela slovesna sveta maša, vodil jo je preč. g. Rakovec, župnik gračanski, pri sv. maši so peli pevci Zgoraj omenjeno «Wilzerbergerovo» mašo in •Tantum ergoi Gust. Rota, kojo lepo kompozicijo je ljudstvo v cerkvi kar strme poslušalo.
Ljudstvo je govorilo: Ako tega orga-nista zgubimo, pa ne bomo več imeli tako lepega petja. A tose ni vresničilo. Lokavski pevski zbor spet na novo živi ter nadaljuje pevgke vaje s cerkvenim in narod* nimi pesmami pod vodstvom novega gospoda naduČItelja Ant. PakiŠa, kije iskren in navdušen prijatelj milega slovanskega petju. Tako delajmo zložno povsod za napredek in povzdigo mile nam Slovenije; to bodi naše geslo in to geslo gorko polagam na srca lokavskim pevcem, koji se uže eno leto ob določenih urah v petju marljivo vežbajo. Bog daj, da bi še mnogo let skupno pevali v slavo in čast mile} našej domovini, ter s tem delali čast sebi in narodu.
Petje blaži srca, razveseljuje žalostnega in ž njim naš narod napreduje, — Zatoraj: s pesmo za dom, s pesmo budimo mili svoj narod, s pcsmo v boj za narodno našo pravico 1 Koder razlega se petje, sreča obsega ves kraj. Od radosti klije nam cvetje, zemlja prevstvari se v raj. Opominjam vse lokavske pevce in pevke, da bi se še enkrat v tem poletju združili in pod milim nebom napravili domačo zabavo, ter pri rumenej kapljici skupno zapeli »Slavjanko« in ono prelepo Volaričevo «Veselo družbo«, v slavo in za spomin vstrajnemu pevovodiu H. R., ker nikdo ne preplača vrlemu mladeniču zaslug, koje si je on v Lokvi s pevskim zborom pridobil. KoneČDO izrekam v imenu vsega pevskega zbora najtoplejšo zahvalo -vrlemu pevovodju.
Lepi časi, lepi dnovi, Ko smo Slave mi sinovi, V Lokvi združeni, veseli. Sladke, mile pesni peli!
BkerjanČek.
IZ Kobarida lft. septembra. (Izv. dop.) »O srtčen kraj, ki te ima — Presrečni v njem ljudje«, tako lahko pojem o dopisniku proti mojim dopisom. Česa si moreš več želeti, o ti presrečni Kobarid, ko imaš v svojej sredi osebo, katera rabi plurale majestatis: svetujemo, pričakujemo Itd. Da trikrat, trikrat srečen si, mili mi Kobarid, da se je ponižala bivati v tebi taka auktoriteta 1 Najprej moram čestitati sv. Cerkvi, da se lahko naslanja na viaok in močan Bteber v našem kraji, t. j. na tako auktoriteto, katera preiskuje in razsoja, kdo je dober in kdo je slab zagovornik sv. verskih resnic in katera komaj pričakuje (?), da bi se izkazala z svojo merodajno tn odločilno sodbj pri domačincu, čigar osoda in prihodnjost je Še v božjih rokah. A s tem ni rečeno, da ima ta auktoriteta lastnosti in značaj kakor najvišji cerkvena oblast, t. j. znak nezmotl|ivosti. Ta auktoriteta pa se mora imenovati polno-naslovna, ker dopisnik z svojim plurale majestatis se ni upal na dan (kakor kukavica) in tako ue vem, kako bi ga nazival. Mogoče tudi, da so poslali zadnji dopis brez podpisa tržank (radi tega množina: svetujemo itd.), či tulnica, kakšen krog, ali pa kaka »žlota«, katera se je zarotiia proti meni; tega ne morem sklepati iz dopisa. A če ga je množica spisala — tako mora hiti vendar vsaj na konci kaj barve, po katerej bi jo lehko spoznal. Ker pa je navada, da poedftii se ne podpisujejo — smatram oni dopis za produkt kakega veljaka, bojarj i ali višje auktoritete radi množnega števila: sve tujemo itd. Da j« pa ta auktoriteta z svojim postopanjem daleč zavozila svojej časti in svojemu vplivu v škodo, hočem nekaj tu navesti, kar mene zadeva.
ioraj ad rem: P. n. auktoriteta hoče tedaj trditi, da besede mojega dopisa v »Soči« št. 35: Vender zadržujejo, meglo nektera »domača drevesa, ozaljšana večkrat s čitalničnimi zastavami« — značijo: • čitalničarje«. Ker bo vsi učitelji iz Kobarida in okolice brez izjeme čitalnični udje, pove vBakemu Kobariocu uže zdrava pa met — it/ je ni že drugim posodil — da bi bilo odveč pisati še posebe: »In druga zelo košuta drevesa« itd. t. j. učitelji, kateri so po auktoritetnej intei pretac ji izra-žani uži z nese lami: domača orevesa. Lahho rečem da so zdaj učitelji = čital nlca in čitalnica = učitelji. O, auktoriteta, morajo li biti čitalničaiji domača drevesa — domačinci? Z besedami: »domača drevesa ni drugo razumeti uže iz konteksti, kakor »domači pevci«, kateri so sloveli večkrat kot čitalnični pevci, doklej so hib njeni udje. Saj je govorjenje v onem celem dopisu le o obeh
strankah. Zakaj so pa vsi drugi s temi besedami pravo razumeli, izimši ono p.n. auktoriteto? Hm, dosti božjih darov, a milo pameti! — Ker je bolela razumeti omenjena auktoriteta z besedami »domač i drevesa itd.« čitalničarje, Češ, sami čita-ničarji in učitelji zadržujejo ono me^io napetosti in nesloge — krivo, da trikrat krivo je vse ono, kar sklepa iz svoje trditve: da preziram narodnjake, da sem sovražnik čitalnici (ko sem njen začasen ud — o sancta slmplicitas l) in da sera jo pri zadnjej bakljadi prezrl in tako nekako sramotno v kot potisnol. — Da sem pa zapisal le: »mešani pevski zbor s čitalnično zastave«, storil sera le po programu in v njih dobro.
1.	V programu, kateri je si. županstvo po dolgem posredovanji sklenolo in potrdilo, pi«ano je črno na belem, kar lahko pokažem kot tedanji reditelj vsakemu, »mešani pevski zbor«.
Par ur pred slovesnostjo srečata me po naključji pevovodji g. Volarič in Ga-bršček ter mi omenita, da je sklenel čitalnični odbor pri včeranji seji, da pride mešani pevski zbor »s čitalnično zastavo«. — To se je moralo pri županstvu uže potrjenemu programu prideti. Ko bi bila omenjena pevovodji v resnici povedala ves sklep čitalničnega odbora, t. j. da bode Čitalnica, po mfšmera pevskem zboru korporativno zastopana, bilo bi se tu li to pri županu v program sprejelo in tako bi bil tudi jaz pisal ravnajoč se po programu. Zakaj nista pevovodji pii županu vsega povedala ?
2.	V njih dobro storil sem v svojem dopisu: Ako bi bila čitalnica zastopana po m. pevskem zboru — zgubila bi bil i vso svojo lepo — sladko in tolažil no do nečo besedo: »mešani zboi« in pravi liftp vse bakljade bil bi vsem prikrit. Po njih trditvi bilo bi se moralo tudi pisati: či* talnični zastop je prav r inalo pel kan-tato: »Vrlemu možu«. Če sem pa pisal mešani pevski zbor s čitalnično zastavo — povedal Bem z več besedami prav isto. kakor z besedo čitalnični zastop. Po mojej misli pa nI bilo to čitalnični zastop, ker k temu je neizogibno potreben čitalnični odbor s predsednikom. A takrat sta bila 2 odbornika v veteranski uniformi in 2 v mešanem zboru, prav tako tudi 15 čital. udov. Toraj je bila po njih mislih čitalnica zastopana in kaj hočejo več? Tako je p. n. auktoriteta! Malo več pomisliti je treba — pa ne kar štrbunknotl. P. n. auktoriteta, katera se toliko poteguje za svoj vpliv, me rodajnost — naj si ne beli brez potrebe svoje nežne glavice. Takih malenkosti in ničvrednosti naj ne obeša na veliki zvon sebi in domu v sramoto — marveč naj dela na to, da se take reči doma poravnajo brez polemik in prepirov. Požuri naj se p. n. auktoriteta, da se prej nego mogoče bolj temeljito in obširneje o marsičem pogovorimo. Jaz sem na vsak migljaj pripravljen, udeležiti se takih zanimivih
Eogovorov, a samo ne vem, s kom, kje in daj. Zatoraj blagovoli visoka auktoriteta pozvati me še danes na razgovori Ako se pa noče tako ponižati, da bi se razgo-varjala z mano, prosim jo, naj stori korake do pravice, ako trpi radi mene kako Škodo in Če mi noče pripustiti še mojih osobnosti, če pa ima kaj proti programu, potrudi naj se k si. županstvu. Kar sem storil pri tej priliki, velja vse v blagost in Čast mojega aoma in po teh nazorih se bodem ravnal tudi v prihodnje, ako Bog da.
Karol.
Domače in razne vesti,
Imenovanje. Okrajni sodDik v Kormtnu, Avgust Huber |e bil imenovan svetovalcem deželoega sodišča v Trstu.
Koncipist c. kr. loterijskega vodstva dr. Olivier baron Kober in koncipist flnan. čnega vodstva Radovan Miikovič sta bila imenovana za fiuančna komisarja in kon-ceptna praktikanta, Napoleon dr. Fabbro in Ivan Zeilinger za koncipista pri tržaškem finančnem vodstvu.
Avskuliantom pri sodnijah na Primorskem so bili imenovani: Jurij Cotič, Štefan Iripalo, Konstantin Budlnich.
Gospod Ignacij liruntar.c. kr. notar v Logatci, vrl rodoliuh, oženil sej te dni z gospico Marijo Arigler. Naše čestitke in najtoplejša v. šila za srečo v novem stanu I
Nov popolni učlielj kmetijstva je inl te dui imenovan v otobi g. Jakopa Perhavca. Ta potni učitelj bode Imel nalogo, da se prepiiča, ako in koliko se uči kmetijstvo v ljudskih šolah, iu ua bo snoval na kmetih v glavnih slov. krajih Primorskega kmetijska predavanja. Gosp. Perbavc torej stopi na mesto, na katerem je bil prej g. Kramar. — Kaj več o novoimenovanem ne moremo danes povedati; ali ne bode dolgo, ko bomo mogli tudi soditi, koliko koristi more naš narod pričakovati od njega,
Avstrijsko - ogerakl poštni vodja rr. Kodre v Carigradu pride pred piihodnje porote; zagovarjati se bo moral zarad izneverjenja 53.000 gl. Zagovarjal ga bode dr. Rabi.
Votle za Tr»t Nibrežmskega vodotoka družbi je podala tržaškej občini ponudbo, s k itero se zavezuje odstopiti občini proti znesku 6200.000 g I d. v 5 per-centmh, davka popolnoma prostih obl'ga-cijah, vse svoje pravice na nabrežinski vodotok, kakor tuli dotične pravice pravice južne železnice. Omenjeno društvo jamči za 20 do 30.000 k. m. voda na dan iz studencev, katere misli speljati tako, kakor studenec št. 2. Dalje se družba zavezuje, napraviti nov vodotok od studencev v tomun v Sv. Križ, potem skoz Prošek in Kontovelj do tomuna na Greti iu legi tako razširiti, da bo držal dvakrat toliko vode, kikor zdaj. Razen tega napravi še drug tomun, ki bo držal 21.000 kilometrov vode, in iz katerega se bode voda napeljavala do hiš. ki jo bodo rabile. Mestno startš'nstvo ju vsled tega župana naprosilo, naj stopi z omenjeno družbo v dogovor ter si pridržuje, predložiti ponudbo mestnemu svetu, na kateri se glasi. — Ta ponudba je vryla onim, ki so tako uneti za B strico in Reko, velik hlod pod noge, ker nabrežinska voda je dobra in zdrava ter jj je »oliko, da mestu zaduŠčuje; speljala bi se lahko naglo v Trst, kolikor bi je trebalo in troški bi veliko manjši bili, nego oni, katere bi prizadela Bistrica ali Reka. KraŠevci naj bodo tedaj mirni, Bistrica in Reka ne bosti tekli v Trst.
Vojaška godila. V Trstu prebivajo raznn Talijanov, Nemcev tudi Slovenci in drugi Slovani, kateri vsi so Avstrijci. Tukajšnji pe^polk je tudi slovanski in nosi ime cesarja velikega ruskega naroda. Godba je sestavljena skor-*j sploh iz samih Čehovln kapelnik i je je Čeh, k i-teii je dalj časa pri hrvatskiu pešpolsitih služboval. NeodreŠenci ne marajo za avstrijsko godbo, kakor tmii ne za nič, kar je avstrijsko, zato ne tirjajo od vojaška godiie, da tudi njihove kompozicije igra. Nemcev v Trstu je manj od 'Slovencev,,a Midjare se more na prste prebroiiti. Ce zdaj ueodrešence izključimo v tem oziru od prebivaiev T'sta — tedaj so Slovenci proti Nemcem in Madjarom v večini in vprkos tej vrči ni se vojaška godba ne ozira na čut Slovencev, ter pri vsakej priliki, bodi si pri promenadnem koncertu ali pa pri ohhodnici, kakor tudi, v javnih lokalih, igra izk jučivo nemške in madjar-ske komade, a nikoli slovanskega ne, Če za to ni plačana. Menimo, na bi se spodobilo jemati ozir tudi na Slovane Trsta in v izmeni z drugimi komposicijami igrati, če ne pri vsakej priliki, a to vsaj kakšenkrat kaj slovanskega. Naj se tudi v tem oziru na Slovane ne pozabi.
Tržaške novost! s
Kolera v Trstu. Zadnje dneve se ja kolera zopet pomnožila, kajti od sobote do nedelje smo imeli v Trstu nič manj nego 16 slučajev v mestu in 2 v okolici, od nedelje do pondelka o polunoči je bilo v mestu in predmestih 8 slučajev, v okolici pa 2 slučaji, o katerih uradno poro* čilo molči, oa pondelka do torka pa je bilo v mestu 22 slučajev, vokolici 3 slučaji. Kolera je torej začela bujše razsajati in j? te dni posebno dosti l|udi za kolero umrlo in zbolelo v Rucolu in v via S. Francesco. Sem sta zopet došla dva nova zdravnika, ki javno govorita o pomoči proti koleri; iz Italije je došel nek Brunetti, kateri je prav navadni švadro-ner, vsaj tako ga imenujejo celo njegovi kolegi, urugi pa je nek dr. Moskovič. ki je uošel iz Ogerskega in je za kolero zdravil uže v Indiji. — Zadnji prip>roča, da se koieroznim daje močno gorke vole ali limonade, dokler se ne začnejo potiti, potem pa da se bolniki zdravijo, kakor za tifus ; njemu je glavna stvar, da se boluik začne uobro potiti in vtegne v tem obziru imeti prav. Govori se, da dr, Moskovič ostane v Trstu.
Stanovitna ljubezen. Rokodelec Tomaž Abram je zbolel ua koleri in p enesli so ga v bolnico za kolerozne. Ni več upal, aa odravi, ali pred smrtjo hotel je zadostiti svojej vesli 8 tem, da se j« dal poročiti na smrtni postelji v bolnici s svojo večletno ljubico. — Ali precej po poroki mu je bilo holjše iu tkoi o gotovo ozdravi v uekarib dneh.
Italijanski rogovilež. Neki italijanski podanik po imenu VaUntiu Brusaf-rro Izvolil si je zadnji petek se z raznimi fiikerji po mestu i zvun mesta voziti, uasi ni imel beliča v žepu. Ko je ta ves Uau i vso noć okoli rogovih!, prile v jutro na vse rano v nemšlto kavarno via Caserma i začne tam izvanredno rassajati; psovai je proti Nj, V. cesarju i cesarici z naj gršimi psovkami. Potem šel je — se ve ua — vedno v kočiji, v kavarno »Fenice« na trgu Dogana, i jel zopet razsajati, dokler ni puštl str:<ži v roke. Po trgu Dogana je pa potem tako nosramno razsajal i vpil izdajiftko, da se je moglo vsakemu 8tu<utl. Psuval je zopet cesarja I Avstrijo, i v nebo povzdigoval blaženo italijo. Pri-Šeasi v stražnico na Doganl, pon.ivlj-il |e svoje psovke, i izganjal »Ščave« tako, da je moral zvezan na redarstvo. Tu prišedŠi, zdelo se je, da ni pri pravi pameti, i oddan je bil v norišnico.
Pri vsem tem naj bode dovoljeno reči par besedi: Ce je človek res blazen (kar 8e pozneje iiokaže), prašanje je: zakaj
Dunaj*ba Burma
dne 44. septembra Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 85 »	50 •
Zlata renta......118 •	70 •
5•/, avat. re»«a .... 101 »	90 •
Delnice narodne banke . . 804 •	— >
Kreditne de1"'«« .... 278 •	— •
London 10 lir sterlin . . 126 •	— »
Napoleon....... 9 »	9V/, »
C. kr. cekini...... 5 •	9li •
Kr. državnih mark ... 61 »	70 »
s- i<ti prav zoper cesarja i Avstrijo togoti i .$čave« iz Trsta izganja. Mislimo, tla je vendar več hudobije vmes nego druzega; kajti, blazen Človek bo vse kaj druzega blebetal, nego izlajske reči. Tiste ličke poznamo, i kedar je kaj tacega, brž je »dokazano«, da je blazen. Pridemo Se celo do tega, da bodo redarji lovili tiste ki po ulicah upijo »viva 1' Austria« —ker smo par slučajev uže zapazili — I da jim bjdo kazni narekovali. Če pa ital. klateži po Trstu iziajsko razsajajo, ti se za bli.zne spoznavajo, da le kazni odidejo.
Policijsko. 6 fakinov se je nocoj pretepalo v ubci Crosada ; policija je vsili 6 zaprla. — Zaprli so kamnarja Ivana S. iz Rojana, ker je hotel umoriti svojo Iju-b co Ano B. — Martina M., iz Repna so z^prb, ker se je v kavarni nekaj postavijal stražnikom. — Zaprli so tudi nekega mesarja, ker se j« zoperstavljal aretiranju JT'keea svojega kolege, — 20-letni mornar S-n.fii B. je svojej lastnej materi vkradel f.80.; zato zdaj sedi. — Nek-ga fakina so zaprli, ker je mej delom na nekem par-niku vkradel 3 lan ne rute. — Ubogemu fak nu so neznani nvo noč vkradli iz stanovanja iz zaprte Skrinja zlatnine in denarja za f. 141. — Sodarja T. iz Komna je policija zasačila pri sv. Ani, koje kradel grozd|e. — Aretirali sn tudi te le postopače; Ivana S., peka iz Šsntpetra pri Gorici, 25-letnega Mtha M. iz Sežane, lehkoživko 50-letno Katro K. iz Loža, 56-letnega Ludvika L. <n 18-letnesa Josipa S., oba iz Postojne, 17-letnega Janeza B. iz Komna, 17 letni Josipa P. iz Moravč, 19-letnega Agusta M. iz Gorice in fie kakih pet drugih postopačev iz Italije in drugod.
Uolera v Istri. Za kolero je zholelo od sobote sicer v Izoli 7 ljudi, v Miljah 4, v Skaluici 12, v okolici Dekanov 2, v Bilju 1, v C-eftu 1, v Brgudu 2, v Rovinju 3( v Korenskem 2, v Sovinjaku 2, v Markovščini 2, v Sermmu 1.
Udom <lelal«ftteffa podpor-Deva društva se naznanja, da bode od 1. oktobra naprej ob nedeljah in praznikih društvena pisarna odprta od 8. ure dopoludne do 3. popoludne.
V ttffrlčovčth Lutomerskega okraja se je vatrelil hlapec pri g. Novaku. Ubožec je ves zgorel, da ta je bilo strašno gledati. Kaj ga je k temu napeljalo, se ne ve. Samomori se množe tudi na deželi. Kaj je temu krivda? — Naši »Leposlovno in bralno društvo« pri Malinedelji dobro prospeva. Živela majka Slava 1
■»opravek V zadnjej Elinosti je bilo čitati mej »Tržaškimi vestmi«, da je nek poljski čuvaj v Barkovljah obstrelil 4 fantiče, ki so kradli grozdie. To vest popravljamo v tem, da se vse to nI zgelilo v Barkovljah, ampak pri Sv. Jakopu, in da je na fmtiče streljal nek najemnik zemljišča, ne pa čuvaj.
Peirolje na Hrvatskem. Pri
L^pavini v knškej Županiji sa našli precej močen izvirk petrolja. Ta izvirek so kmetje v okolici uže več let poznal, a bil je tako neznaten, da se je poznal h bolj po duhu; letos pa je v velikej suM voda v potoku vsahnela in izvirek petrolja se je pokazal; kmetje so ga zajemali in za svečavo rabili. Vlastnik izvirka je krčmar Lazarevič v Lepavini in od več strani ji uže dobil kupne ponudbe. K malu se prične vrtati, da se dokaže, koliko vrednost ima izvirek.
Banka Slavlja oklenila i« v mesecih april, maj in junij 1886 20.953 novih z i varovanj za gld. 18 056.71720 kapitala, ter je zato prejela ubi. 470G97'50 zavarovalnine in pristojbin. Z t škode plačila je v teh treh mesecih gld. 133.61414. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je gld. N68 42o"i2. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih gid. 320 6a3'79, na z«tnlji-Šča posojenih pa gld. 6J9 43219. Gasilni brzgalnici dobili sta dve občim. O i 1. ja-nlivarja do 30. junija 1836 bilo je sklenjenih gld. 30.051 novih zavarovanj za gld. 27,757.502 04, ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin gld. 804.413 71. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin štejejo do konca junija 1886 že 1380 članov, ki so skupno zavarovali gld. 126'567'30 pokojnin in zato obvezali si uplačati gld. 779.76430 ulug. — Tudi zsstop-iiški pokojninski fond ne izdatno in hitro množi, kaj i i koncem junija 1886 imel je že gld. 67.09554 premoženja.
Listnioa opravništva.
IV n. g. A V. Itif. — Nemile pomote smo sami krivi radi imena; sedaj je popravljeno. Zdravi! — G Miha T.r. Kreplje. V knjigi ni zabilježenega druzega zneska, razven 3 f. ki ste jih plačili prve dni t. I. na račun lanske naročnine. Dolzujete nam torej Se 4 f. brtz priloge.
Po*!ano.')
Čast komur Čast
Dru^o zdravilo za trpeče Človeštvo, ki potrebuj* zdravniške pomoči, gotovo ji lepo, blago in sočutno ravnanje z bolnikom.
Ta vzvišena in bliga lastnost se ne pridobiva v Šolah, ampak je človeškemu srcu prirojena. Blaga ia čednost odlikuj« blagorodnega gospoda viteza J. dr. Zadro, kateri v Istini kaže ta neprecenljivi zaklad v skrbeh, ki jih, z velikim požrtovanjem, brigo in vzorno zmožnostjo, Ima do njemu izročenih bolnikov. V kratkej dobi, odkar je ta gospod nastavljen kot okrajni zdravnik za Rojan, pokazal je z ozdravljanjem, in človekoljubno skrbjo do več nevarno zbolelih osob, da je ist'nito vesten in poln zmožnosti v svoj*j strok'.
Več družin iz Rojana izreka tem potem prisrčno zahvalo temu dobremu zdravniku, kateri je vede! z svojo temeljito učenostjo in znanjem reSiti več oseb, zbolelih po budej bolezni, ki sedaj po vaših krajeh razsaji ter jih privesti zdrave svojim dragim.
Ta iskrena hvaležnost naj mu bode ▼ Čast in plačilo za trud.
V Bojanu 10. septembra 1886.
Miroslav Kumar.
v imenu več druzih družin.
*) Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva.
Kupčijo
0 se žitom in raznimi jestvinami %
na voglu ulice Torrente, naproti kavarne Cominercio, poznano pod imenom «prl Gregu* je prevzel podpisani in vabi si. občinstvo, da se pri njemu služi, ker bode stregel dobro in po ceni.
Ivan Verdikon,
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
V Ulici Barriera vecchia fit. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav p0 ceni dežnike in solnčnike.
Glullo Crlmm.
Znlojr i: r. 1'K.utz v IJiibIJm.l, V. Soli nir«- vin t i,,m y I rn u, A. Muzziill v <jurli:i v Celju in Mari »ru.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice 3°| Plačuje vsak dan o.l 9. do 12. Uie ° opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej <io 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske o d 100 do 1000 gM. z od povedjo 3 dni, čez 1000 g|. z odpovedho 5 dni. Eskomptuje menjice, domicillrane na
tržaškem trgu po.....3'r °|
Posojuje na državne papirje avstr|jl 4 0 sko-ogrske do 1000 gl. po . . 4») v više zneske v takočem ra- 4
čunu po............. o|
Dale denar tudi proti vknjiženju na ° poseBtva v Trstu, obresti po dogovoru
Trst, 24. m arci j a 1883. —9
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commercio ed Induatria
VERSAMENTI IN CONTANTI
Banconote: 2*u7o annuo Interesse verao preavvlao dl 4 glorn 3 » •	» • , . 8 »
3'U • » » » • » 30 •
Per le lettere dl versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesa« co-mincieri a decorrere dalli V eorrente. 31 c.or-rente e 22 Novembre, a n&jonda del riapettivo preavviao
Napoleoni: 2'i^to annuo interesse verao preavvlao dl 30qiornl 3 • » » » • » 3 neti 3'ij ■ » » • ■ ■ 6 ■ Banco Giro: Ban onote 2'/»Vo »opra qualunque somma Napoleoni sen7,a interesai
Assegni
•opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inna-bruck, Graz, Sallsburgo. Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. *
Acquisti e Vendite dl Valori. diviae e incasso coupona '/®°/0
Antecipazioni
aopra Warranta in contanti, interease da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra K*/o provvipione per 3 meai. » BlfeftlS'j.Vo intereaae annuo aino 1'importo di 1000 per importi auperiori da conr TrlMte, 1. Ottobre 1883	20 -48
iKariovska kiselica!
Po izreku sanitetskega svetnika d.ra Kocha v Berlinu, kateri j* bacyle kolere odkril — priporoča se kakor preservativno sredstvo zoper epidemne bolezni člttlo alkallčko-naironska kiselica« katero se more b"ez odstavka kakor navadno vodo piti. — V Hrvatskej edina čisto alkaličko - natron-ka kisla voda je
Karlovska kiselica ^s
El'na zaloga pri lastniku Stevu Borčiću, c. kr. dvornem dobavljaču v Karlovcu (Karlstadt).
Gena:
1 Škrinja........for. —.50
30 fl.š od 14Iib litra po 18 kr. . a 5 40
Brnsko
blago
Proti pošiljatvi denarja, ali pa s povz-tjein zneskjt. Obleka za 4'/, gl. in več.
aiiLhaiia Vse po nainižeJ ceni, le oU K nCriU v Zalog'' tovarne za aukno
Friderik Brunner
Brno, FrSlichergaato 3.
Oglede pošilja brezplačno in franko, veča zbirke ogledov sa krojače nefrankovano.
A rTi >Ti ^Ti kTi kT^ kTi kT. tTi >T< >TaTAT<
Izvrstni
sinaJSDi sa gma^J®
in	3—1
stiskalnice
(nreŠe) ddbiVhjo se pri
Schivitz & Comp. (Živic i dr.) u Trstu
Via della Zonta br. 5.
for. 5 iO
1 Škrinja........for. —*50
30 fliš od 1 litra po 16 kr. . » 4-80
for. 5*30
1 Skrinja........for. —-50
f 6 flaS od T[a litra po 10 kr. . a 5 60
for. 6 IU
Pri naročbi 10 Skrinj ili več .10'fo popo-stine za gotov denar.
Lastnik drnfttvo •EDINOHT* — iidatelj m odgovorni urednik: VIKTOK DOLENC.
Odlikovana Beč 1845, Beč 1873, Pariz 1867, Miirtchen 1854.
Uže 87 let obstoječa
cesar, kralj.	dež. privileg.
tovarna plaht in kocev
poprej od Lichtenauerove vdove in sinov razpošilja iz svoje beške zaloge
konjske plahte
190 ctm. dolge 130 ctm. Široke, nepokonSljive kakovosti, temne br.rve, živih krajcev, komad for. l*Olft we /ovojem vreil.
Potem prodajemo dokler je Se kaj zaloge
sive konjske plahte
2 metra dolge in blizu 1 '/* metra Široke, z G plavorudečimi ali temno rudečimi bordurami nepokončljive kakovosti komad po
r '{.»O Zavoje ni vreil.
Ako a« vkupi vsaj 10 komadov, dA se 1 komad zastonj ali se cena za 10°l0 zniža. Le radi velikanskega proizvajanja smo v stanu te konjske plahte te nenavadne velikosti in lzbjrne kakovosti tako nenavadno po ceni o t dala ti.
Na razpolaganje vsakemu na stotine zahvalnih pisem. Rasp. šiljajo se povzetju. Blago ki se ne podaje, se jemlje nažuj.
■>ol»ro pazili na naslov:
Pferde-Decken-Fabriks-Haupt-Niederlage
WIEN, I. Rotlienthurmstrasae 14.
Ifiisisssii
Depeša
(iz Geneve ua švicarskem) mi je naroSil^na vsak način razpečati 860 komadov čudotvornih, najfinejših, pristnih švicarskih
Remontoir-ur
linejšega nikla, ae navijajo brez ključa, z krono in mehanično ustrojbo kazal, kristalno steklo in z kazali za sekunde; z eno besedo, dobre, livrstne, nepokončljive uro za večnost po sramotni ceni
fr. 5-75
Enake remontoir žepne ure od
pristnega 131. srebra
z fino graviranim okrovom, posku-šane po c. kr kovniČnim uredu, stanejo 0 for. komad. Naročila ae sprejemajo proti predplači ali po poštnem povzetju, kar ne ugaja, se menja ali pa denar nazaj poSlje po Feketovi
Genfer Taschen-lhren-F liale,
Wien, Hundaihurmatrasse Nr. 18[34.
Čudo najnovejše obrt nije!
J»ko važen In neobhodno potreben za človeško blagost in vgodnost, sa vse družine in vzlasti za kmetije, sirarnice, za posestnike, jj na novo znajden r. kr. za vso Evropo privilegovani Aiispilz-ScbmidFa Zenitb
Stroj za mesti maslo
ki se odlikuje ne po udarnim ali suvalnlm sistemu temveč po nekim novriznajdenim c kr privil. zi vso Evropo patent, rezavneni sistemu. Torej, kdor hoče iineti Čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav upodno, celo h pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako s* ima ta stroj Čistiti iu ~ "	razdeliti poduči
se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v ;~>minutah is neponarejenega mleka sladko a.i kislo smetano, v 3 minutah pa najčistejše in najokusniše maslo.
Da vsakteremu r mogoč m pribavo jednega takega, na vsnk način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih centih: št. 1 (drži 5 litr.; s termometrom vred po f. H
2 ( «10 « )	«	« a «11
« 3 ( « 4 (
45
• 3S « IS
Opazka.
Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz fine in trpežne kovine, ter ima prednost pred vsirni drugimi dosedaj iznojde limi stroji radi t^ga, ker nadkriljule vse dru' v proizvajanju masla kakor tudi v kukovosii in zdat-nosti, ter je vedno zvest pomoSek v družini.
V dokaz resniČnoiti mojega o/.nunila iz-javliam očitno: vsakteremu denar koj povr-noti, kojega pričakovanje od tega stroia ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči.
Razpošiljajo se proti popre 1 odšteti svoti ali proti poštnemu povzetju; naročbe raj se
adresujejo:	2—2
An die osterr. uugarische Generalvertre-tung Universal-Export Bureau S Ldw.
Wien II Nordbnhnstr;is^e N. 26 Hot-I Dnno
Nuova tiskarna V. Dolenca v Trstu.