PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 173 (13.404) Trst, sreda, 26. julija 1989 Svoj program je sinoči predstavil ministrskemu svetu Po imenovanju podministrov Andreotti danes pred senatom Število podministrov narastlo od 65 na 68 - Med njimi tudi Castiglione (PSI) in Rebulla (KD) - Ostre reakcije na Donat-Cattinove izjave RIM — Ministrskega predsednika Giulia Andreottija čaka danes pomembna preizkušnja. Ob 11.30 bo stopil pred senat in povedal, kako pravzaprav namerava krmariti njegova vlada. Za njegove programske izjave vlada veliko pričakovanje, čeprav so glavne smernice že znane, saj se je o programskih obrisih veliko govorilo med posvetovanji, ki jih je Andreotti imel s predstavništvi obnovljene petstrankarske večine. Sintetično povedano, naj bi bil program njegove vlade funkcionalen pripravam na združeno Evropo. Novo vlado vsekakor čakajo zahtevne naloge pri reševanju zelo kompleksnih vprašanj tako na gospodarskem kot na drugih področjih. Na Andreottijeve izjave bodo zato vsi pozorni in prav gotovo bo zelo pozorna tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Predsednik De Mita je pred dobrim letom v svojem programskem govoru sprejel jasne obveze glede zakonske zaščite Slovencev, čeprav rezultati, kot vemo, niso bili kaj prida. Kako pa se bo v tem pogledu ravnal Andreotti? Po predstavitvi programa se bo v popoldanskih urah pričela v senatu razprava, ki se bo končala jutri zvečer s poimenskim glasovanjem o zaupnici. Podoben obred se bo v petek in soboto ponovil v poslanski zbornici. S prihodnjim tednom se bo nova vlada lahko polnomočno lotila svojih nalog. Predvsem se bo moral Andreotti spopasti s celo vrsto zakonskih odlokov, ki še ležijo v parlamentu. Med temi je kakšnih deset, ki bodo zapadli prve dni avgusta. Vlada jih bo po vsej verjetnosti spet predstavila. Med najbolj kočljivimi vladnimi odloki je tudi znameniti odlok o zdravstvenih ticketih, ki je bil eden od posrednih razlogov vladne krize in za katerega se je Andreotti obvezal, da ga bo odpravil. Danes, pred odhodom v senat, bo imal Andreotti še eno obveznost. V Palači Chigi bo moral prisostvovati prisegi 68 podtajnikov, ki so bili imenovani na sinočnji seji ministrskega sveta, takoj po predstavitvi glavnih smernic programa. Imenovanje podministrov sploh ni bilo enostavno opravilo. Sinoči, ob 20. uri, tik pred pričetkom seje ministrskega sveta, še ni bilo vse odločeno v zvezi z imenovanji. Največje težave so bile v demokris-tjanskih vrstah, kjer je največ struj in kjer je treba zadovoljiti veliko ljudi. V novi vladi bo skupno 68 podtajnikov, tri več kot v prejšnji. Stalno naraščanje števila podministrov je zgovoren dokaz neizprosnega lova na fotelje in seveda dejstva, da Andreotti ni mogel zadovoljiti vseh in si je moral zato izmisliti tri nova mesta. KD ima 35 podtajnikov (dva več kot v prejšnji vladi), PSI jih ima 20 in prav tako enega več, PRI jih ima 5, PSDI in PLI pa po štiri. Našo deželo zastopata v novi vladi dva parlamentarca. To sta socialistični senator Franco Castiglione, ki je bil že v De Mitovi vladi podtajnik v pravosodnem ministrstvu, ter goriški demokristjanski poslanec Luciano Rebulla, ki je bil imenovan za podtajnika v ministrstvu za turizem. V novi vladi, kot znano ni več ministra Santuza. Še preden se je Andreottijeva vlada polnomočno lotila svojih nalog, so se znotraj nje že začeli krhati odnosi. Še vedno je veliko napetosti v KD, kjer so včeraj nekateri Forla-nijevi in Andreottije vi privrženci ostro reagirali na kritike predstavnika levice Garganija, ki govori o nekakšni zaroti proti De Miti. Za še ostrejše polemike pa je poskrbel bivši minister za zdravstvo Donat Cattin, ki se ni sprijaznil z dejstvom, da so ga poslali na ministrstvo za delo in na njegovo mesto postavili laika in liberalca De Lorenza. Donat Cattin je izjavil, da je šlo za pravcati političen dogovor med strankami, ki so ga odstranile s tistega resorja, kjer se je lahko zoperstavljal zločinski praksi prekinjevanja nosečnosti itd. Proti bivšemu ministru za zdravstvo se je včeraj dvignil pravi zbor kritik. Ostro so nastopile komunistka Turco, socialistka Boni-ver, demoproletarka Arnaboldi in druge. Reagirali so tudi sami li.beralci ter republikanci. Glasilo PRI je zapisalo, da Donat Cattinu manjka državniški čut, ki je potreben za ministrski posel, in da se je bolj kot za fizično zdravje Italijanov zavzemal za reševanje njihovih duš«. Podali obračun dogodkov v februarju in marcu V zveznem parlamentu poročilo o izrednih ukrepih na Kosovu LJUBLJANA — Na včerajšnjem zasedanju zveznega parlamenta v Beogradu je član predsedstva SFRJ dr. Dragutin Zelenovič poslancem poročal o izvajanju izrednih razmer na Kosovu, ki jih je predsedstvo SFRJ na podlagi svojih pooblastil uvedlo 27. februarja in ki še kar trajajo. Kot je povedal dr. Zelenovič, so v času demonstracij med 20. in 28. februarjem delavci stavkali v 214 podjetjih, pouka pa ni bilo v več kot 70 osnovnih in srednjih šolah. V drugih demonstracijah, ki so pospremile sprejem sprememb srbske ustave od 23. do 29. marca, pa je sodelovalo 58.000 ljudi. Po mnenju predsedstva države so v času demonstracij varnostni organi delali obzirno in v skladu z zakonskimi pooblastili. Orožje naj bi uporabili le zaradi izredne napadalnosti demonstrantov in v samoobrambi. 22 demonstrantov je bilo ubitih, 108 pa težje ali lažje ranjenih. Med opravljanjem dolžnosti pa sta bila ubita 2 pripadnika varnostnih organov, 14 jih je bilo težje in 112 lažje ranjenih. Med obiskom evropske parlamentarne delegacije na Kosovu 30. in 31. marca so bile demonstracije v Podujevu in v Prištini. Med temi naj bi organi varnosti na "pogovore" privedli 95 najagresivnejših demonstrantov - 88 študentov, tri srednješolce in 4 delavce. Od uvedbe izrednega stanja na Kosovu 27. februarja do 15. junija so varnostni organi legitimirali ali privedli na pogovore 2.233 ljudi. Zaradi utemeljenega suma, da so sovražno delovali s pozicij albanskega nacionalizma in separatizma, so vložili 143 kazenskih in 1.105 prekrškovmh prijav, opozorili 738 ljudi in odvzeli 205 potnih listin. Med izrednim stanjem na Kosovu so prvič v Jugoslaviji uporabili zakonsko možnost tako imenovane izolacije, ki naj bi jo v skladu z ustavo in zakoni uvedla kosovska vlada. Izolirali so 238 ljudi, od katerih se danes nihče več ne nahaja v tem nenavadnem pravnem položaju. Pismo slovenskih predstavnikov in organizacij predsedniku deželne vlade Biasuttiju Za nov odnos do Slovencev NA 5. STRANI Zanj so glasovali socialisti, demokristjani in združena levica Španski socialist Envique Baron Crespo novi predsednik evropskega parlamenta STRASBOURG Evropski parlament, ki so ga države članice ES izvolile sredi junija, ima tudi novega predsednika. Z več kot polovico glasov 502 poslancev je bil izvoljen španski socialist Enrigue Baron Crespo, ki je dobil 301 glas. Predsedniških kandidatov je bilo šest, Baronova zmaga pa je bila že pred časom napovedana. Za njegovo izvolitev sta se namreč dogovorili dve največji politični skupini evropskega parlamenta, in sicer socialisti in demokristjani, podprli pa so ga tudi komunisti oziroma stranka združene levice. Med kandidati je bil tudi Marco Pannella, ki je bil izvoljen kot neodvisen, francoska desnica pa je neslavno predstavila svojega voditelja Le Pena. Izvolitev Barona torej ne predstavlja nobene velike novosti, kljub temu pa si je novi predsednik priboril kar tri »rekorde«: gre namreč za doslej najmlajšega predsednika evropskega parlamenta, saj je Baron star komaj 45 let; izvolili so ga že v prvi rundi, tretji rekord pa predstavlja razmeroma visoko število preferenc. V novem parlamentu imajo namreč socialisti 180 sedežev, demokristjani 121, združena le- vica, ki jo sestavljajo španski in italijanski komunisti, pa 28. Če bi za Barona kompaktno glasovali vsi predstavniki omenjenih strank, bi leta dobil 329 glasov. Če je glasovanje poteklo brez zapletov in presenetljivo hitro, pa istega ne bi mogli trditi za prvo zasedanje novoizvoljenega evrospkega parlamenta. Ko je na govorniški oder stopil starešina parlamenta, 88-letni Francoski desničar Claude Autant-Lara, je večina parlamentarcev zapustila dvorano. Autant-Lara je kljub temu nadaljeval svoj poseg, v govoru pa se ni izognil tipičnim antisemitskim izbruhom, ostrih kritik na račun ameriške in sovjetske notranje in zunanje politike in še marsičemu. Pred palačo evropskega parlamenta so skupine predstavnikov zelenih izobesile lepak, na katerem je pisalo »Nikoli več fašizma«. Politični dogovor med socialisti in demokristjani se je tako še dodatno utrdil. Če bo ta zveza držala, bo parlament lahko delal brez večjih zastojev. Na sliki (Telefoto AP): novoizvoljeni predsednik Enrigue Baron Crespo Včeraj so sodnika Alberta Di Piso zaslišali kolegi v Caltanissetti CALTANISSETTA Po avdiciji pred člani Višjega sodnega sveta je namestnika državnega pravdnika Alberta Di Piso zaslišal kolega iz Calta-nissette Salvatore Celesti, ki vodi dvojno preiskavo o anonimnih pismih zoper sodnika Falconeja ter o spodletelem atentatu pred njegovo vilo. Sodnika Di Piso so zaslišali v svojstvu priče, sam pa je zahteval naj mu vzamejo Prstne odtise. S tem je želel poudariti, da ni on avtor anonimnih pisem in demantirati vesti, po katerih naj bi namerno blatil kolego Falconeja. Tudi v Caltanissetti naj bi sodnik Di Piša ostal zvest pravilu, da je napad pajboljša obramba, čeprav je novinarjem seveda izjavil, da se je omejil na Podajanje dejstev in na opis dogodkov, ki so mu znani. Nove težave pa so menda nastale Prav na osnovi »dejstev«, ki si jih po hodnikih palermske sodne palače vsakdo razlaga po svoje. V »palači strupov« obstajajo pravi razdori med skupinami sodnikov, od lani, ko je prvič izbruhnil primer Palermo, pa se stvari niso bistveno spremenile. Prav v Caltanissetti je prišlo na primer na dan, da je palermski državni pravdnik Curti Giardina izjavil, da bi se za ano-nimnikom skrival njegov podrejeni Alberto Di Piša. Danes bodo v Caltanissetti zaslišali tudi sodnika Falconeja, ki se medtem ukvarja s številnimi preiskavami in je posvetil včerajšnji dan zasliševanju igralca Franca Franchija in pevca Maria Merolo. Do pomembne odločitve je vsekakor prišla parlamentrna protima-fijska komisija, ki je sprejela poziv socialista Mancinija in je najavila, da bo v zvezi z afero Falcone zaslišala tudi ministrskega predsednika Andreottija, notranjega ministra Gavo ter ministra za pravosodje Vassallija. Nekoč modro Jadransko morje Posnetek je sicer iz Cesenatica, prizor pa je skupen za domala vsa pristanišča na italijanski obali Jadrana (Telefoto AP) Angolski gverilci sestrelili letalo LISBONA Portugalska tiskovna agencija LUŠA je posredovala vest, da so angolski protivladni gverilci skupine UNITA sestrelili letalo Antonov 26, ki je letelo na notranji progi med Lue-no in Cazombom. Na krovu je bilo 48 oseb, od katerih jih je umrlo najmanj 42. Pilot je skušal zasilno pristati pri Chani, manever pa ni popolnoma uspel, tako da je večina oseb umrla prav zaradi silovitega trčenja. Med preživelimi so štirje člani posadke, neka ženska in 15-letni fant. Po pisanju angolske tiskovne agencije ANGOP so gverilci sestrelili letalo z raketo, ki je zadela v motor letala. Glasnik UNITA v Lisboni pa je na večernem TV dnevniku izjvail, da ne gre za teroristično akcijo gibanja, ki ga vodi Jonas Savimbi, in je temu dodal, da bi lahko akcija nosila podpis skrajnega krila marksistične vladne stranke MPLA, ki ne soglaša s predsednikom Dos Santosom. Zaradi zamenjave so laburisti sprožili val polemik John Major novi britanski zunanji minister na željo Thatcherjeve Novi britanski zunanji minister John Major (Telefoto AP) LONDON — Sir Geoffrey Howe ni več britanski zunanji minister. Ministrski predsednik Margareth Thatcher je na njegovo mesto imenovala 46-letnega Johna Majorja in s tem povzročila veliko nezadovoljstvo v laburističnih vrstah. Ni izključeno, da ne bo zaradi naraščajočih polemik prišlo do zamenjave še drugih ministrov. Tako kot Howa je Thatcherjeva že »odslovila« lorda VVilliama Whitelawa. John Major je sin nekega cirkuškega delavca, s politiko pa se je začel aktivno ukvarjati leta 1979, ko je bila Thatcherjeva prvič izvoljena. Železna Lady je Majorja takoj vzela pod svoje pokroviteljstvo, vendar mu ni nikoli zaupala kakih posebnih dolžnosti. Pred tremi leti je Major postaj podtajnik ministra za socialna vprašanja in se je v glavnem ubadal s problemi najrevnejšega britanskega sloja. Major se zelo rad proglaša za »čistokrvnega konservativca«. Po svoji tretji izvolitvi na vodtsvo britanskega parlamenta ga je Thatcherjeca končno nagradila in ga imenovala za zakladnega ministra. Na tem mestu se je dobro izkazal, hkrati pa je tako med laburisti kot med konservativci rasla nejevolja, ker niso odobravali Majorjeve skokovite politične kariere. Ob včerajšnjem imenovanju za zunanjega ministra pa tudi ni manjkalo opazk. Laburisti na primer opozarjajo, da je Thatcherjeva naredila svojo prvo napačno potezo, saj »Major ne bo kos položaju in bo pokvaril ugled, ki si ga je Velika Britanija pridobila z dolgoletno, potrpežljivo in virtuozno diplomacijo sira Howa«. Novi zunanji minister se za zdrahe ne zmeni, že včeraj je namreč samozavestno sprejel prva dva tuja gosta iz Združenih arabskih emiratov in s Karibskih otokov. Že kaznovali nekatere krivce primitivnega nacionalističnega izpada SPLIT — Identificirali so deset razjarjenih mladcev, krivcev najbolj primitivnega nacionalističnega izpada, ki se je kdaj zgodil v sinjski krajini, in katerih žrtve so bili nedolžni vozniki in potniki v avtomobilih beograjske in registrskih oznak drugih mest iz Srbije. Aretirali in kaznovali so že Nikola Buri-ča, 32, iz Graba in Vlada Vukasa, 24, iz Vedrine. Sinjski sodnik za prekrške jima je izrekel najvišjo kazen in sicer dva meseca zapora. Oba so po izreku sodbe poslali na prestajanje kazni. Na sledi so še štirim krivcem nacionalističnega izpada, za katere menijo, da jih bodo že v kratkem ujeli. Njihovih imen in priimkov, kakor tudi drugih izgrednikov, niso sporočili. Nedolžen povod za ta težak izpad s pozicij hrvaškega nacionalizma je težko združljiv z dobro uro trajajočim trpinčenjem prestrašenih ljudi, ki so bili v vozilih z registrskimi oznakami mest iz Srbije. Incident je "zakuhal" voznik BMW zagrebške registracije Zlatko Klarič, po rodu iz teh krajev. Zner- viran in, pravijo, okajen, ker se je moral ustaviti za avtobusom, iz katerega so izstopali potniki, je Klarič z neutrudnim hupanjem zbudil pozornost miličnika Zdravka Tijaniča. "Akterja" sta se silovito sporekla, "igra" pa je dosegla vrhunec, ko je miličnik prisolil klofuto podivjanemu vozniku BMW. Ko so vsi odšli na postajo milice, pa je nastala prava kolobocija z mnogo hujšimi posledicami. Skupina mladeničev, očitno nacionalistično "zastrupljenih", je imela klofuto za dovolj tehten razlog za nepojmljiv eksces. Na tekočem traku so začeli ustavljati vozila iz Srbije, tolči po njih z rokami in nogami, ter žaliti in zmerjati potnike. Objestne nacionalistične orgije, ki so trajale dobro uro v središču Trilja, je spremljalo okoli 200 občanov, ki - kot poroča Tanjug - tudi »s prstom niso mignili«, da bi pomagali prestrašenim potnikom v avtomobilih. Divjanje so ustavili šele sinjski miličniki - s pištolami. Miličnika Zdravka Tijaniča so med tem že suspendirali. Dolgotrajni boj proti skrajnolevičarski gverili spravlja vlado in vojsko v Peruju v hudo zadrego LIMA — Devet let po začetku ljudske vojne perujske skrajno leve gverilske organizacije Sendero Luminoso in leto dni pred koncem predsedniškega mandata predsednika Alana Garcie, v Peruju politiki razpravljajo o tem ali naj vlada za boj proti gverili oboroži tudi ljudstvo in za gverilce uvede smrtno kazen. Predsednik Garcia je namreč že pred časom sklenil, da bodo kmetom na najbolj ogroženih področjih razdelili orožje in jih organizirali za obrambo pred vpadi predvsem mačistične gverile Sendero Luminoso, pa tudi gverile revolucionarnega gibanja Tu-pac Amaru, ki se navdihuje pri kitajski revoluciji. Njegova ideja je naletela na precej nasprotovanj, predvsem med vojsko, saj se ta boji izgube svojega vpliva. Tako je na primer general Hovvard Rodrigu-ez izjavil, da bi bila oborožitev kmetov huda napaka, saj bi na ta način v državi ustanovili paralelno vojsko. Perujski notranji minister Agustin Mantilla pa je v kongresu že izjavil, da bodo v kratkem oborožili ljudstvo na področju Pune, Junina in Pasca, vendar ni povedal s kakšno vrsto orožja. Tudi Victor Garrido, šef policije iz Pune, opozarja, da bi oborožitev kmetov samo povečala napetost na njegovem področju, saj se ljudje že sedaj borijo za prevlado nad posameznimi predeli. Vladna odločitev bi lahko povzročila oborožene spopade tudi med samimi kmeti in ne samo med kmeti in gverilo. Komentator opozicijskega dnevnika Expreso Patricio Ricketts pa se čudi temu, da perujska vojska, ki šteje okoli 200 tisoč ljudi, ne more ugnati okoli 5.500 gverilcev in se zateka po pomoč tri tisočih kmetov. Toliko jih namreč nameravajo oborožiti. Po nekaterih podatkih sta gverili Sendero Luminoso in Tupac Amaru izredno dobro oboroženi, saj naj bi njuna oborožitev po kvaliteti presegala vojaško. Zaradi tega se je vlada odločila, da bo protisub-verzivne enote še okrepila. Vojski je na pomoč že poslala letala in helikopterje sovjetske izdelave (gre za letala tipa alfa A-37 in helikopterje MI-25 in Ml-8T), znane tudi kot leteče tanke. General Alberto Arciniegas Huby je potrdil, da je vojska v zadnjih treh mesecih s pomočjo zračnih sil na področju perujske džungle okoli mesta Hual-laga uspešno že zaključila 36 operacij. Bombardirali so številna skrivna gverilska letališča in uničili taborišče za urjenje gverilcev. Gverila je tu tesno povezana s trgovci z mamili, skrivna letališča pa uporabljajo predvsem za prevoz tega nevarnega tovora. V vojaških operacijah je bilo ubitih več kot dvesto gverilcev, vendar po besedah generala Hubyja to ni glavni cilj akcije, temveč predvsem normalizacija položaja na tem področju. Perujski politiki poleg tega diskutirajo tudi o možnosti, da bi ujete gverilce lahko obsodili na smrtno kazen. Bivši perujski predsednik Fernando Bela-unde Terry je smrtno kazen zanje že zahteval, saj po njegovem pri gverilskih akcijah ne gre za nič drugega kot za ubijanje civilistov in vojakov ter uničevanje družbene lastnine. Hkrati s tem je subverzija tudi izdaja domovine. Perujska ustava iz leta 1979 smrtno kazen dovoljuje samo za izdajo domovine v času vojne. Mnogi poslanci zato menijo, da bi bilo dovolj, če v državi samo proglasijo vojno stanje, nekateri pa se zavzemajo za referendum, na katerem bi se o uvedbi smrtne kazni izjasnili ljudje sami. Po eni od privatnih anket javnega mnenja kar 51 odstotkov Perujcev meni, da bi morali teroriste kaznovati s smrtjo, 36 odstotkov jih smatra, da je boljši zapor, 13 odstotkov pa je neopredeljenih. Samo od začetka januarja do konca maja letos je bilo zaradi subverzije v Peruju ubitih 1125 ljudi. Od tega jih je 145 padlo na strani vojske, 442 mrtvih je bilo med gverilci in 538 med civili. Perujski premier Luis Alberto Sanchez pa je v kongresu povedal, da je bilo v devetih letih ubitih okoli 15 tisoč ljudi, materialno škodo pa ocenjujejo na preko deset milijard dolarjev. MARKO JENŠTERLE Slovenski turistični delavci se otepajo z vrsto težav Zaskrbljenost zaradi stavk in sporov v SZ LJUBLJANA — Nikoli ni prepozno - tudi za letošnjo turistično sezono, ki jo »odlikujejo« še zlasti pestre težave, so menili odgovornejši predstavniki turističnega utripa na sestanku na Turistični zvezi Slovenije. Zato so se poskušali dogovoriti predvsem za najnujnejše, kar naj bi vsaj kolikor-toliko zgladilo nastale težave oziroma preprečilo njihovo ponovitev. Ob tem so imeli v mislih zlasti znane julijske težave s pomanjkanjem gotovine na bankah in menjalnicah, cvetenje morja, prometne zastoje, pomanjkanje turističnega propagandnega materiala in vrsto drobnejših pomanjkljivosti. Marjan Rožič, predsednik TZS je dogovarjanje in usklajevanje povzel v takojšnjo pomoč pri propagandnih materialih, ki jih še zlasti pogrešajo na mejnih prehodih, in prav tako takoj- šnjo pomoč TZS pri pravočasnem in objektivnem obveščanju turistov o vsem, kar jih zanima kot turiste. V ta sklop sodijo tudi dnevne informacije o cvetenju morja, pomanjkanje bankovcev, pa se bo treba lotiti pri odpravljanju vzrokov - to je tudi tiskanju bankovcev večjih vrednosti. Kar se je dogajalo pred dnevi, ko bo namreč po besedah Milana Jermana iz Kompasovega TOZD Mejni turistični servis, še dolgo odmevalo, saj so turisti po večurnem potrpežljivem čakanju (na Šentilju denimo) prijazno zaploskali, ko je vodji enote uspelo po zasebni poti prinesti denar iz Zagreba. NBJ jim je uradno poslala le zajetno mapo fotografij predpisov, s katerimi so zagotovili, da menjava na tem prehodu nikoli ne bo vprašljiva, (dd) MOSKVA — Vrhovni sovjet je včeraj sprejel resolucijo, s katero poziva sovjetsko prebivalstvo k sodelovanju z vlado, ki se trudi, da bi perestrojka čim prej dosegla zaželene rezultate. Vrhovni sovjet trdi, da so stavke in medetnična trenja izredno nevarni za politično in gospodarsko reformo, ki je komaj shodila, zato se sovjetsko vodstvo obvezuje, da bo skušalo čim prej ugoditi upravičenim zahtevam sovjetskih delavcev in navaja, da bo namenilo 16 milijonov dolarjev za nakup porabnih artiklov in zdravil v tujini. Zaskrbljenost vhovnega sovjeta je upravičena, še posebno glede na me-detnične spopade, ki trenutno razjeda- jo Gruzijo. V Kazahstanu in Kuzbasu se rudarji vračajo na delo, spopadi med Abhazi in Gruzinci pa se nadaljujejo. Včeraj so v gruzinski vasi Čubari umorili oficirja krajevne policije, število žrtev pa je v nekaj dneh že naraslo na 21. Tiskovna agencija TASS je včeraj poročala o manifestaciji za neodvisno Gruzijo. V Tbilisiju je bilo na ulicah menda 18 tisoč ljudi, v Suhumi-ju, glavnem mestu muslimanske Abhazije, pa še vedno stavka večina delavcev. Tovarne so zaprte, javna prevozna sredstva pa so dejansko neuporabna. Na sliki (AP): pogreb ene od žrtev medetničnih spopadov v Abhaziji Kosovska proslava še odmeva SPLIT — Pod naslovom Potegnili smo črto je splitska Slobodna Dalmacija v nedeljski številki objavila intervju s sekretarjem predsedstva CK ZK Hrvaške Dragutinom Dimitrovi-čem o mednacionalnih odnosih. Eno izmed številnih vprašanj Dragutinu Dimitroviču je bilo takšnole: Številni forumi v Dalmaciji in na Hrvaškem so dejali, da sta proslava na Gazi Mesta-nu in govor Slobodana Miloševiča na njej dala krila razpihovanju srbskega nacionalizma na proslavi v Kninu. Di-mitrovič je nato odgovoril: »To vprašanje postavljajo v zvezi s tezo, da na Hrvaškem nimamo poguma za obračun z nacionalizmom, da zaostajamo za dogajanji in da smo postavili pod vprašaj suverenost Hrvaške. Odgovor je zato dvojen: Miloševič je politično jasen in posamezni nastopi ne spreminjajo ocene. Njegova teza, da so Srbi ogroženi narod v SFRJ in da je treba ta odnos spremeniti, je praktičen obračun z odnosi v povojnem obdobju ter poziv Srbom, naj se zaradi svojega novega položaja združijo. Takšen obračun z vrednotami dosedanjega razvoja ni osnova, na kateri bi lahko gradili reforme v družbi. To ni sporno. Sporno za nas na Hrvaškem pa je vprašanje, kako se proti temu boriti. Menimo, da ne z nacionalističnim zbiranjem Hrvatov in z dokazovanjem, da SFRJ tudi za nas ni bila pravi okvir, pač pa naj bi probleme sprememb v družbi oblikovali kot vprašanja in odnose, o katerih bodo potem odločali, ne le zato, ker so določene narodnosti, marveč zato, ker želijo bolje živeti,« je dejal Dragutin Dimitrovič. Prihajajo cenejši olje, sladkor, moka LJUBLJANA — Konec tega tedna in v prihodnjem tednu bodo tudi slovenski kupci lahko kupovali cenejši sladkor, olje, moko in svinjsko mast. Od skupno 600.000 ton pšenice, 20.000 ton moke, 60.000 ton sladkorja, 5.200 ton prečiščenega jedilnega olja in 2.500 ton svinjske masti, ki jih je ZIS poslal na trg iz zveznih blagovnih rezerv, da bi ublažil rast cen teh živil in zaščitil življenjsko raven najbolj ogroženega dela prebivalstva, bo Slovenija dobila 42.000 ton pšenice, 1.400 ton moke, 6.600 ton sladkorja, 430 ton jedilnega olja in 200 ton svinjske masti. Trgovci obljubljajo, da bodo ponudili cenejša živila na čimveč prodajnih mestih in tako omogočili nakup čimveč kupcem. Nekaj sladkorja bodo tudi prepakirali iz 50 v kilogramske in dvokilogram-ske vreče, da bo cenejše živilo dostopno vsem. Medtem ko bodo skoraj polovico cenejša živila iz rezerv dobrodošla ublažitev vse večjih inflacijskih udarcev po žepih kupcev, pa bo nižja cena pšenice le nekoliko ublažila divjanje cen kruha. Ne more pa ga povsem zaustaviti, ker prav tako divjajo tudi cene vseh drugih surovin in stroškov pri peki kruha, (dd) Glasbena spremljava za prijetne urice LONDON — Mikroelektronika je ustvarila nov »čudež«, ki ga bodo posebno zadovoljni Casanove: glasbeni preservativ, ki v ključnih trenutkih »dogajanja« pod rjuhami zaigra našo najljubšo glasbo. Izumitelj, Nick Munyas, pravi, da je to lahko ognjeviti Ravelov Bolero, poskočna Radetzkyjeva koračnica ali pa celo državna himna. Vse je odvisno od povpraševanja. V glasbeni perservativ je vgrajen skoraj neviden elektronski pripomoček (japonske izdelave), ki je programiran tako, da sproži glasbo, ko postane gibanje telesa hitrejše, se pravi, ko se »dogajanje« bliža koncu. Glasbica traja 30 sekund, res ni veliko, p Munyas pravi, da bodo s časom to pomanjklji- vost popravili. Celega koncerta pa le ne bodo mogli spraviti vanj. Po poskusni prodaji v Veliki Britaniji bodo ta čudež, kot ga Munyas rad imenuje, začeli izvažati, za vsako državo posebej pa bo prirejena tudi glasbena lestvica. Poskrbljeno bo tudi za mlajšo generacijo, ki bo lahko kupila preservativ z vgrajenim hard rock finalom. Glasbeni preservativ bo na Otoku na prodaj že za božič. Tamkajšnji zaljubljenci so torej že rešili problem tradicionalnega darila in prijetne urice si bodo lahko še dodatno popestrili s krajšim lulčko-vim koncertom. Le kaj pa bo z dobro staro navado, ko so dogajanje pod rjuho spremljali pritajeni, diskretni a odrešujoči vzdihi? Varnostni sedeži za otroke: kaj z njimi? 800 milijard lir... za proizvajalce RIM — Ministrstvo za javna dela bo v roku naslednjih treh mesecev izdalo »enotno besedilo« s predpisi, ki urejujejo uporabo varnostnih pasov in sedežev za otroke v avtomobilih. Novi predpisi, ki veljajo za ta sektor so kljub temu da so v veljavi le nekaj mesecev, že sprožili vrsto polemik. Medtem so bili že spremenjeni, pričakovati pa je treba, da bodo deležni novih sprememb, ko bo senat proučil odlok o uporabi varnostnih pasov in drugih pripomočkov, ki ga je s številnimi popravki pred nekaj dnevi že odobrila poslanska zbornica. Poslanska zbornica je še sklenila naslednje: preklicala je predpis, ki je oproščal avtomobiliste, da bi bili privezani pri parkiranju. Uvedela je stroge kazenske določbe (od 5 do 20 milijonov lir globe in zaplemba proizvodov) za uvoznike in proizvajalce varnostnih pasov in varnostnih sedežev za otroke, ki niso v skladu z zakonom. Sporno vprašanje varnostnih sedežev za otroke je rešila (če ne bo prišlo do presenečenj v palači Madama, kot je marsikateri senator že napovedal) tako, da so le-ti obvezni le za otroke do četrtega leta starosti. Za otroke od štirih do dvanajstih let, ki sedijo na zadnjih sedežih bi ta normativ ne veljal več (po dosedanjih predpisih naj bi stopil v veljavo s 26. aprilom 1990), vendar le v primeru, da bi poleg njih sedela oseba starejša od 16 let. S 26. aprilom prihodnjega leta bo vsekakor stopil v veljavo predpis o uporabi varnostnih pasov za vse potnike, ki bodo v avtomobilu sedeli na zadnjih sedežih. Počakati je torej treba, da se bo o vseh teh problemih dokončno izrekel senat. Vsekakor pa je že sedaj na dlani, da je odločitev poslanske zbornice povzročila nemalo hude krvi med starši, ki so si morali nabaviti varnostne sedeže za otroke. Za vsakega so morali odšteti od 150 pa tudi do 500 tisoč lir. Seči so morali globoko v žep, kar je bilo za družinsko blagajno kar precejšnji izdatek. Starši pa morajo sedaj vedeti, da je predpis o uporabi varnostnih sedežev za otroke trenutno še v veljavi in se ga zato morajo držati. Samo v primeru, da bi senat potrdil omenjeni amandma, bi bili otroci oproščeni tega navodila. Kakorkoli naj se zadeva razvije pa je tudi jasno, da je otrok v avtomobilu varnejši, če je privezan. Izdatek za nakup varnostnega sedeža ni bil torej povsem zaman. Pri vsem tem je treba dodati, da je Italija edina država, ki je z zakonom sprejela ta ukrep. V vsej tej zadevi pa je pravi škandal način, kako so se ministri, parlamentarci, komisije in tehniki poslužili raznih odlokov, okrožnic in amandmajev. V zvezi s prometno varnostjo je bilo od aprila lanskega leta izdanih pet zakonskih odlokov, trije ministrski odloki in številne okrožnice. Vsak od teh je spreminjal in pretvarjal prejšnjega. Z rezultatom, da je vse še zapletel, namesto bi razjasnil zadevo neposredno zainteresiranemu prebivalstvu. In ne samo njemu, ampak tudi mestnim redarjem in prometni policiji, ki se morajo še kar potruditi, da lahko pravilno tolmačijo predpise, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Ta škandal pa zadobiva še večjo razsežnost, če pogledamo na ogromen promet, ki ga je ta operacija predstavljala za proizvajalce. Vsako leto se v Italiji rodi od 450 do 500 tisoč otrok. Če upoštevamo, da je povprečna cena varnostnega sedeža 150 tisoč lir in da so jih uporabniki zaradi raznoraznih razlogov morali kupiti več kot po enega, pridemo do zaključka, da so Italijani v zadnjih treh mesecih vsega skupaj potrosili od 750 do 800 milijard lir. Tako ugotavlja zveza potrošnikov, ki še dodaja, da so za sprejetje zakonskega odloka stopile na dan vplivne skupine, ki so pač imele ves interes za hitro odobritev odloka. Po mnenju zveze potrošnikov bi bilo zato prav, da bi te predpise odpravili. S tem pa se ne vsi strinjajo. Ob dejstvu, da vsako leto na italijanskih cestah izgubi življenje preko tisoč otrok se marsikdo sprašuje, ali ni s humanega vidika pravilno, da bi predpisi o obveznosti uporabe varnostnih sedežev za otroke ostali še naprej v veljavi, kjub temu, da se je poslanska zbornica izrekla drugače. Besedo ima sedaj senat. A. S. Haider: Obir naj ustavi proizvodnjo celuloze! CELOVEC — Koroška deželna vlada je na včerajšnji seji vztrajala na zahtevi, da tovarna celuloze Obir v Rebrci dokončno zaustavi produkcijo celuloze. Podjetju so namreč posredovali odlok vodne policije, da je takoj treba prenehati spuščati odplake v reko Belo. Koroška deželna vlada je svoje odklonilno stališče podkrepila tudi s soglasnim sklepom, da Obir ne sme več koristiti surovin na svojem skladišču. S temi odločitvami, je koroška deželna vlada, z deželnim glavarjem Haiderjem na čelu, odklonila tudi zadnji koncept Slovenija papir in predstavnikov Obirja, ki predvideva, da sami prispevajo 30% sredstev za čistilno napravo in izgradnjo tovarne. Proti odloku vodne oblasti bo tovarna Obir vložila priziv, ki daje podjetju pravico, da nadaljuje s produkcijo. S tem preide odgovornost na agrarno ministrstvo na Dunaju, ki v teku 6 mesecev lahko odloča o prizivu Obirja. V torek popoldne so se v Železni Kapli zbirali prizadeti delavci, da bi izvedli protestne akcije. Za popoldne je bil namreč v Železni Kapli napovedan posvet zastopnikov deželne vlade o "pospeševanju gospodarstva" in naselitvi novih podjetij v okraju Velikovec... VINKO VVIESER Na Obali vrsta podražitev: za kubik vode 34.320 din KOPER — Podobno kot drugod po Sloveniji se tudi na Obali te dni draži vrsta storitev. Obalni izvršni svet je tako v petek soglašal s podražitvijo kanalščine za 96 do 130 odstotkov in tako bo ta prispevek poslej v Izoli znašal za gospodinjstva 2.770 din, Kopru 2.690 din in Piranu 4.505 din za porabljen kubični meter vode v gospodinjstvu (za gospodarstvo je cena najmanj še enkrat višja), odvoz smeti se bo tudi podražil za 91 do 120 odstotkov, voda pa komaj za 30 odstotkov, vendar je ob tem treba dodati, da je že zdaj zelo draga. Po novem bodo gospodinjstva za kubični meter vode odštela 17.160 din, gospodarstvo pa 34.320 din. Plin v Izoli pa se bo podražil za 49 odstotkov in sicer z 11.630 din na 17.341 din za kubični meter. Vse omenjene podražitve bodo veljale od 1. avgusta, ko se bo podražil tudi mestni avtobus v Kopru in sicer vozovnice v predprodaji na 4000 din in v avtobusu na 6000 din. Na obali so tudi izračunali, da je delež stroškov za stanarine in komunalne storitve v družinskem proračunu (kljub rasti cen) dokaj konstanten, da se relativno ne veča in znaša za štiričlansko družino v koprski občini 7,2 odstotka, v izolski 9,6 odstotka in piranski 6,7 odstotka. D. G. 21.7. 25.7. URADNE KOTACIJE Generali 43560 Lloyd 18970 18260 Lloyd risp 9820 9550 RAŠ 29995 RAS risp 13400 Sai 19200 18850 Sai risp 8150 8000 Montedison 2435 Montedison risp 1396 Pirelli 3785 3700 Pirelli risp 3767 3700 Pirelli risp. nc 2270 2260 Snia 3170 3105 Snia risp 3130 Snia risp. nc 1515 Rinascente 6150 6090 Rinascente priv 3330 3170 Rinascente risp 3280 3150 Premuda 1970 1970 Premuda risp. 1350 1350 SIP 3270 3227 SIP risp 2580 2560 Bastogi 410 390 Comau 3800 3690 _____________________________25.7. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar ........................ 8990 +2,04 Buitoni .......................... — — Eridania ...................... 6910 —1,00 Perugina.......................... — — zavarovalstvo - bančništvo_________________ Alleanza Ass.................. 38930 —0,96 Alleanza Ass. risp. por. . . . 37500 —0,39 Assitalia..................... 15150 —0,98 Ausonia ....................... 2207 —0,80 Latina Ass. ord............... 16620 +0,06 Generali Ass.................. 43500 —0,91 Halla Ass..................... 11081 — Abeille ..................... 106100 —1,48 La Fondiaria spa.............. 58400 —0,51 La Previdente ................ 23990 —0,90 Lloyd Adriatico .............. 18260 —1,35 PAS fraz...................... 29995 —0,71 Pas risp. port................ 13400 —0,88 Toro ord...................... 21990 —0,49 Llnipoi priv.................. 17500 —1,24 Panca Comm. Italiana .... 5010 —1,20 Banco di Roma ................. 2001 —0,19 Gredito Italiano .............. 2592 —0,87 'aterbanca priv............... 55000 +3,38 Mediobanca.................... 24610 +0,04 papirna industrija - cement____________ Cart. Burgo ord............... 15150 —0,32 L'Espresso.................... 22610 —1,05 Mondadori .................... 29500 —1,33 Mondadori priv................ 19200 —0,51 Poligraf. Editoriaie...... 5930 +0,50 Cementir ...................... 3421 —0,84 21.7. 25.7. Fidis........................ 7700 7350 Gerolimich.................... 116 115 Gerolimich risp.............. 91,5 89 SME ......................... 3800 3721 Štet......................... 4500 4450 Štet W10 ....................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp.................... 3440 3450 Tripcovich .................. 9050 8985 Tripcovich risp. nc.......... 3800 3580 Alt. Immobiliari ............ 4685 4499 FIAT ....................... 11171 10925 FIAT priv.................... 7495 7270 FIAT risp.................... 7401 7180 Gilardini................... 19000 18700 Gilardini risp.............. 14900 14300 Dalmine ...................... 402 395 Marzotto..................... 8030 8000 Marzotto risp................ 8300 8280 Marzotto risp. nc............ 5920 5850 NEURADNO TRŽIŠČE _________________________ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO................. 1000 1000 Carnica Ass................. 10000 10000 _____________________________25.7. spr. % italcementi................ 123900 — Unicem...................... 24000 +0,41 Unicem risp................. 12170 +0,53 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4000 —0,02 Fidenza Vetrar 1000 8250 —0,48 Italgas 2283 —0,78 Mira Lanza 49800 + 1,63 Montedison 1000 . . 2441 — Montefibre 1468 —0,47 Pirelli 3660 —1,08 Pirelli risp 3690 —0,27 Recordati ord 14450 + 0,34 Saffa 10120 —0,29 Siossigeno 36550 —0,67 Snia BPD 3100 —0,32 Snia Fibre 1523 —1,16 Snia Tecnopolimeri 7300 —0,54 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 6160 + 1,65 Standa 26700 — Standa risp. port. . . 10250 + 0,49 Alitalia cat. A 2450 + 1,65 Alitalia priv 1799 — Italcable 13100 —0,68 SIP 3250 + 0,03 SIP risp. port 2590 —0,38 Sirti 9665 + 0,13 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti . 5330 —0,37 Tecnomasio 2545 —0,15 ____________________________25.7 spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% _________ 98,60 — BTP maj 1990 ................. 99,75 — BTP januar 1990 .............. 98,15 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... 101,25 — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,70 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 104,30 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,80 — CCT ECU 1985/93 9% ___________ 99,00 — CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 100,00 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 98,00 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,20 — CCT april 1992 10% . _________ 94,55 — CCT julij 1992 IND ............... — — CCT januar 1991 IND........ 101,25 — CCT julij 1993 IND ........... 98,90 — 25.7. spr. % Bastogi 401 + 5,52 Bonifiche Siele 33680 + 0,53 Bonifiche Siele risp 8440 —0,70 CIR - Comp. Ind. Riunite . 6140 —1,28 CIR risp 6911 —1,48 Cofide 6100 + 0,86 Comau Finanziaria 3690 + 1,65 Editoriaie SpA 3599 —0,02 Euromobiliare 7000 + 0,14 Ferruzzi Agric 2535 —0,35 Fidis 7320 + 0.68 Fimpar 2510 —0,79 Finarte 5940 —1,00 Fiscambi Holding 6500 —1,51 Fiscambi risp 2280 + 1,33 Fornara 3000 —0,49 Gaic . 23900 + 0,63 Gemina 2100 + 2,94 Gemina risp 2000 + 1,26 Gerolimich 114 -1,72 Gerolimich risp. port. . . . 89 —2,19 IFI priv 22050 —0,45 IFIL fraz 6601 —1,18 IFIL risp. port. fraz 3355 —1,41 Italmobiliare . 179950 — Pirelli & C 8445 + 0,53 Riva Finanziaria 9120 + 0,21 Sabaudia Finanziaria . . . — — Sabaudia risp. nc — — Saes 2880 —1,20 SME 3731 + 0,26 SMI Metalii 1470 —1,34 SMI Metali i risp 1180 — SOGEFI 4960 + 3,33 Štet 4491 + 0,92 Štet risp. port 3499 — 25.7 spr. % CCT december 1990 IND . . 101,30 — CCT februar 1991 IND 101,25 — CCT februar 1997 IND 92,50 — CCT junij 1993 CV IND — — CCT marec 1991 IND 100,15 — CCT nov. 1993 CV IND 98,20 — CCT sept. 1993 CV IND ... 97,55 — CCT avgust 1992 IND 97,70 — CCT avgust 1993 IND 98,05 — CCT 1983/93 TR 2,5% 89,85 — CCT avgust 1990 IND 99,70 — CCT avgust 1991 IND 99,95 — CCT avgust 1995 IND 93,75 — CCT avgust 1996 93,00 — CCT april 1991 IND 100,35 — CCT april 1995 IND 92,30 — CCT april 1996 92,50 — CCT december 1990 IND . . 101,30 — CCT december 1991 IND . . 100,00 — CCT december 1995 IND . . 93,90 — ____i________________________25.7. spr, % Tripcovich .................. 8985 —0,27 Tripcovich risp. nc-......... 3580 —3,50 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO______________ Attiv. Immobiliari........... 4499 —1,98 Calcestruzzi................ 17490 +0,17 Cogefar ..................... 5850 +0,86 Del Favero................... 5700 —1,21 Grassetto SpA .............. 14000 —0,35 IMM Metanopoli............... 1499 + 0,94 Risanamento Napoli ......... 34200 —0,72 Vianini ..................... 4299 —1,82 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord................ 3640 —0,54 Danieli & C.................. 8995 — Data Consyst................ 13450 —0,37 Fiar SpA.................... 22500 +0,22 Fiat........................ 10970 —0,36 Fiat priv.................... 7315 +0,28 Fiat risp.................... 7220 +1,04 Franco Toši ................ 29500 —0,60 Gilardini . ............... 18640 —0,32 Magneti Marelli.............. 3088 —0,83 Merloni...................... 3369 +0,56 Necchi ord................... 3705 +1,22 Olivetti ord................. 9301 —0,47 Olivetti priv................ 5769 —1,21 Pininfarina................. 12050 —0,57 Rodriguez SpA................ 9500 —0,10 Safilo ...................... 9650 —0,51 Safilo risp.................. 8770 — Saipem....................... 2563 +0,50 Saipem risp.................. 2551 +0,03 Teknecomp ................... 1470 —1,73 25.7. spr. % CCT december 1996 IND . . 93,10 — CCT februar 1991 IND______ 100,90 — CCT februar 1992 IND ... . 97,75 CCT februar 1992 9,8% .. . — — CCT februar 1995 IND______ 95,20 — CCT februar 1996 ............ 93,60 — CCT februar 1997 IND .... 92,50 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,10 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,55 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,50 — CCT januar 1991 IND....... 99,90 — CCT januar 1992 IND....... 98,90 — CCT januar 1992 11%_________________ — — CCT januar 1993 IND....... — — CCT januar 1996 CV IND . . 98,00 — CCT januar 1997 IND....... 92,90 — CCT januar 1995 IND....... — — CCT januar 1996 IND....... 93,60 — CCT julij 1990 IND ........... 100,00 — CCT julij 1991 IND... 100,35 — CCT julij 1995 IND... 96,00 — CCT julij 1996 ................ 94,55 — CCT maj 1991 IND... 100,40 — CCT maj 1992 ................ 97,35 CCT maj 1995 IND... 93,00 — CCT maj 1996 ................ 93,40 — CCT maj 1997 IND... 93,30 — CCT marec 1991 IND........ 99,50 — CCT marec 1995 IND........ 92,35 CCT marec 1996 .............. 92,80 — CCT marec 1997 IND........ 93,15 — CCT nov. 1990 IND............... 99,80 — CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,00 — CCT nov. 1991 IND.............. 100,10 — CCT nov. 1992 IND............... 97,50 — CCT nov. 1995 IND............... 93,90 — CCT nov. 1996 IND............... 93,20 — CCT oktober 1993 IND ... . 98,00 — CCT oktober 1990 IND______ 92,00 — CCT oktober 1991 IND ... . 100,10 — CCT oktober 1995 IND .... 93,55 CCT oktober 1996 IND______ 93,15 — CCT sep. 1990 IND......... 99,50 CCT sep. 1991 IND............... 99,80 — CCT sep. 1995 IND............... 93,25 — CCT sep. 1996 IND............... 92,75 — CTS marec 1994 IND........ 73,45 — CTS april 1994 IND ............. 73,20 — ED SCOL 1975/90 9% ____________ 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% _____________ 98,40 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 97,50 REDIMIBILE 1980 12% . . . 100,90 — RENDITA — 35 5% ............. 71,60 — Biasutti naj bi baje odstopil že danes ali v petek Deželna koalicija na robu krize zaradi razhajanj med KD in PSI Deželna vlada Adriana Biasuttija ima štete dneve, če ne celo ure. Čeprav iz vrst šeststrankarske večine (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk) vesti ne potrjujejo, so pa tudi polovični demantiji vedno manj prepričljivi. Še posebno po ponedeljkovem sestanku v Vidmu med delegacijama KD in PSI, ki je v bistvu samo potrdil, da so razlike v stališčih obeh najmočnejših partnerjev koalicije globoke in da ni na vidiku nikakršnega zbližanja. Na včerajšnji seji deželnega sveta (o kateri poročamo tu spodaj) so sicer o krizi govorili le predstavniki opozicije. Deželni tajnik KPI Viezzi je zaman skušal izvedeti, ali sploh še obstaja neka večina, in prav tako zaman pozval Biasuttija, naj poroča deželnemu svetu o poteku raznih "soočanj" in "preverjanj", saj je naravnost žaljivo, je dejal, da morajo deželni svetovalci o tem izvedeti iz časopisja. Giacomelli za MSI in Cavallo za DP sta skušala izvedeti vsaj to, ali bodo spoštovali dnevni red štiridnevnega zasedanja deželnega sveta (od včeraj do petka) in še posebno delikatno točko izvolitve* novega odbornika namesto bivšega socialdemokrata Gonana, ki je kot znano prešel k UDS. Uradnih odgovorov, kot rečeno, ni bilo, pač pa je bilo po hodnikih deželne palače veliko ugibanj: ne toliko o Predsednik deželne vlade Biasutti tem, ali bo kriza ali ne, pač pa predvsem o vprašanju, kdaj bi utegnila Bi-asuttijeva vlada odstopiti. Po nekaterih ocenah bi se to utegnilo zgoditi že danes, bolj verjetna pa je teza, da bo Biasutti raje počakal na zaključek za- sedanja deželnega sveta, se pravi do petka. Edini kolikor toliko uradni vir ostaja torej tiskovno sporočilo s ponedeljkovega srečanja KD-PSI, ki pa v nekaj skopih vrsticah pove le, da se stališča obeh strank nikakor niso zbližala. Demokristjani so torej še vedno mnenja, da je treba nadaljevati po poti šeststrankarske koalicije, socialisti pa nasprotno ugotavljajo, da se je sedanje zavezništvo že "izpelo" in da je treba iskati nove poti. Nosilni steber novega zavezništva naj bi po mnenju socialistov predstavljala "os" med KD in PSI, ki bi morali najprej najti med sabo sporazum in šele potem, v razgovorih z vsemi drugimi strankami, ugotoviti, ali bi se dalo koalicijo razširiti še na katero drugo politično silo. Demokristjani pa o tem nočejo niti slišati: preverjanje je možno in potrebno, pravijo, a le med šestimi koalicijskimi strankami. Ali je torej kriza neizogibna? Vse kaže, da je, čeprav nekateri tudi opozarjajo, da je konec julija najmanj primeren čas za krizo in da bi pomirjevalni signali utegnili priti iz Rima, kjer so pravkar rešili več kot dvomesečno vladno krizo. Kako se bo vsa zadeva končala, bomo vsekakor videli prav kmalu. Morda celo že danes, (tm) S ponedeljkove seje občinskega sveta Repentabor: obsodba šovinističnih izbruhov Na svojem rednem zasedanju je v ponedeljek repentabrski občinski svet poleg ratifikacije vrste sklepov odbora, odobril obračun za finančno leto 1988 in aktivne ostanke, imenoval preglednike računov za tekoče leto in določil svoje predstavnike v davčno komisijo prve stopnje. Najzanimivejše informacije oziroma politična stališča je tako vsebovalo uvodno poročilo, ki ga je na seji podal podžupan Aleksij Križman. Uvodoma-je ostro obsodil prepoved rabe slovenščine in nedopustne rasistične izbruhe na seji rajonskega sveta v Škednju. Svojo ogorčenost z zahtevo po spoštovanju zakonitih pravic pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na osnovi omikanega sožitja je repentabrski občinski svet izrazil v resoluciji, ki jo bodo dostavili vsem političnim in družbenim dejavnikom. Podžupan Križman je nadalje pozitivno ocenil letošnjo 27. izvedbo razstave terana in pokušnjo belega vina. Ob teh prizadevanjih za valorizacijo domače vinske proizvodnje je napravilo dokaj slab vtis dejstvo, da je bila na slovesnem nagrajevanju odsotna večina vinogradnikov. Kar zadeva javna dela, bodo na osnovnošolskem poslopju na Colu odpravili arhitektonske zapreke, jeseni pa bodo potencirali omrežje javne razsvetljave v vrednosti 50 milijonov lir in asfaltirali ceste za skupnih 85 milijonov lir (proti Zagradcu, na Poklonu in vrsto popravil po celotnem občinskem območju). Občinski delavci skrbijo za čiščenje vasi, pri pokrajinski upravi pa so intervenirali, da bi bila bolj pozorna na vzdrževanje in čiščenje cest. Uspešno je tudi letos potekalo letovanje starostnikov v Dolomitih. Na podlagi natečaja so že vzeli v službo čistilko, za koordinatorja službe za civilno zaščito pa so imenovali Igorja Grilanca. B. S. Srečanje upokojencev Sindikat upokojencev SPI-CGIL za vzhodno cono prireja tradicionalno dvodnevno srečanje upokojencev z delavci in mladino, ki bo 19. in 20. avgusta 1989 v Ljudskem domu pri Korošcih. V programu sta med drugim predvidena tudi turnirja v balinanju in v briškoli ter slikarski ex tempore za vse starosti od osem let naprej. Vpišete se lahko pri sindikalnih zvezah upokojencev ali na conskem sedežu (Str. della Rosandra 58, tel. 829681 in 281296), in sicer najkasneje do 10. avgusta letos. Z interpelacijami in proračunsko razpravo V deželnem svetu začetek maratonskega zasedanja Ob odprti krizi Laboratorija za morsko biologijo Izredno morsko cvetenje vse bolj zaskrblja tudi krajevne upravitelje Preden se je deželni svet na včerajšnji seji lotil dolge proračunske razprave, ki se bo končala predvidoma danes, so predstavniki odbora odgovarjali na.številna vprašanja, ki so jih svetovalci vložili že pred časom. Tako je predsednik Biasutti med drugim odgovoril svetovalcu SSk Brezigarju, ki je konec maja vložil interpelacijo v zvezi z rasističnim izpadom na račun dveh deklet, ki sta se v tržaškem mestnem avtobusu pogovarjali v slovenščini. Biasutti je odločno obsodil izpade jezikovne nestrpnosti, pri tem pa Sloriju dodelili 75 milijonov lir rednega prispevka Med proračunsko razpravo je deželni svet sprejel včeraj popoldne tudi redni letni prispevek v višini 75 milijonov lir Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu. Osnutek je prvotno namenjal Sloriju le 50 milijonov, na popravek svetovalca KPI Miloša Budina, ki je sicer predlagal povišek na 100 milijonov lir, pa je proračunska komisija dvignila prispevek-na omenjenih 75 milijonov. Slori je od Dežele prejel odslej le enkratni izredni prispevek in to na osnovi zakona o izvajanju Osimskih sporazumov. Z novo finančno postavko, ki jo je včeraj izglasoval deželni svet, pa je prispevek postal reden. poudaril, da v pomanjkanju vsedržavnega zakona nima na tem področju nobene možnosti za konkreten poseg. Če se ne da ničesar storiti, je odvrnil Brezigar, naj Dežela vsaj spodbudi informacijsko kampanjo o vprašanju sožitja in strpnosti med tu živečimi pripadniki različnih etničnih stvarnosti. Na zahtevo komunistov, socialistov in predstavnika Slovenske skupnosti, ki so spraševali o položaju papirnic v Štivanu in Tolmeču, pa se je dalj časa zaustavil odbornik Saro. Povedal je, da se je odbor že od samega začetka zavzel, da bi skupina Burgo odprla novo proizvodno linijo patiniranega papirja v štivanski papirnici, kar se je pred kratkim tudi zgodilo. Pomembnost nove linije je Saro opredelil s številkami: vanjo bo vloženih 430 milijard lir, dnevno bo proizvajala 660 ton papirja, obratovati bo začela julija 1991, po dveh letih in pol pa naj bi dosegla polno proizvodnjo. Osebje: od sedanjih 379, kolikor jih je zaposlenih neposredno v proizvodnji, se bo število dvignilo na 501, torej za 32 odstotkov, medtem ko se bo število upravnega in drugega osebja zvišalo od sedanjih 255 uslužbencev na 294. Skupno bo torej 161 novih delovnih mest. Saro je tudi podrobneje razčlenil razloge, ki so družbo Burgo privedli do te odločitve. Poleg ugodnega geografskega položaja ima štivanska papirnica že urejene vse potrebne infrastrukture, za razliko od drugih (v Tolmeču in Sora-Frosinonu) pa je tudi blizu morja, kar bistveno zniža stroške za surovine (predvsem za vodo) in prevoz (tržiško pristanišče). K temu pa je treba dodati še izkušnje štivanskih de- lavcev, ki že proizvajajo patiniran papir. Saro je tudi podčrtal, da bo nova proizvodna linija na visoki tehnološki ravni in da bo opremljena z najsodobnejšimi napravami proti onesnaževanju okolja. Perspektive štivanske papirnice so po njegovih trditvah zelo spodbudne, saj se v Evropi predvideva, da bo do leta 2000 poraba papirja narasla za 4 do 6 odstotkov, kar pomeni 320-350 tisoč ton letno. Pri tem ne gre pozabiti, da skupina Burgo krije sedaj 13 odstotkov celotnega evropskega povpraševanja po papirju. Svetovalcu Brezigarju, ki je vložil interpelaciji o avtobusni povezavi Trst-Sesljan-Devin in o posegih za ohranitev openskega tramvaja, je včeraj odgovoril odbornik Di Benedetto. Glede prve je poudaril, da se bo z deželnim načrtom za javni prevoz povezava med Trstom, Sesljanom in Devinom izboljšala. Po novem naj bi namreč prepovedali prevažanje tovorov, zaželjeno pa bi tudi bilo, da "bi avtobusne povezave med Tržičem in Trstom upravljalo eno samo podjetje. Brezigar mu je na to odvrnil, da je treba problem čimprej rešiti, saj se morajo krajevni prebivalci posluževati dveh prevoznih služb, kar ustvarja tudi finančne težave, poleg tega pa je uprava Državnih železnic skrčila število postankov na postaji Sesljan-Vi-žovlje. Glede openskega tramvaja je Di Benedetto zatrdil, da trenutno ni v teku noben postopek za ukinitev te proge in da Dežela skrbno sledi problemu, da pa je v vsakem primeru treba upoštevati njene visoke stroške. Glede na zgodovinske, kulturne in turistične značilnosti openskega tramvaja, je pripomnil svetovalec SSk, se javne ustanove morajo zavzeti za njegovo ohranitev: če ni dovolj finančnih sredstev v prevoznem sektorju, naj jih črpajo iz turističnega, (nf) Alge v kanalu pri Rusem mostu (foto Križmančič) Izredno morsko cvetenje ostaja, žal, v središču pozornosti. Iz dneva v dan prihajajo novi podatki o zaskrbljujočem biološkem stanju v severnem Jadranu in še posebej v Tržaškem zalivu, kakor tudi o negativnih posledicah, ki jih prekomerno razmnoževanje alg ima na turističnem, ribolovskem in drugih gospodarskih področjih. Zaradi vsega tega je izredno morsko cvetenje tudi stalno na dnevnem redu v upravnem in političnem življenju. Tržaški občinski svetovalec PSI Alessandro Perelli je v teh dneh vložil nujno vprašanje na župana Richettija, da bi ugotovil, kaj namerava tržaški občinski odbor narediti za odpravo ali vsaj omejitev negativnih posledic, ki jih pojav alg ima na za tržaški ribolov in turizem, pa tudi na kakovost življenja v mestnem središču, saj se je v tem času zlasti v Terezijanski četrti pojavil neprijeten smrad zaradi razpadanja alg. Perelli v svojem vprašanju ugotavlja, da so druge mestne uprave v Furlaniji-Julijski krajini, npr. gra-deška in lignanska, že sprejele ukrepe za omejitev takšnih posledic razpadanja alg, in sicer s pomočjo deželnih prispevkov. Kar zadeva Trst, Perelli predlaga, da bi vsaj očistili Kanal pri Rusem mostu. O vprašanju alg na Tržaškem je bil včeraj govor tudi na sestanku, ki je potekal na sedežu tržaške pokrajinske uprave. Poleg pokrajinskih upraviteljev s predsednikom Crozzolijem na čelu, ki so zanj dali pobudo, so se sestanka udeležili predstavniki tržaških občinskih uprav, turističnih delavcev, Tržaške krajevne zdravstvene enote in Umetni ognji in akrobati za veliki šmaren v Barkovljah Kako izmaličiti tradicionalni praznik Za veliki šmaren se bo barkovljanska obala spremenila v majhen Montecarlo. Skupina trgovcev in gostincev, ki delujejo v Barkovljah in ki jih finančno podpira Trgovinska zbornica, bo namreč tudi letos - po uspehu, ki ga je podobna prireditev imela lani - priredila velikošmarni praznik. Prireditve bodo z razliko od lani trajale dva dni, prireditelji pa želijo ponuditi "Spektakelske" točke, ki naj bi hišnim dopustnikom olajšale avgustovsko vročino in poletno praznično puščobo. Prireditve se bodo začele 14. avgusta ob 18. uri z "letalsko" točko, uro pozneje pa bo na vrsti tekmovanje padalcev, ki se bodo spustili v morje. Ob 20. uri bo na sporedu koncert godbe na pihala. Ob 21. uri bodo vžgali umetne ognje, istočasno bo v miramarskem parku koncert godbe gledališča Verdi, pred obalo pa se bodo zvrstili razsvetljeni čolni. Vrhunec bo ob 23.15 s finalom umetnih ognjev. Naslednji dan bo v znamenju športa, saj bodo popoldne tri tekme: ob 16. uri plavalna tekma s plavutmi, ob 17. uri plavalna tekma, ob 18. uri pa tekmovanje s kanuji. Prireditve se bodo začele ob 19. uri z nastopom letalske akrobatske skupine Aeroteam Alpi Eagles, uro pozneje bo vzdolž obale ' promenadni koncert godb na pihala, ob 22. uri bo na bar-kovljanskem vrtu koncert lahke glasbe (program še ni natančno izdelan), ob 23.30 pa bodo nagradili udeležence tekem. Da bi preprečili prometni naval, bodo verjetno zaprli prometu Miramarski drevored in ojačili avtobusne zveze. Občina pa bo - po besedah odbornika Traunerja - poskrbela, da v Trstu ne bi prišlo do nevšečnosti, kakršnim so bili priče v Benetkah ob nastopu Pink Floydov. Spored bo gotovo privabil veliko občanov, ki si žal ne bodo mogli privoščiti dopusta ali tridnevnega izleta za velikošmarni "most". Za to se je res treba zahvaliti prirediteljem, vendar je treba vseeno priznati, da imajo tržaški trgovci, a tudi javni gospodarski upravitelji (Trgovinska zbornica, ki bo krila finančne stroške) res malo domišljije. Na včerajšnji tiskovni konferenci se je predsednik Trgovinske zbornice Tombesi hvalil, da bo ta prireditev pomagala ustvariti Trstu nov "image", da bo potrdila "življenjskost" našega mesta in da bo privabila turiste. Tombesi ima popolnoma prav, ko pravi, da je treba oživiti nekatere tradicije, med katere naj bi spadalo tudi praznovanje velikega šmarna. Vendar, ali so akrobatske letalske skupine (ki so v zadnjem letu med drugim povzročile že preveč nesreč) v tržaški tradiciji? In - po drugi strani - ali si le s podobnimi prazniki lahko utremo ugled (kot je dejal sam Tombesi)? Prepričani smo, da mora biti tržaški "image" drugačen in da je treba ovrednotiti druge, avtentične značilnosti, ki so žal vse bolj zanemarjene (od kulturnih do zgodovinskih in etničnih). (bg) Laboratorija za morsko biologijo. Namen sestanka je bil koordiniranje ukrepov na pokrajinski ravni proti algski stihiji. Seveda je marsikdo pripomnil, da bi takšen sestanek morali sklicati že pred časom, saj je izredno morsko cvetenje že dolgo na dnevnem redu. Crozzoli je za zamudo delno zvrnil krivdo na tehnične službe, predvsem na Laboratorij za morsko biologijo, češ da niso pravočasno posredovale upraviteljem podatke o pojavu. Toda na njegova izvajanja je takoj odgovoril dosedanji ravnatelj Laboratorija Guido Bressan, ki je v bistvu opozoril na hudo krizo, ki jo preživlja ta ustanova predvsem zaradi neustrezne upravne ureditve, kar seveda vpliva tudi na njene storitve. Sicer pa velja spomniti, da je Bressan prav zaradi stalnega zavlačevanja v reševanju tega vprašanja pred dobrim tednom odstopil. Sam Bressan je vsekakor na sestanku na Pokrajini poudaril, da je treba pojav cvetenja alg še znanstveno poglobiti, v ta namen pa je predlagal sestavo skupine strokovnjakov, ki naj ugotovi tudi, ali bi bili nameravani ukrepi res učinkoviti. Po njegovem prepričanju bi vsekakor pregrade proti algam lahko bile veliko bolj koristne v Tržaškem zalivu, kot so lahko v Lignanu ali Gradežu. Tržaški občinski odbornik Bettio je govoril o nujnosti seznanjanja javnosti, tudi v tujini, o dejanskem stanju našega morja, medtem ko je odbornik v devinsko-nabrežinski občini Certo podčrtal potrebo po ustreznem načrtu za resanacijo voda. Za KZE pa je dr. Botteghelli poudaril, da alge niso strupene, omenil pa je tudi nekaj načinov, kako vsaj omiliti posledice cvetenja alg: poleg pregrad je omenil tudi uporabo "čolnov-spužv", s katerimi bi odstranili smrdljivo maso. Zaključke sestanka (če jih tako lahko imenujemo, saj operativnih sklepov seveda ni bilo) pa je povzel predsednik Pokrajine Crozzoli, ki je med drugim obljubil, da se bo v doglednem času začela "analiza revizije upravljanja" Laboratorija za morsko biologijo, katerega vlogo je treba "poudariti in pojasniti". Kriza Laboratorija za morsko biologijo je med drugim tudi v ozadju vprašanja, ki ga je na župana Richettija naslovil tržaški občinski svetovalec Zelene laične mestne liste Paolo Ghersina. Ghersina se v svojem vprašanju predvsem obregne ob listarja Dinija, češ da v javnosti nastopa kot predsednik Laboratorija za morsko biologijo, medtem ko naj bi mu že zdavnaj zapadel mandat. Ghersina zato poziva tržaškega župana, naj sam začasno prevzame predsestvo te ustanove in naj mimo strankarsjih sporov in intrig poskrbi za takojšnjo obnovitev njenega upravnega sveta, a to po široki javni razpravi. Vprašanje alg v Tržaškem zalivu pa je tudi predmet pozornosti na deželni ravni. Deželna svetovalska komisija za turizem in okolje bo danes sprejela predstavnike turističnih in letoviščar-skih ustanov Furlanije-Julijske krajine, da bi predvsem poglobila, kaj bi bilo treba storiti za omejitev škode, ki jih pojav alg prizadeja turizmu v naši deželi. Pismo sbvenskilt predstavnikov in organizacij predsedniku deželne vlade Za nov odnos do Slovencev Zastopniki slovenskih organizacij in slovenski izvoljeni predstavniki so naslovili na predsednika deželnega odbora Biasuttija pismo, ki obravnava nekatera aktualna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, zlasti pa vprašanje odnosa oblasti do problemov Slovencev v Italiji. Pismo objavljamo v celoti. Predsedniku deželnega odbora F-JK Adrianu Biasuttiju Organizacije in izvoljeni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so večkrat izrazili potrebo po novem odnosu odgovornih oblasti -v prvi vrsti Dežele in Tržaške občine - do slovenske manjšine, ki naj bi upošteval njene upravičene interese in zahteve, in torej spremenil dosedanje negativno obnašanje in omejevalna stališča. Na to večkrat poudarjeno in utemeljeno zahtevo nismo doslej prejeli ustreznih odgovorov. Poleg tega pa javne oblasti niso izpolnile niti maloštevilnih v preteklosti sprejetih obvez. Nasprotno, zadnje čase smo celo priča nenehnim poskusom oženja in črtanja nekaterih priznanih in v praksi uveljavljenih pravic. Primer te nesprejemljive politike so: zavrnitev deželni upravi naslovljenih prošenj v slovenskem jeziku, odklonilno stališče tržaškega občinskega sveta glede predloga o ponovni postavitvi dvojezičnih tabel na Krasu, onemogočanje uporabe slovenskega jezika, ki je predvidena po pravilniku v nekaterih tržaških rajonskih svetih, itd. Dogajanja v zvezi z izbiro območja z oznako T8 pri Bazovici za gradnjo sinhrotronskega svetlobnega generatorja pa prav tako zgovorno pričajo o negativnih odnosih javnih uprav do slovenske manjšine. Slovenci so večkrat izrazili svoje nasprotovanje tej izbiri zaradi družbenih, kulturnih in naravovarstvenih razlogov, s katerimi soglaša dobršen del deželnega in tržaškega javnega mnenja. Še enkrat bi radi poudarili, da nasprotovanje namestitvi sinhrotrona pri Bazovici nikakor ne pomeni zavrnitve pomena te znanstvene pobude: nasprotno, želimo, da bi vključitev sinhrotrona v tržaško pokrajinsko okolje bila čim bolj skladna. Zaradi tega, ko poudarjamo svoje nasprotovanje izbiri območja T8 pri Bazovici, želimo obenem opozoriti na konkretno in dokazano možnost o alternativni namestitvi sinhrotrona na območju ARI v mejah Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Kljub številnim in odločnim protestom slovenske narodnostne skupnosti ter naravovarstvenih gibanj se je postopek za lokacijo sinhrotrona na območju T8 nadaljeval do odobritve podrobnostnega načrta Centra za znanstvene in tehnološke raziskave za "območje Bazovica" z odlokom predsednika deželnega odbora z dne 5. aprila 1989, objavljenim v Uradnem vestniku dežele F-JK z dne 26. junija 1989. Smatramo, da je bila ta zadnja odločitev, kot vse prejšnje, huda napaka in rezultat nepremišljenih, na hitro sprejetih in do Slovencev- močno diskriminacijskih izbir, ki so popolnoma oddaljene od kakršnekoli globalne vizije o uporabi teritorija. Našo negativno oceno so posredno okrepili tudi dvomi in pomisleki znotraj samega deželnega odbora glede načrta Centra za znanstvene in tehnološke raziskave za "območje Padriče". Prav tako vplivajo na našo oceno dogodki, ki se tičejo drugih posegov z znatnimi posledicami za okolje, že izvršenih ali v fazi izvrševanja na območju tržaške pokrajine. Gospod predsednik, večkrat ste izrazil voljo in pripravljenost po soočanju in dialogu s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Vprašanja, ki jih postavljamo - to so vprašanja demokracije, sožitja, drugačnega upravljanja celotnega teritorija tržaške pokrajine - predstavljajo priliko, da lahko izkažete svojo pripravljenost. Ponovno potrjujemo, da želimo in smo pripravljeni se soočati o vprašanjih in temah, ki zadevajo bodisi našo problematiko bodisi širšo družbeno skupnost, da lahko končno uvedemo nove odnose med javnimi oblastmi in slovensko manjšino, ki naj bi temeljili na polnem priznanju dostojanstva in pravic Slovencev v Italiji. S spoštovanjem Marino Pečenik - predsednik Kraške gorske skupnosti Bojan Brezigar - deželni svetovalec F-JK Miloš Budin- deželni svetovalec F-JK Klavdij Palčič - predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Edi Bukavec - tajnik Kmečke zveze Karlo Grgič - predsednik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi Vito Svetina - predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Trst, 24. julija 1989 Mutton bo danes formalno predal posle V Miljah komisarska uprava Oktobra predčasne volitve Podprefekt Pasguale Vergone bo danes formalno prevzel vodstvo milj-ske občinske uprave. Kot komisar jo bo upravljal devetdeset dni, kolikor jih predvideva zakon, da se v Miljah skličejo predčasne upravne volitve. Preden se je občinski svet na ponedeljkovi seji samorazpustil, je župan Mutton pojasnil, da je prav zaradi teh devetdesetih dni zavlačeval sklicanje zadnje skupščine, saj nobeni politični sili ni bilo veliko do tega, da bi do volitev prišlo že avgusta. Sicer pa ta seja ne bo ostala zapisana v miljski zgodovini. Svetovalci so vsi bili za odstop, na seji načelnikov skupin so bili tudi vnaprej obveščeni, da odbor ne bo dal v razpravo svojih sklepov. Svetovalec Liste Frausin Bordon je takoj na začetku seje pojasnil, da jih je odbor vključil v dnevni red le z namenom, da bi postali javni, povsem neupravičeno pa bi bilo, da bi o njih odločal svet, ki je pred samorazpustom. V občinski dvorani je bilo res strahotno vroče, vendar le zaradi poletne temperature. Skopa predglasovalna razprava je stekla zelo umirjeno, tempirana pač na oktober, vročina in sa-morazpust pa nista ublažila sarkazma svetovalca PSI Rossinija, ki je še zadnji trenutek izkoristil za plaz očitkov in kritik na račun odbora. Rossini pa je bil tudi med redkimi, če že ne edini, ki je glasno motil župana Muttona, ko je ta na koncu svojega poročila prebral stališče svetovalcev Kiljana Ferluge in Jurija Vodopivca v zvezi z nedavnimi dogodki v Skednju. V dokumentu, ki sta ga osvojila Lista Frausin in odbor (o njem bo sicer razpravljal nov občinski svet), svetovalca ugotavljata, da ti dogodki kršijo celo vrsto državnih in vsedržavnih zakonov ter sporazumov, zraven pa še podžigajo nestrpnost in sovraštvo med tu živečima narodnostima. Vse pristojne oblasti nadalje pozivata, naj dokončno preprečijo podobne provokacije in nasilne dogodke ter naj kršilcem, v kolikor se proti njim ni začel sodni postopek, odvzamejo vsakršno javno odgovornost in vlogo. Pred zaključkom skupščine sta se od kolegov poslovila svetovalca Liste Frausin Kiljan Ferluga in demokristjan Roberto Patruno, ki sta napovedala, da ne nameravata kandidirati na prihodnjih volitvah. Miljsko občinsko upravo je zadnjih 20 mesecev vodil neodvisni levičar katoliškega izvora, župan Claudio Mutton. Ob predčasnem izteku mandata smo ga včeraj vprašali, s kakšnimi političnimi in osebnimi vtisi zapušča (vsaj začasno) občinsko upravo. »Zame je to bila intenzivna in globoko formativna izkušnja, ki mi je tudi na osebni ravni dala možnost, da sem razširil svoje poznavanje ljudi in njihovih odnosov. Zadovoljen sem, da se je v občinskem svetu ustvarilo kostruktiv-no vzdušje (čeprav je tu pa tam še vedno slišati kak razglašen zvon), ki je zamenjalo nekdaj pogosta kreganja in spopade. V 20 mesecih ni mogoče spremeniti obličja občine, vendar je bilo kljub temu izpeljanih veliko pomembnih del. O tem sem podrobneje spregovoril v pismu, ki sem ga naslovil na miljske občane.« Kaj pa senčne plati? »Predvsem obžalujem dejstvo, da ni uspela zaživeti nova koalicija s KD in laičnimi strankami.« Kot zadnje smo Muttona še vprašali o perpektivah za povolilno upravo in o dogovoru s KD, o katerem se ponekod govori, da je že sklenjen. »Odločno zanikam, da bi tak dogovor obstajal. Na volitve gremo vsi popolnoma svobodni in s samostojnimi, neobremenjenimi izbirami. Po volitvah pa se bomo soočili na programih. Če se večer lahko spozna po jutru in bi torej morali sklepati po ponedeljkovem obnašanju svetovalca Rossinija, bo s socialisti težko sklepati dogovore. Toda prepričan sem, da niso vsi socialisti taki kot Rossini in da bodo volilci nagradili tiste stranke, ki resnično delajo v korist Miljčanov.« N. F. »Bazovica: tisto, česar prebivalci ne vedo« Na Borznem trgu pred pasažo Ter-gesteo bodo jutri in pojutrišnjem od 20.30 do 23. ure predvajali komentirane diapozitive na temo »Bazovica: tisto, česar prebivalci ne vedo«. Namen te prireditve, ki so si jo omislili tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF, Kmečka zveza, Koordinacijsko združenje kraških vasi, Skupina za zaščito okolja, Italia Nostra in Zveza za okolje, je seznaniti Tržačane s problemi, ki bi jih okolju in krajevni družbeno-gospodarski sredini povzročila načrtovana izgradnja svetlobnega sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici. Pojasnilo Ravnatelj Državnega trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois in oddelka za geometre Černič nas je v zvezi s člankom o šolskih vpisih prosil za popravek. V prvi razred oddelka za geometre so namreč vpisani štirje dijaki in ne trije kot so nam prvotno sporočili. Vsekakor pa bo ta številka dokončna šele septembra, ko bodo znani izidi popravnih izpitov. Samomor pri Obelisku Včeraj so reševalci Rdečega križa in agenti letečega oddelka imeli ponovno nadvse žalosten opravek: z drevesa v gozdiču pri openskem Obelisku so morali sneti truplo 75-letnega Arman-da Pozzobona iz Ul. Cividale 33. Mož, ki je bil doma iz Chietija, si je namreč vzel življenje tako, da se je obesil na drevo. Njegovo truplo so okrog 16. ure opazili mimoidoči, ki so takoj poklicali policijo in Rdeči križ. Preplah zaradi pojava alg povzročil velik padec prodaje gojenih školjk Prodaja klapavic (po "domače" pedočev), ki jih gojijo ob obalah naše dežele in še zlasti v Tržaškem zalivu, je v zadnjem času upadla za celih 30 odstotkov. Po besedah goj Ilcev školjk, ki bodo utrpeli veliko ekonomsko škodo, gre ta upad po eni strani Pripisati nekorektnemu informiranju javnega mnenja o pojavu cvetenja alg in posledičnemu osipu v turističnem sektorju, po drugi strani pa dejstvu, da ljudje na sploh ne Poznajo stroge zakonske predpise za to področje. V Furlaniji-Julijski krajini proizvedemo letno okrog 60 tisoč stotov školjk, ki gredo skoraj v celoti v prodajo med julijem in oktobrom. Predstavniki sektorja poudarjajo, da mehkužcem v severnem Jadranu pojav bohotenja alg niti lani — ko je bil še mnogo bolj občuten — ni povzročil nobenega problema, saj zaradi pogostih klimatskih in vremenskih sprememb, ki so omejile cvetenje alg, ni nikoli zmanjkalo kisika. Povrhu pa od leta 1977 obstaja zakon (št. 192), ki gojilcem školjk med drugim predpisuje uporabo čistilnih naprav v gojiščih in opremo zavojčkov školjk z zdravniškimi Potrdili in z datumom trajanja. Kar pa zadeva ostale morske sadeže, ki ne prihajajo iz gojišč, ni prav tako nobene nevarnosti glede na to, da smo v času prekinitve ribolova. Nedeljski izlet dveh mladih plezalcev v steno Julijcev se le za las ni spremenil v tragedijo Toliko preslanega strahu, precej odrgnin in nekaj Poškodb, ki pa se Dodo zacelile prej, kot bo obledel spomin na dogodek, ki bi se bil lahko končal s tra-9edijo. Tako bi lahko strnili obračun sončne poletne uedelje, ki sta jo dva prisrčna tržaška slovenska mla-oeniča preživela v osrčju Julijcev, v severni steni volike Mojstrovke. Bila sta to vpeta privrženca plezanja, sošolca in Prijatelja Erik Švab iz Milj in Peter Regent s Prose-[Sa. V prvih julijskih dneh sta se oddahnila po oprav-Jeni maturi na znanstvenem liceju in začela načrto-kako izkoristiti te najdaljše počitnice v svoji oislci "karieri". Iz njunih programov seveda ni mog-'zostati plezanje, saj sta oba kljub komaj 19 letom Precej izkušena alpinista. Preteklo nedeljo sta se našla okrog 6. ure in se z Erikovim avtomobi-. m odpravila na Vršič. »Vreme je bilo odlično, son-Puri nam je včeraj pripovedoval Peter. »Avto sva se v 8 na Iršiču in se peš odpravila do pristopa v nam110 steno Velike Mojstrovke; smer, ki sva jo je ™e2ayala preplezati, je dolga okrog 600 metrov m mkl6, aj več kot 5. težavnostne stopnje. Ko nama je tire? ■ ° kakih 80 metrov do vrha (bilo je okrog 16. v3Je začelo deževati. Bila sva navezana z dvojno serrT' Eri*r ie bil kake štiri metre pred menoj, jaz pa aa n 9a varoval na dveh klinih. Ko je prečkal, mu je spolzki in na tistem delu tudi krušeči se steni spodrsnilo. Jaz sem ga blokiral na klinu, vendar se je sklani oprimek, v katerega je bil klin zabit, odtrgal. Oba je vrglo iz stene, a sam sem bil privezan še z enim klinom, tako da sem lahko zadržal tudi Erika. Obvisel je 25 do 30 metrov pod menoj in ga nisem mogel videti. Začel sem ga klicati, dokler mi ni odgovoril, nato pa mu je postalo slabo in je utihnil.« Bralec si lahko predstavlja trenutke, dolge kot ure, ki sta jih preživljala fanta. »Z veliko težavo sem se potegnil navzgor,« je nadaljeval Peter svoje pripovedovanje, »ker sem imel roko vso krvavo od odrgnin, ki so mi jih povzročile vrvi. Erika sem zavezal za klin, pritrdil še dva druga in splezal k njemu. Videl sem, da je živ, čeprav je bil krvav po obrazu, rokah in kolenu... Prvi trenutek nisva vedela, kaj narediti, kako priti do vrha. Erik si je namreč zlomil desni gleženj. Odločila sva se, da se po dvojni vrvi raje spustiva navzdol, čeprav je bila pot neprimerno daljša. Najprej sva naredila dvakrat po 50 metrov, na tretjem delu poti pa nama je vrv ušla v zajedo. Tako sva izgubila kaki dve uri, da sva jo potegnila ven, saj sem na primer sam lahko uporabljal le eno roko. Potem sva naredila še' sto metrov in sva bila komaj sredi stene, ko se je že stemnilo. V steni sva našla poldrugi meter široko luknjo s snegom in odločila sva se, da tam prebijeva noč. Najini klici na pomoč namreč niso nič zalegli, saj jih je utišalo žuborenje potoka pod nama. Voda nama je skoraj pošla in pomagala sva si s snegom, bilo je mrzlo in Erik se je vso noč tresel, ker je najbrž imel vročino. Tako sva prebila do petih zjutraj, potem pa sva se počasi odpravila naprej proti dolini. Klinov nisva imela več, tako da sva z največjo težavo prišla do lažjega kosa stene, od tam pa skoraj po vseh štirih do prednožja. Ura je bila že krepko cez osem, ko sva prišla do konca.« Peter tukaj iz skromnosti ne pove, da je onemoglega in ranjenega prijatelja praktično prinesel v dolino. Tam ga je pustil in tekel v Tamar, v kočo, od koder so potem poklicali reševalce. Po Erika je že cez pol ure prišel helikopter letalske enote milice z Brnika, ki ga je prepeljal v jeseniško bolnišnico, Petra pa so odpeljali na postajo milice v Kranjsko goro, kjer so mu tudi nudili prvo pomoč v bližnji ambulanti. Povedal nam je, da so bili vsi izredno prijazni, sam pa je pohitel nazaj na Vršič po avtomobil in nato hitro na Jesenice k prijatelju. V bolnišnici so mu povedali, da bi morali Eriku operirati gleženj, vendar se je ta raje odločil za vrnitev domov, seveda z mavcem na nogi. V ponedeljek zvečer sta bila že v Trstu, pri presenečenih starših, ki niso ničesar slutili. Erik se bo moral sedaj dodobra pozdraviti, prijateljska vez s Petrom pa bo odslej zagotovo še bolj trdna... Natečaj IACP za dodelitev ljudskih stanovanj Avtonomni zavod za ljudska stanovanja (IACP) tržaške pokrajine je na osnovi deželnega zakona št. 75 z dne I. septembra 1982 tudi za letošnje leto razpisal natečaje za dodelitev stanovanj subvencionirane javne gradnje v različnih občinah tržaške pokrajine. Za tržaško občino je bil 12. t. m. razpisan natečaj za dodelitev 152 stanovanj v gradnji, in sicer na območju Sv. M. Magdalene Spodnje, rok za prijave pa bo zapadel 31. oktobra letos. Za druge občine v pokrajini (Milje, De-vin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Re-pentabor) pa so bili razpisani natečaji za stanovanja, ki se bodo morebiti izpraznila v času veljavnosti občinskih lestvic povpraševalcev, in imajo iste datume razpisov in zapadlosti. V okviru natečaja za nova stanovanja so predvidene posebne rezerve za starejše prebivalce, za mlade pare, za mlade v socialnih zavodih, za hude in permanentne invalide, za poklicne vojake in za pripadnike sil javnega reda. Lokacija novih gradenj, sestava stanovanj, zahtevani pogoji in vse druge podrobnosti so navedene v razpisih natečajev, ki so na vpogled pri zavodu IACP - Služba za upravljanje nepremičnin (Servizio Gestione Immobili -Ufficio Assegnazione e Cambi) Ul. Ghirlandaio 43, in na oglasnih deskah občin oziroma njihovih izpostav. Prošnje, izpisane na posebnih obrazcih (ki so na voljo na zgoraj omenjenih sedežih) je treba oddati ali poslati po pošti do 30. oktobra 1989 in jim priložiti zahtevano dokumentacijo. Za sodelovanje na natečajih, o katerih je beseda, niso veljavne prošnje, ki so bile že prej dostavljene katerikoli ustanovi ali uradu. Izjema so le tiste prošnje, ki so bile predložene na razpis natečajev tržaškega zavoda IACP v letu 1987 in katere je vseeno potrebno potrditi s posebnim obrazcem in dopolniti z dokazilom o družinskih dohodkih v letu 1988 in o drugih spremembah po letu 1987. Pri tem zavod IACP opozarja, da lahko pride do iz-ključenja iz lestvice, če prosilec pravočasno ne sporoči sprememb pogojev, ki jih je navedel v svoji prošnji. Urad za dodelitve in zamenjave (Ufficio Assegnazioni e Cambi) zavoda IACP (Ul. Ghirlandaio 43) je odprt vsak delavnik razen sobote od 8.30 do II. 30 in je na voljo za vsa pojasnila. Tragično nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in pranono Silvester Zobec Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalostno vest sporočajo žena Er-minia, hči Silvana ter sinova Oskar in Cvetko z družinami, sestre ter ostalo sorodstvo. Boljunec, 26. julija 1989 Ob izgubi dragega Silvestra Zobca izreka občuteno sožalje družini in svojcem KD France Prešeren. Zapustila nas je naša draga Adele Gruden (TETA DELKA) Pogreb drage pokojnice bo danes, 26. t. m., ob 13. uri iz kapele nabrežin-skega pokopališča v domačo cerkev. Žalostno vest sporočajo: nečakinja Stana, Ivo in Tanja ter drugo sorodstvo. Posebna zahvala dr. Scrobogni in Bojani za njuno požrtvovalnost ter zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini. Nabrežina, 26. julija 1989 26. 7. 1987 26. 7. 1989 Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Jožef Doljak (PEPI) Z žalostjo v srcu se ga spominjajo SVOJCI Repen, 26. julija 1989 Ob smrti drage sestre Silve Ukmar por. Colja izreka iskreno sožalje bratu Pupiju in družini KD Vesna iz Križa. Pismo uredništvu Šola za življenje? Šolsko leto se je spet zaključilo, tokrat že četrtič odkar smo na tej šoli; vendar bo letos prav ta konec potekal nekoliko drugače. Ko se bo pouk zaključil že za vse, bomo me še naprej študirale in si skušale natrpati v glavo čimveč informacij in znanja za maturo. Rade bi trdile, da nam je žal, ko zapuščamo to šolo, v kateri smo preživele toliko ur in kjer smo si pridobile novih prijateljev, vendar ni ravno tako: zapuščamo jo z veseljem, morda le s kančkom grenkobe, ker se ne bomo več vse srečale v petem letniku in so morda to zadnji dnevi, ki jih preživljamo kot enoten, homogen razred: razred, ki je večkrat doživel "notranje" spore in kreganja, kar je pa (mislimo) popolnoma človeško in naravno; razred, ki je že od vsega začetka pokazal živahnost in voljo do življenja in veselja nasploh. Četudi se nismo še dobro poznale, smo rade skupaj kramljale, si izmenjavale svoja mnenja, prepričanja in okuse. In rade smo tudi debatirale o profesorjih in o snovi. Če se nam je zdelo karkoli med poukom negativno ali nepravično, smo brez obotavljanja izrazile svoja mnenja in skušale dobiti neko srednjo pot, tako imenovano zlato sredino. Še na misel nam ni prišlo, da bi to lahko profesorje motilo ali jih celo spravilo v slabo voljo. Zato smo bile zelo razočarane, ko smo opazile na začetku skoraj nevidne razlike, ki so jih delali med našim in ostalimi razredi. Na kakršnokoli našo pritožbo, zaradi kateregakoli vzroka v zvezi s profesorji, je gospa ravnateljica vedno odgovorila: »Razred B je paralelka in zaradi tega je jasno, da ima razred A boljše profesorje in da se morate vi pač s tem sprijazniti.« V vseh štirih letih nam ta odgovor ni bil zadostno opravičilo za vse krivice, ki so nas doletele. Dobro se zavedamo, da je tudi profesor človek, da ima svoje probleme, težke dneve, antipatije in simpatije, vendar, kaj ne bi moral tudi on upoštevati, da smo tudi mi ljudje, da tudi mi občutimo, če je on tisti dan nejevoljen, da ne prenesemo z lahkoto lažne, znižane ocene, ko smo se na primer za tisti predmet res dobro pripravile in smo se tudi zavedale (brez lažne skromnosti), da snov obvladamo? Tudi to je bilo vprašanje, ki smo ga stalno, trdovratno ponavljale, da bi nanj dobile vsaj odgovor, če ne drugega v opravičilo profesorjem. In tudi ta odgovor se je glasil nekoliko čudno: »Gospa ravnateljica nam je toplo priporočila, naj dajemo nižje ocene; s tem namreč skušamo dvigniti nivo šole.« Mogoče bi se kdo s tem odgovorom zadovoljil, mogoče celo strinjal. Nam pa ni in ni šel v glavo. Zakaj ne smemo za naš trud dobiti prave, poštene ocene? Zakaj nam kalijo veselje, ki te prevzame, ko zaključiš spraševanje, z občutkom, da si snov res razširil in poglobil? Čeprav smo z vprašanji še naprej butale ob nemi zid, nam ni nihče dal nobene druge verzije, odgovor se je ponavljal kot dolgočasen in nadležen rondo. Kaj se lahko vsega zgodi v štirih letih... lahko bi še in še pisale, vendar mislimo, da nima smisla. V teh preživelih letih na šoli lahko mirno trdimo, da je vsaka izmed nas okusila nemalokrat grenkobo nepoštenosti in krivic. Seveda je to normalno na vsaki šoli, vendar kaj jih ni bilo le nekoliko preveč na naši? Mogoče preostane le še eno vprašanje: zakaj smo se odločile, da pišemo v časopis? Šolo smo (oziroma bomo) zaključile, matura bo za nami, tisto, za kar smo vztrajale skozi štiri leta - in sicer diplomo - imamo že skoraj v žepu. Preostane nam le še (niti ne vsem) peti letnik, kjer bomo spet srečale naše profesorje (in prav zaradi tega bi se nam tega javnega pisma ne izplačalo napisati). Vendar mislimo in upamo, da bo lahko ta naš majhen prispevek pomagal vsem tistim, ki imajo stike z dijaki, pripomogel k resničnemu izboljšanju slovenskih šol. Želeli bi vzpostaviti prijateljski in človeški stik z vsem učnim osebjem. Radi bi sodelovali in skupaj gradili, ne pa pasivno poslušali monologe (večkrat z jezikovnimi napakami), v katerih nam predložijo snov, ki se je moramo (prepogostokrat) naučiti na pamet. Šola bi morala izoblikovati in izboljšati osebnost dijaka, ne pa ga navajati na hinavstvo in neznačajnost; posebno če ima ta šola nalogo, da izoblikuje bodoče učitelje. Prav zaradi tega bi se rade prav toplo zahvalile vsem tistim profesorjem, ki so nas znali pritegniti s svojo osebnostjo, se nam znali približati in nas voditi v svet kulture po poti, ki nas je obogatila in nam pomagala na dolgi in težki, vendar prav zaradi tega tako bogati in zanimivi poti zorenja. Dijakinje IV. B razreda učiteljišča A. M. Slomšek Trst, junija 1989 Pripis uredništva: Čeprav je bilo gornje pismo očitno napisano že pred časom, so nam ga podpisane dijakinje šele včeraj prinesle v redakcijo. Očitno so hotele dobro premisliti, preden so svoje kritične misli oddale v javnost. Vsekakor pismo obravnava nekatere pekoče teme našega šolstva in ga zato objavljamo v celoti. Morda pa bo imel še kdo o teh vprašanjih kaj povedati. Razpis je objavil Uradni list Natečaj za gasilske inšpektorje V Uradnem listu št. 53, ki je izšel 14. julija, so objavili razpis javnega natečaja za 173 mest za inšpektorje gasilcev (kdor bo sprejet, bo moral na začetku prestati poskusno dobo) z možnostjo napredovanja do vodilnih mest. Na natečaj se lahko prijavijo tisti, ki so na italijanskih univerzah diplomirali iz inženirstva ali arhitekture. Prosilci morajo izpolniti posebne obrazce, ki jih je mogoče dobiti na pokrajinskih poveljstvih gasilcev, nasloviti pa jih je treba na ministrstvo za notranje zadeve, glavno ravnateljstvo za civilno zaščito in protipožarno službo (Direzione Generale della Protezione Civile e Servizi antincendi, Div. III). Upoštevali bodo samo tiste prošnje, ki jih bodo prejeli do vključno 14. avgusta. Izbrani na natečaju, ki se na željo lahko izognejo služenju vojaškega roka, bodo opravljali naloge, kot jih predvideva statut vsedržavnega korpusa gasilcev. Jamčili bodo varnost državljanov s protipožarnimi preventivnimi dejavnostmi, s prevencijo industrijskih nesreč in z zaščito okolja. Natečaj nudi mladim dobre zaposlitvene možnosti in perspektivo napredovanja, ki lahko privede tudi do vodilnih mest na pokrajinskih poveljstvih. Sindikat CGH razpisal fotografski natečaj na temo Združene Evrope Deželni zavod za raziskave o sindikalnem gibanju ter o družbenih in gospodarskih problemih Trsta in Furlanije-Julijske krajine je razpisal deveti deželni fotografski natečaj na temo »Moja Evropa: družbene spremembe, okolje, delo, študij, prosti čas. Kako doživljamo v Italiji in v drugih državah perspektivo Združene Evrope«. Letos je Zavod razpisal natečaj poleti (fotografije bo treba predstaviti od 4. do 29. septembra) prav zato, da bi kandidatom omogočil, da predstavijo posnetke s poletnih potovanj. Kdor ostane doma - piše v tiskovnem sporočilu - pa bo lahko ujel na trak "domača" srečanja z Evropo, in sicer srečanja s turisti, s tujimi delavci in z drugimi gosti. Pravilnik natečaja je mogoče dobiti na sedežu Zavoda v Ul. Pondares 8 (NCCdL/CGIL), ali po telefonu na številko 750431, soba št. 222. gledališča VERDI Poletni festival operete 1989 - Nocoj ob 20.30 (red B) druga predstava Straussove opere CIGAN BARON. Dirigent H. Gietzen, režiser Franco Giraldi. Ponovitve: 28. t. m., 1. 8., 2. 8. in 4. 8. ob 20.30, v nedeljo, 30. t. m. ob 18.00. Jutri ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi Gianni Gori govoril o avstrijskem tenorju Tauberju. Vstop prost. MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Jutri ob 21.30 bo na sporedu predstava v angleščini, ob 22.45 pa v italijanščini. GRAD SV. JUSTA Nocoj ob 21.15 bo na sporedu film LILLI E IL VAGABONDO. Jutri bodo predvajali film DUMBO. MILJE - TRG MARCONI Nocoj ob 21.00 bo na sporedu večer narečne poezije z naslovom »Omaggio a l'arietta di Trieste«. Poezije bo brala igralka Michela Martini, glasbeno spremljavo pa je pripravil Silvio Donati. Ponovitev jutri, 27. t. m., ob 21.00. V nedeljo, 30. t. m., ob 21.00 se bo gledališka skupina II Gabbiano predstavila z narečno komedijo MAK, LARCI-DUCA FUTIZA'. koncerti Scuola di mušica 55 - Ul. Carli 10 V petek ob 20.30 bo na sporedu koncert flavtistke Marie Ginaldi in kitaristke Emme Gani. šolske vesti Sindikat slovenske šole javlja, da so obrazci za prošnje za začasne suplence na razpolago na sedežu sindikata. Sindikat slovenske šole obvešča štu dente, ki so dosegli ali bodo dosegli do 30. julija ustrezen študijski naslov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, da lahko do 5. avgusta vložijo prošnjo na skrbništvo za vključitev v dodatno lestvico za suplence v šolskem letu 1989/90/91. Učitelji in profesorji, ki dosežejo do 31. julija specializacijo za delo s prizadetimi otroki, morajo v tem roku predložiti na skrbništvo prošnjo s študijskim naslovom za vključitev v dodatno lestvico suplentov za delo s prizadetimi. razna obvestila Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo RAZSTAVO. Zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio 4 v Trstu. izleti Sekcija KPI Prosek - Kontovel priredi 1., 2. in 3. septembra izlet v Genovo ob priliki vsedržavnega festovala Unita. Cena izleta 210.000 lir, v ceni je vključen prevoz z avtobusom, dve kosili (prvi in zadnji dan) in prenočitev v hotelu. Za informacije in vpisovanje tel. tov. Mariju (tel. 225570) ali tov. Poldu (tel. 225314). kino ARISTON - 21.30 Beatlejuice, r. Tim Burton, i. Micahel Keaton, Geena Davis. EKCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 Prima di mezza-notte. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La notte dello sciamano, srh., D NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Cocktail, i. Tom Cruise. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Perversio-ni internazionali, porn., □ D NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 L'amico americano, D D GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Rain Man, r. B. Levinson, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise. MIGNON - 16.00, 22.15 Le streghe di Eastwick, r. George Miller, i. Jack Nicholson, Cher, D EDEN - 16.00, 22.00 Le confessioni besti-ali degli italiani. VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.00, 22.10 Aguile d'attac-co, i. Louis J. Gossett Jr. LUMIERE FICE - 17.30, 22.15 L'indiscre-to fascino del peccato, r. P. Almodo-var, i. Carmen Maura, D D ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Bagno di lingua's per cavalli in calore, pom., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom D D mali oglasi VODSTVO Društvene gostilne v Dolini obvešča svoje odjemalce, da bo vsak torek v mesecu avgustu gostilna odprta ves dan. PRODAM po ugodni ceni in v dobrem stanju čebelje panje A. Žnideršič. Tel. (0481) 20002. NA TRBIŽU oddajam opremljeno stanovanje za štiričlansko dmžino. Tel. (040) 44171. BLIŽA se Kraška ohcet. Če bi kdo imel srajco, ruto, krpon ali del ženske, moške in otroške noše in ne ve kam z njim, meni bi prav prišlo. Tel. (040) 228766. NA OPČINAH se je izgubila srednje velika psička Pika umazano bele barve, s kratko dlako, kratkim repom in z rdečo ovratnico. Kdor jo je videl, naj pokliče na tel. (040) 213912. KDORKOLI je videl potek cestne nesreče v Ul. Flavia v bližini Fiata Grandi in Renaulta v ponedeljek, 17. t. m., ob 7.45 med rdečim Al 12 in lancio delto beige barve, ob priliki obteženega prometa zaradi izrednega prevoza, naj telefonira na tel. (040) 231002 ali 364104. ČISTOKRVNE MLADIČE z rodovnikom šampionskih staršev avtohtone pasme kraški ovčar prodajamo. Za informacije tel. na št. (040) 220110. V NAJEM iščemo poslovne prostore, približno 300 kv. m. v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Poslovni prostori". PREŽIVITE dopust v Senožečah - VILA MARIJA v čudovitem okolju nekdanjega gradu z gozdom za hišo. Marija Jelačin, Senožeče, tel. (003867) 76247, Koper tel. (003866)24641. PODARIM en mesec in pol starega volj-čaka. Tel. 220333 od 19. do 20. ure. čestitke V Logu praznuje danes teta ANA svoj god. Iskreno ji čestitajo in želijo še na mnoga zdrava leta Pierina, Mar-čela in Mariza z družino. Za uspešno opravljeno maturo čestita LARI TINTI družina Floridan. razstave Na gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava lepakov v organizaciji Amnesty International. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 - bodo v soboto, 28. t. m., ob 18. uri otvorili razstavo 40 grafičnih del slikarja Aldo BRESSANUTTIJA. V občinski galeriji - Trg Unitd bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo slikarja SILVANA SPESSOTA. V palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik. včeraj - danes Danes, SREDA, 26. julija 1989 DOBRINA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.41 - Dolžina dneva 15.00 - Luna vzide ob 24.15 in zatone ob 15.13. Jutri, ČETRTEK, 27. julija 1989 DUŠANA PLIMOVANJE DANES: ob 4.20 najvišja -4 cm, ob 8.41 najnižja -12 cm, ob 16.21 najvišja 34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj, zračni tlak 1017,1 mb pada, veter 12 km na uro vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Riccardo Giorgi, Samuel Re, Andrea Benedetti, Francescai Primossi, Alessandro Ungaro, Roberta' Giorgi, Carmen Gambin. UMRLI SO: 71-letni Alseno Ridoni detto Berti, 63-letni Giorgio Cheti, 58-letna Vilma Barnaba, 84-letna Maria Co-retti, 74-letni Silvester Zobec, 30-letni Robert Henry Mogorovich, 58-Ietni Gil-do Goia, 58-letni Costantino Prelz. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 24. julija do sobote 29. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124) in OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Do konca julija še možen vpis v tečaj 150 ur Sindikat slovenske šole obvešča, da je še do 31. julija možen vpis v tečaj 150 ur za dosego diplome nižje srednje šole. Tečaj je dostopen vsem delavcem in tistim, ki bodo do 31. decembra 1989 dopolnili 16 let (za tiste, ki še niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). Tečaj je brezplačen in traja eno leto, od septembra 1989 do maja 1990, skupno več kot 350 ur. Učne načrte bodo udeleženci predisku-tirali skupaj s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči dosedanjih izkušenj. Komisijo za zaključni izpit sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečaju. Po uspešno opravljenem izpitu prejmejo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Vpisati se je mogoče na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, in sicer še danes med 11. in 12. uro. Poleg tega vpisujejo vsak dan tudi na nižjih srednjih šolah Ivan Cankar (Ul. Frausin 12, tel. 774046) in Simon Gregorčič (Dolina 210, tel. 228132). Kdor želi obiskovati tečaj, mora izpolniti poseben obrazec in mu priložiti rojstni list na prostem papirju. Tisti, ki še niso dopolnili 23 let, pa tudi zadnje spričevalo. razne prireditve KD Primorsko vabi na ŠAGRO V BOROV GOZDIČ v Mačkoljah 28., 29., 30. in 31. julija. V petek in ponedeljek ples od 20. ure dalje z ansamblom Pomlad, v soboto in nedeljo pa z ansamblom Štajerskih 7. V nedeljo ob 19. uri nastop plesne šole KD F. Prešeren iz Boljunca. Sodelovali bosta Vanka in Tonka. Kioski bodo delovali od 17. ure dalje, v nedeljo pa od 14. ure dalje. prispevki Namesto cvetja na grob Silvije Ferlu-ge darujeta Milka Batič z družino (Lo-njer) in Vida Grgič (Padriče) 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 20.000 lir za obnovo Ljudskega doma v Trebčah. Namesto cvetja na grob pok. Bruna Terčona iz Prečnika darujejo družina Ludvik Mokole (Prečnik) 50.000 lir, družina Radovan Šemec (Prečnik) 20.000 lir, družina Boris Zidarič (Šempolaj) 120.000 lir, Viktor Ukmar (Nabrežina kamnolomi 27/A) 30.000 lir ter Franko Milič (Šempolaj 25) 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V počastitev spomina ob 3. obletnici smrti Josipa Šušteršiča darujeta žena Marija in sin Marjo 100.000 lir za PK Bor. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak aan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika menjalnica_______________________25. i. mo TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FDCING BANKOVCI . MILAN TRST Ameriški dolar .... .. 1366,300 1355 — Japonski jen 9,582 9,400 Nemška marka .. 721,740 721.— Švicarski frank 836,830 832,— Francoski frank ... .. 212,780 210.— Avstrijski šiling . 102,390 102,— Holandski florint . .. 639,740 637.— Norveška krona . 196,130 194,— Belgijski frank .... .. 34,455 34,— Švedska krona . 211,200 209,— Funt šterling .. 2220,550 2200.— Portugalski eskudo . 8,608 8,20 Irski šterling .. 1927,700 1910,— Španska peseta 11,503 11,20 Danska krona .. 185,600 183,— Avstralski dolar . 1026,— 980.— Grška drahma 8,334 8.— Jugoslov. dinar — 0,05 Kanadski dolar .. 1148,250 1135.— ECU . 1494,300 — BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet Sedež 040/67001 Agencija Donijo 831-131 Agencija Rojan 411 611 . informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1989 Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1989. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačilu zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila. Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu. Važno opozorilo Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. GRUPPO IRI ŠTET 1 Soaeta ttahana per TEsercizio detle Tetecomunicazioni p. a. i Glasbeniki niso pozabili na potresence v SZ Ženska in njena stvarnost breda pahor Kmalu po potresu v Armeniji je skupina glasbenikov in umetnikov sprožila pobudo z zgovornim naslovom Rubelj za Armenijo. Pobuda, ki je pritegnila in spodbudila celo vrsto znanih imen, saj so bili koncerti v največjih italijanskih mestih, se nadaljuje tudi še v poletnih mesecih. Tako bo v petek v Riminiju, ob podpori dežele in pokroviteljstvu občine, koncert treh znanih glasbenikov: prvi bo nastopil temnopolti trobentar Miles Davis (na sliki ob otvoritvi jazz festivala v Rotterdamu), poldrugo uro kasneje bo stopil na oder rock pevec Joe Cocker, zadnji pa se bo občinstvu predstavil Zucchero s koncertom Oro, incenso e birra, kot je tudi naslov njegovi zadnji plošči. V resnici gre za tri ločene koncerte, ki si bodo sledili na istem mestu, zanimivo pa je, da je prav Joe Cocker vplival na Zuccherov glasbeni uspeh. Skladu za Armenijo je namenjn en rubelj za vsako osebo, ki se bo udeležila koncerta. Na ameriških ekranih blestijo ženske Candice Bergen v vlogi novinarke Murphy Brovvn Čas, ko so na televiziji nastopale prikupne napovednike in resnobni novinarji, je že zdavnaj za nami. Že skoraj povsod vodijo glavna televizijska poročila tudi novinarke, ki so sicer praviloma precej privlačne, medtem ko so estetska pravila za moške voditelje tv dnevnikov zaenkrat popustljivejša. Po postopni rasti popularnosti televizijskih novinark pa je odkritje letošnjega leta dejstvo, da so ženske tv zvezde bolje plačane od moških. Vest prihaja iz ameriškega nadvse bogatega in tekmovalnega televizijskega sveta. Čeprav so se zadnja leta številne novinarke pojavljale na vseh tv postajah, je bilo voditeljic oziroma glavnih komentatork malo. Še do nedavnega je namreč vladalo prepričanje, da mitičnega anchormana VValter-ja Cronkita ne bo nikoli mogla zamenjati ženska. Pa ga je, saj je nov simbol tv poročanja velikana ČBS, pri kateri je bil dolga leta zaposlen Cronkite, postala ženska kitajskega porekla Connie Chung. Sicer so si pravico, da nastopajo v tv poročilih istočasno priborili pripadniki »nebelih« ras, jezikovnih in verskih manjšin ter seveda ženske. Leta '72 so namreč v ZDA odobrili Egual Em-ployment Opportunity Act, ki je zahteval tudi od privatnih podjetij, da upoštevajo zakone proti verski, spolni, narodnostni ter rasni diskriminaciji. Ker se v ZDA uspeh v glavnem meri v denarju, pomeni, da so blestečim tv novinarkam naj večje ameriške mreže pripravljene plačati astronomske honorarje. In to se je tudi zgodilo, ko so si dejansko netvvorki CBS, ABC in NBC naravnost kradli najbolj uveljavljene voditeljice večernih dnevnikov ali drugih informativnih oddaj. Ob ugotavljanju dolarske »vrednosti« ameriških tv novinark so se razvile tudi bolj ali manj znastveno utemeljene razprave o vzrokih njihovega prodornega uspeha. Anketa med ameriškimi gledalci je pokazala, da si večina želi lepih ter agresivnih novinark. Moški zato, ker hočejo biti očarani, ženske pa se rade gledajo v njih. Vsekakor lep izgled ni dovolj: novinarji-voditelji večernih tv dnevnikov morajo biti tudi profesionalno na višini in kljub zaželeni agresivnosti dovolj uglajeni v podajanju vesti. Za moške in ženske velja pravilo, da ne smejo biti pretogi, vendar nedvomno elegantni. Očitno kombinacija vznemirljivih vesti v elegantni preobleki trenutno bolje uspeva ženskam, na katere so stavili vsi televizijski mogotci. Nesluteni uspeh pa ne žanjejo samo preplačane tv voditeljice, kot sta lahko slavni ter vplivni Diane Sawyer in že omenjena Connie Chung, temveč tudi igralke, ki nastopajo v raznih televizijskih nadaljevankah na temo ženske uspešnosti na televiziji. Čeprav sta lep izgled ter uglajen nastop odločilna aduta za uspeh televizijske novinarke, lepota ni vse. V ZDA je namreč na področju novinarstva pogorelo veliko zmagovalk lepot- nih tekmovanj, ki so si priborile mesto na ekranu. Istočasno pa še obstajajo predsodki v nasprotni smeri, saj uveljavljene novinarke, ki po splošnem mnenju niso dovolj privlačne, ne postanejo voditeljice dnevnikov. O zmagovitem prodoru žensk na ameriške ekrane so se razpisali časopisi ter revije. Po mnenju uglednega Newsweeka številčnejša prisotnost, ki si je zagotovila naslovne vloge v informativnih oddajah, še ne pomeni, da je na televizijo prodrl feministični duh. Šlo naj bi le za logično posledico menjave publike: ugotovili so namreč, da v večernem pasu sledijo sporedom v glavnem ženske stare od 18 do 49 let. Zato je prišlo tudi do vsebinske spremembe pri nadaljevankah, ki jih predvajajo v istem pasu: prej so v njih nastopale raztresene gospodinje, plahe asistentke ali enostavno žene, zdaj pa nastopajo v njih zdravnice, odvetnice in seveda novinarke. rt rai 1__________________ 11.25 Vremenska napoved 11.30 Izjava ministrskega predsednika Giulia Andreottija 13.00 Nadaljevanka: Santa Barbara 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Schiavo della fu-ria (krim., ZDA 1948, r. Anthony Mann, i. Den-nis O Keefe) 15.30 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.30 Mladinska oddaja: Big 17.30 Danes v parlamentu 17.35 Film: Bellezze in bici- cletta (kom., It. 1951, r. Carlo Campogalliani, i. Silvana Pampanini, Renato Rascel) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo 21.30 Variete: Cera una volta... io Renato Rascel 22.30 Dnevnik 22.40 Šport v sredo: italijansko prvenstvo v atletiki 24.00 Dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni % RAI 2_________________ 12.00 Nan.: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.20 Film: OSS 117, a Tokio si muore (krim., Fr. 1967, r. Michel Boisrond, i. Frederick Stafford) 17.55 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Le due signore Greemville (dram., ZDA 1987, r. John Erman, i. Ann Margret, Claudette Colbert, 1. del)) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Nanizanka: Hill Street giorno e notte 23.10 Nočni dnevnik 23.20 Reportaža: Druga polovica noči 23.55 Film: Vita privata di un pubblico accusatore (krim., Fr. 1975, r. Jorge Grau, i. Fernando Rey) RAI 3_______________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spet-tacolo in confidenza -Massimo Troisi 15.15 Film: La carica dei 600 (pust., ZDA 1936, r. Michael Curtiz, i. Erroll Flynn) 17.05 Dok. oddaja: Drobci 17.15 Film: Sabato sera, do-menica mattina (dram., VB 1960, r. Karel Reisz, i. Albert Finney) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Colpo grosso alla napoletana (kom., ZDA 1967, r. Ken Annakin, i. Vittorio De Sica, Raguel Welch), vmes dnevnik 22.25 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.55 Avtorska TV: M. Antoniom - Chung Kuo Cina (3. del) 23.55 Nočni dnevnik 0.10 Nočna glasba: Mozart z virtuozi berlinske Filharmonije 0.25 Dok.: Pred 20 leti RTV Ljubljana 1 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč (pon.), vmes nadaljevanka Mamilo je smrt (zadnji del) in nanizanka Alo, alo (8. del) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Informativna oddaja: Alpe Jadran 18.40 Spored za otroke in mlade: lutke Robin in Rozi - Mornarska skrinja, 18.50 Ena, dva, tri, kdo se vode ne boji? 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Na zadnji postaji (dram., Arg. 1985, r. Alejandro Doria, i.. Antonio Gassale, Julio de Grazia) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Težko breme (r. George Ogilvie, 1. del) in nadaljevanka Hooperman (8. del) 1.15 Video strani f~jjP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Am-brogio Fogar, pon.) 14.10 Nogomet: finale pokala pokalnih prvakov, Bar-celona-Sampdoria (pon.) 16.00 Šport spektakel: wres-tling AWA, košarka NBA Boston-New York, film Zgodba Isiaha Thomasa (1. del), surf 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Tenis: finale Teniškega prvenstva Italije, Man-cini-Agassi (pon.), vmes (približno ob 22.00) TVD Novice 24.00 Posebna oddaja o Teniškem prvenstvu Italije RTV Ljubljana 2 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Koncert baročne glasbe 21.20 Divje rože: Orhideje 21.30 Poročila 21.35 Znanstveni forum RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Detektiv mojster Blom-kvist (zadnji del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije, 12.40 Foklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poeziji: Iz zemlje gre v trto; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča, nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.20 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Naj narodi pojo; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. CANALE 5 _____________ 8.30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia ame-ricana - Luna di miele 11.15 Aktualno: Forum - II pranzetto e servito 12.00 Mladinska oddaja: Dop-pio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giu-sto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: 7 donne dalVinfer-no (vojni, ZDA 1961, r. Robert Webb, i. Patricia Owens, Denise Darcel) 17.30 Nanizanka: Hotel - In-trighi 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale (vodi Marta Flavi) 19.00 Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori 20.30 Kviza: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 22.30 II gioco dei nove (vodi Raimondo Vi-anello) 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0-45 Film: Gli ostaggi (vestern, ZDA 1955, r-i. Ray Milland) RETE 4________________ 8.00 Nanizanka: In časa Law-rence - Caccia alle stre-ghe 8.50 Film: Prima di sera (kom., It. 1953, r. Piero Tellini, i. Paolo Stoppa) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspettando il do-mani 17.00 Nanizanka: California -Terrore al telefono 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta - Poli-ziotti a tempo pieno 20.30 Film: Terremoto (dram., ZDA 1974, r. Mark Robb-son, i. Charlton Heston, Ava Gardner) 22.45 Film: Che fine ha fatto Baby Jane? (dram., ZDA 1961, r. Robert Aldrich, i. Bette Davis, Joan Craw-ford) 1.15 Nanizanki: Agente spe-ciale - Non ti scordar di me, 2.15 Ironside ITALIA 1_____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph super-maxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla con-guista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nanizanke: Scuola di fo- otball, 22.30 Starsky and Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu ODEON________________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Attenti a guei due... chiamate Londra (pust., VB-ZDA 1970, r. David Greene-James Hill, i. Roger Moore) 23.00 Variete: Telemeno 23.15 Aktualno: Vado bene per la Bastiglia? 23.45 Šport: Prestige 0.15 Nanizanka: I classici del-lerotismo TMC____________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: La lunga notte 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Il prigionieri dell’i-sola degli sguali (pust., ZDA 1936, r. John Ford, i. Warner Baxter) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il pianeta ribelle (fant., Kan. 1979, r. George McGowan, i. Jack Pa-lance, Carol Lynley) 22.20 Znanstveni tednik: Gali-leo 22.55 Vesti nocoj 23.10 Šport nocoj 24.00 Film: Bersaglio umano (pust., ZDA 1980) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glas. odd.: Musič box 17.45 Nadaljevanka: Eredita della priora (1. del) 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 TV film: Come e bella la citta (kom.) 22.00 Nanizanka: Angoscia 22.30 Morski športi 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Svet družine; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Ekologija v ospredju zasedanja na pokrajini Sporni dokument koalicije o lovu ptic ni prodrl - prejel je le deset glasov Ekologija je s silo vdrla v pokrajinski svet. Primerjava je videti sicer nekoliko posiljena, vendar kar ustreza oceni dejanskega poteka včerajšnje seje pokrajinskega sveta. Ekologija v različnih aspektih in pomenih: v začetku seje kot vprašanja okolja, od problematike, ki jo predstavljajo alge v morju, do zaščite redkih živalskih vrst, od dokumenta o smotrnih ukrepih za zmanjšanje števila ptic, ki se jih lahko zajame v mreže, (mimogrede, dokumment ni bil potrjen, čeprav ga je predlagal, na eni prejšnjih sej načelnik svetovalske skupine KD), do posebne vrste ekologije, ki se nanaša na sklepanje političnih zavezništev. Razlog za razpravo o tem vprašanju je bil odstop republikanskega predstavnika Enzia Vollija. Njegovo mesto je prevzel Gianfranco Gandin, kot prvi neizvoljeni. Na poseben pomen zamenjave in še zlasti na način, kako je do tega prišlo je posebej opozoril zeleni Fiorelli, ki je zadevo uokviril v pred kratkim doseženi sporazum med petimi stranka- mi, ki, kakor znano, zadeva, poleg prisotnosti, oziroma porazdelitve oblasti v občinah in na pokrajini, tudi druge ustanove. Fiorelli je dejal, da je bilo že od vsega začetka slišati za določene pritiske, za Vollijev odstop, ker da je bil preveč samostojen. V razpravo o Vollijevem odstopu, (menda so na odločitev delno vplivale tudi delovne obveznosti) so posegli še nekateri drugi svetovalci. Proti odstopu so glasovali komunisti in dva predstavnika zelenih. Omenili smo, da je bila v ospredju sinočne seje ekologija. O različnih vprašanjih okolja so govorili komunist Puntin (alge), misovec Cosma, demokristjan Bergamin, zeleni Giorgi in končno predsednik Crisci, ki je na nekaj vprašanj odgovoril. In končno je na ekološkem vprašanju zdrsnila koalicija. Dokument, ki so ga 20. junija predložili in podpisali načelniki svetovalskih skupin KD, PSI, PSDI in SSk, glede varstva ptic in omejevanja ulova ni prodrl. Zanj je glasovalo samo deset svetovalcev. Prav toliko proti. Zadeva je dodatno zanimiva: porde-nonski dnevnik II Corriere di Pordenone, je že v ponedeljkovi številki, torej en dan pred sejo, poročal, da je goriški pokrajinski svet odobril pomemben dokument o omejevanju lova na ptice, ki ga je predlagal svetovalec KD Bergamin. Na to vprašanje je opozoril svetovalec Fiorelli in ožigosal vse preveč razširjeno prakso, da si razni odborniki in vidnejši svetovalci na lastno pest delajo reklamo... Pokrajinski svet bo zasedal tudi danes popoldne, ko naj bi z dnevnega reda spravili vrsto vprašanj, ki zadevajo imenovanja predstavnikov pokrajine v raznih organizmih. Med drugim naj bi končno obnovili predstavništvo pokrajine v razširjenem odboru Trgovinske zbornice. Doslej so Pokrajino predstavljali Silvino Poletto, Alberto Tomat in Edoardo Bressan. Prva dva že več kakor leto dni nista več pokrajinska svetovalca. Delovno srečanje med ZSKD in ZSKP Ocena dosedanjih skupnih pobud in možnosti novega sodelovanja V okviru rednih stikov v zadnjih sezonah sta se v ponedeljek zvečer predsedstvi obeh osrednjih kulturnih organizacij na Goriškem, Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete, srečali, da bi ocenili vse možnosti skupnega sodelovanja. Uvodoma je predsednik goriške ZSKD Rudi Pavšič podčrtal značilnosti letošnje sezone, ki je potrdila skrb za večjo kulturno prisotnost predvsem v mestu. S tem v zvezi je Pavšič omenil pomembno vlogo Kinoateljeja in Gledališke skupine, saj sta prav ti dve skupini, ob ostalih dejavnikih, bistveno prispevali, da se je ljubiteljska kultura v mestu obogatila in dobila nove dimenzije. Kar zadeva stike s katoliško prosveto, ti so bili pozitivni, tako med osrednjima organizacijama, kakor tudi med včlanjenimi društvi. Za primer velja omeniti združevanje pevskih moči v Podgori ter skupno prizadevanje v Ronkah v okviru novoustanovljenega društva Jadro. Tudi predsednik ZSKP Damjan Paulin je ugodno ocenil dosedanje delovanje in naglasil potrebo, da bi v bo- dočem to dogovarjanje okrepili tudi kar zadeva novogoriško ZKO oziroma osrednjo iz Ljubljane. Pri ocenjevanju raznih možnih skupnih pobud je bila iznešena želja po ustanovitvi enotnega mladinskega zbora, ki bi bil tudi reprezentančnega značaja, kakor tudi skrb za skupno pripravo seminarjev in izpopolnjevalnih večerov za člane amaterskih gledaliških skupin. Ob tem so si predstavniki obeh organizacij bili edini v oceni, da bi kazalo pripraviti večjo, odmevnejšo prireditev (podobno kot Gregorčičeva proslava) oziroma manifestacijo, pri kateri bi sodelovale kulturne skupine včlanjene v obeh organizacijah. Na srečanju je tekla beseda še glede abonmajske gledališke sezone, za uspeh katere si morata prizadevati obe zvezi, kakor tudi o nuji pri premagovanju določenih miselnih pregrad, ki so v današnjem času očitno že zastarele in škodijo razvoju naše skupnosti. Kar zadeva realizacijo skupnih pobud pa se bosta vodstvi ZSKD in ZSKP še sestali in sestavili delovni program. Stališče CNA glede davka ICIAP Odraz odsotnosti davčne reforme Na pobudo združenja obrtnikov CNA je bilo v ponedeljek v Kulturnem domu v Gorici zborovanje, na katerem so razpravljali o različnih aspektih novega občinskega davka na gospodarske storitve. Zborovanje je bilo pokrajinskega značaja, udeležili pa so se ga tudi številni predstavniki in člani SDGZ. V razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu, so prišla na dan naslednja stališča in ugotovitve: pomanjkanje ustrezne razvojne politike za drobno gospodarstvo, uvedba davka ICIAP pomeni dodatno obremenitev gospodarstva, zlasti drobnega gospodarstva in je v nasprotju z deklariranimi smernicami reforme davčnega sistema, obstajajo utemeljeni dvomi glede ustavnosti ukrepa. Na zborovanju so kritizirali tudi krajevne ustanove, ki so sprejemale odločitve brez kakršnekoli konzultacije z gospodarskimi operaterji, oziroma njihovimi strokovnimi združenji. Na zborovanju so poverili mandat pokrajinskemu, deželnemu in državnemu vodstvu organizacije, da tudi v sodelovanju z drugimi strokovnimi zvezami, da pobudo za posodobitev fiskalnega in upravnega sistema. Danes bo zasedal pokrajinski svet CNA in razpravljal o istih vprašanjih, ki so bila predmet ponedeljkovega srečanja. Na Občini deluje od včeraj informacijska služba za ICIAP Goriška občinska uprava obvešča, da so včeraj uvedli, v uradu za davke, posebno službo, ki nudi informacije v zvezi z izpolnjevanjem prijav in plačilom davka na gospodarske dejavnosti (ICIAP). Kakor znano, zapade 31. t. m. rok za poravnavo obveznosti. Interesenti lahko zaprosijo za informacije vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.30. Ob sobotah popoldne so uradi zaprti. V omenjenih uradih so tudi na razpolago obrazci na katerih se izpolni prijava, obrazci za polog na poštnem tekočem računu in pola z navodili za izpolnitev prijave. Glede predložitve, oziroma izročitve prijave, občinska uprava obvešča, da se prijave lahko pošljejo tudi po pošti, priporočeno pismo s povratnim potrdilom, naslovljeno na Občinski davčni urad (Ufficio Tributi). V tem primeru se kot rok predložitve upošteva datum izročitve priporočenega pisma na pošti. Deželni odbor izrekel soglasje glede nove bolnišnice v Gorici V Gorici bodo vendarle gradili novo bolnišnico in sicer na območju Ulice Tuscolano (za obstoječim kompleksom). Deželni odbor je namreč pred kratkim odobril sklep s katerim je upravni odbor KZE spremenil prejšnji načrt, ki je predvideval posodobitev in preureditev obstoječih struktur, in se odločil za gradnjo novega objekta. Deželni odbor je tudi izrekel soglasje glede lokacije novega objekta. V novi bolnišnici bo, po sedanjih podatkih, 588 postelj razmeščenih v enakem številu oddelkov, kakor doslej, vrsta ambulant, laboratorijev, prostori za administrativne službe. Po dograditvi nove bolnišnice, je predvideno rušenje stare, medtem ko bodo bivšo bolnišnico za pljučne bolnike preurediliv objekt za bivanje ostarelih in zdravniške pomoči in stalne oskrbe potrebnih občanov. Načrt gradnje bolnišničnih objektov, tako kakor je zdaj sestavljen, predvideva nadalje prenovitev objektov nekdanje psihiatrične bolnišnice, kjer naj bi uredili ambulante in opremili prostore za nekatere osnovne zdravstvene storitve ter zgradili nov objekt, kamor bi preselili službe s področja javnega zdravstva, preventive, veterine itd. Čeprav je deželni odbor izrekel svoje soglasje, se zdi, da bo, preden bo steklo načrtovanje treba rešiti še nekaj, niti ne enostavnih vprašanj. Na prvem mestu je seveda vprašanje finančnega načrta. Počakati bo najbrž treba na nov dekret s področja javne finance, ki je v pripravi. Po drugi strani pa je menda prav deželni odbor priporočil, naj se najprej reši vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev. « V prihodnjih mesecih bo treba tako rešiti še niz vprašanj, med drugim tudi določiti katere posege bo treba izvesti na obstoječih objektih (ne glede, da jih bodo zatem porušili), da se zagotovi normalno delovanje javnih zdravstvenih služb, do predaje novega objekta. To pa ne bo tako kmalu. Izdelan načrt civilne zaščite v primeru poplav Goriška prefektura sporoča, da je izdelan načrt posegov za zaščito prebi- valstva v krajih vzdolž Soče, ki bi bil: prizadeti ob morebitnih poplavah. Načrt so izdelali v sodelovanju z občinskimi upravami ter s pokrajinskim ravnateljstvom državnega tehničnega urada. Načrt je sestavljen ob upoštevanju kriterijev za čim hitrejšo mobilizacijo reševalcev in razpolaganje z opremo vojske, gasilcev, občin, posameznikov. Predvidoma v jeseni bodo s praktično vajo preizkusili funkcionalnost načrta civilne zaščite. razna obvestila Občinska uprava Sovodnje obvešča, da bo mesečna nabiralna akcija odpadnega papirja in drugega materiala jutri, v četrtek, 27. t. m. Ukrep je v zvezi s prepovedjo vožnje tovornjakov na praznične in predpraznične dni. izleti Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 30. julija, izlet na Greta Forata (2.462 m) nad Sappado. Vrh je vključen v Pot prijateljstva. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod s Travnika ob 7. uri. Vodja izleta Ivo Berdon. V Vipavi ujeli poldrugi meter dolgega in trideset kilogramov težkega soma Ribiška sreča se je nasmehnila Valterju Montiju Ujeti 30-kilogramskega soma v Vipavi ni enostavno. Potrebni sta sreča in spretnost. Tako spretnosti kakor sreče, ima dovolj Valter Monti, predsednik ribiške družine v So-vodnjah. V ponedeljek zvečer je v Vipavi, med Pečjo in Gabrjami, ujel 152 centimetrov dolgega soma, težkega 30 kilogramov, ki ga je sicer zalezoval, kakor sam pravi, že nekaj tednov. V več kakor polurnem boju z za naše kraje prav gotovo izjemno veliko ribo, mu je pomagal Ivo Boškin iz Gabrij. "Ni bilo enostavno "pošast" spraviti na suho", je pripovedoval v ponedeljek zvečer, v gostilni Rubijski grad, kjer so ribo občudovali gosti in še bolj številni radovedneži, ki se niso mogli načuditi, da je orjaški som sploh lahko živel v Vipavi. Valter Monti, ki je z izjemnim plenom prav gotovo postal pokrajinski prvak, morda pa celo deželni prvak, je povedal, da je prisotnost ribe zasumil že pred kakšnim tednom in da mu firbelc ves ta čas ni dal miru. Kakšno strategijo je pri tem uporabil, nismo uspeli izvedeti, saj ima vsak ribič svoje skrivnosti. Najbrž je ribo ves ta čas nekako navajal na hrano in vabo, ki je bila v ponedeljek odločilna. "Prijel je na polento", je potrdil spretni in obenem srečni ribič, ki nam je izdal tudi skrivnost, da je trnek bil pritrjen na vrvico debeline 0,40. Tanjša nit najbrž ne bi vzdržala. Vipava je, kakor potrjuje prav ponedeljkov dogodek, poskrbela za novo presenečenje. Reka le ni tako onesnažena, kakor se zdi, sicer bi rib v njej ne bilo več. Pred nedavnim smo poročali o ulovu orjaških krapov, som pa je presegel vse dosedanje rekorde. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bi tako velika riba sploh preživela, če v Vipavi ne bi bilo tudi drugih, manjših rib. Gre namreč za roparico, ki dnevno potrebuje precejšen zalogaj hrane. Podnevi običajno ždi v mirni globoki vodi, ponoči pa se spravi na lov. Ob tem velja povedati, da so somi v Vipavi in sicer bolj redko tudi v Soči, prisotni šele nekaj let. V krajih, kjer je ta vrsta doma (Donava in njeni pritoki, vodni tokovi v Sovjetski zvezi), lahko doseže tudi dolžino treh metrov in težo nad sto kilogramov. V Vipavi so pri Biljah pred kakšnim letom ujeli nekaj nad 20 kilogramov težkega soma. Zadnji primerek je, kot se zdi, prav zares izreden. Na rob dogodku naj zabeležimo še tole: člani ribiške družine menijo, da si je Valter Monti, ki je predsednik družine, z ulovom vsekakor zagotovil pravico in ugled, da ostane na tem mestu še nekaj mandatov. Som v rokah Valterja Montlja in Iva Bošklna (foto Klemše) Nobenih novosti glede bučnega streljanja v petek Zdi se, da sta preiskavi o eksplozijah v petek zvečer, ki so povzročile nekaj gmotne škode in predvsem preplah med prebivalstvom, obtičali na mrtvi točki. Tako je mogoče sklepati iz odgovorov, ki so nam jih posredovali tako na poveljstvu karabinjerjev kakor na kvesturi. O zadevi se namreč vodita dve preiskavi. Kakor smo poročali v nedeljski številki, so v petek med 21. in 22. uro ter nato nekaj po 23. uri, med državno mejo, Gabrjami in Sovodnjami odjeknile močne eksplozije. Vibracija zraka pa naj bi povzročila nekaj škode na stanovanjskih objektih, saj so (v Rupi) menda popokale šipe v tamkajšnji gostilni. Dogodek bi utegnil biti povezan z izginotjem kakih deset raket proti toči, pred kratkim na območju Dolenj. ■ V mestnem rajonu Sv. Ane se nadaljuje poletni praznik, ki sta ga priredila domača župnija v sodelovanju s kulturno športno skupino "Borgo S. Anna". Drevi ob 23. uri bo poleg plesa na sporedu tombola z bogatimi dobitki. Obvestilo sindikata CISL - upokojenci Pokrajinsko tajništvo sindikata CISL (upokojenci) obvešča, da je Ustavno sodišče z razsodbo št. 821/88 raztegnilo krog upravičencev do odpravnine (odškodnine) INADEL v primeru smrti na delovnem mestu. Pravico do odškodnine imajo, na osnovi omenjene razsodbe, preživeli zakonec, sirote, starši, oziroma bratje in sestre v primeru ko uslužbenec ni bil poročen, oziroma ni imel otrok. Doslej so za izplačilo odškodnine veljali posebni pogoji. Razsodba Ustavnega sodišča navaja, da bo zavod INADEL moral izplačati odškodnine sorodnikom vpisanih članov, ki so umrli na delovnem mestu ali za posledicami dela po 3. maju 1982. Prav tako bo moral zavod INADEL upoštevati pro- šnje vložene pred zgoraj omenjenim datumom. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 16. Julija do 22. julija. OKLICI: oficir Angelo Gallina in gospodinja Rosaria D Angelo, uslužbenec Dario Lupieri in uslužbenka Antonella Oblascia, trgovec Paolo Loren ti in trgovka Marina Dal Dosso, oficir Giampaolo Giannini in uslužbenka Regina Revelant, zdravstveni obveščevalec Angelo Carraro in veterinarka Maria Cristina Da Col. POROČILI SO SE: finančni izvedenec Antonio Campolo in finančna izvedenka Elisabetta Schincariol, uslužbenec Livio Rožic in uslužbenka Laura Bemasconi. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Pazza«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto do 19. avgusta. VITTORIA 17.30-22.00 »Femmine morbo-se«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Cyborg«, 20.30 »Impotenca«. SVOBODA (Šempeter) Danes zaprto. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike 26 - tel. 410341. _________pogrebi____________ Danes v Gorici ob 9.30, Clara Trevisan por. Colussi iz mrliške veže glavnega pokopališča, ob 11. uri Antonia Galliussi iz splošne bolnišnice na pokopališče v Lečniku. Na pobudo goričkega Zavoda za družbeno in versko zgodovino Slovenska kultura na Primorskem v zanimivi italijanski publikaciji Postavili ga bodo sredi Maribora Natečaj za postavitev spomenika A. M. Slomšku Pred dnevi se je v knjigarnah pojavila zanimiva publikacija, ki nosi naslov La cultura slovena nel Litorale (Slovenska kultura na Primorskem). V knjigi so zbrani prispevki s seminarja na isto temo, ki ga je oktobra in novembra 1986. leta organiziral goriški Zavod za družbeno in versko zgodovino, knjižno izdajo pa je pripravil prof. Milko Rener. Knjiga je izraz zanimanja nekaterih goriških krogov za slovensko kulturo nasploh, za književnost in umetnost pa še posebej. S tem svojim zanimanjem premoščajo ovire, ki so še do pred nekaj leti onemogočile (in v nekaterih primerih še onemogočajo), da bi se Gorica izkazala za tisto, kar je dejansko bila in je še: obmejno mesto, v katerem bije poleg italijanskega tudi slovensko srce. Goriški Zavod za družbeno in versko zgodovino je bil že od nastanka leta 1982. leta eden od pobudnikov zbliževanja obeh narodnostnih skupnosti s svojimi številnimi simpoziji (spomnimo naj le na prvi mednarodni seminar o figuri pomembnega slovenskega cerkvenega dostojanstvenika v goriški škofiji Kocijančiča), okroglimi mizami, spominskimi prireditvami (na primer ob tisočletnici sv. Cirila in Metoda in pokristjanjevanju slovanskih narodov) in še bi lahko naštevali. LA CULTURA SLOVENA NEL LITORALE Leta 1986 je Zavod pod pokroviteljstvom goriške Pokrajine priredil zelo zanimiv seminar o slovenski kulturi na Primorskem. Seminar, ki so se ga udeležili številni izvedenci s tostran m onstran meje, je bil nov kamenček v še nedokončanem mozaiku sožitja na teh tleh. K uspehu seminarja so v mnogočem pripomogli' uvodni referati, ki so sedaj objavljeni v publikaciji s predstavitvenim tekstom predsednika Pokrajine Criscija, uvodom odbornikov za kulturne dobrine Panzere in za šolstvo Spazzapana in spremno besedo Fulvia Salimbenija. Prvi referat z naslovom Evropa na slovenskem meridianu in slovenska kultura od začetkov do osemnajstega stoletja. Avtor je najprej zarisal pot, ki jo je morala prehoditi slovenska kultura, da je postala enakopravna s kulturami drugih evropskih narodov, zatem pa se je podrobneje zaustavil pri zgodovinskem pregledu slovenske književnosti od zametkov do konca osemnajstega stoletja. Branko Marušič je osredotočil svoj referat na kulturo primorskih Slovencev v devetnajstem stoletju, Lojzka Bratuž pa je podrobneje osvetlila kulturno vrenje in protagoniste dvajsetega stoletja. Emilijan Cevc je pisal o srednjeveški umetnosti v Posočju, Brdih in na Vipavskem, Borut uršič o umetnosti na Goriškem ob sedemnajstega do devetnajstega stoletja, medtem ko je Milko Rener podal pregled umetniškega snovanja v dvajsetem stoletju. Publikacijo bogatijo še številne barvne in črnobele slike o slovenski umetnosti na Goriškem in fotografije slik nekaterih slovenskih likovnikov. V času od letošnjega septembra do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in Cerkev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega pro-svetlitelja, pesnika in pisatelja. Letošnjega septembra bo namreč minilo 130 let, kar je prenesel sedež lavantinske škofije iz St. Andraža na Koroškem v Maribor, zakoličil s tem našo severno mejo in nas narodnostno povezal. 130-letnica prenosa škofijskega sedeža pa hkrati pomeni tudi 130-letnico mariborskega visokega šolstva. Že mesec dni po prihodu v Maribor je Slomšek ustanovil semenišče, ki je nato delovalo vseskozi do danes. Počastitev teh obletnic bodo Kulturna skupnost za območje mesta Maribor, Škofijski ordinariat Maribor in Odbor za postavitev spomenika Antonu Martinu Slomšku zaključili septembra leta 1992, na dan 130-letnice Slomškove smrti. Ena od počastitev, pomembnejša, ker gre za poravnavo starega dolga, je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni leta 1990. Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v slovenski zgodovini, sta organizatorja Kulturna skupnost za območje mesta Maribor in mariborski Škofijski ordinariat razpisala natečaj za zdelavo spomenika, na katerega vabita sloven- ske umetnike doma in na tujem, da se ga udeležijo. Razpisni pogoji za sodelovanje na natečaju so sledeči: 1. spomenik bo stal na Slomškovem trgu v Mariboru; 2. velikost spomenika naj bo prilagojena okolju; 3. upodobljenec naj bo prepoznaven po svojem človeškem liku in zgodovinskem pomenu; 4. gradivo za izvedbo spomenika naj izbere umetnik sam; 5. osnutek naj bo izdelan v merilu 1:5; 6. osnutek mora biti predan pod šifro do 30. novembra 1989. Kandidati lahko praviloma konkurirajo z enim osnutkom. Ustrezne podloge bodo na voljo na Kulturni skuposti za območje mesta Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 14 dni po objavi razpisa, dodatna dokumentacij pa bo na razpolago v Škofijskem ordinariatu, kjer je Anton Martin Slomšek. Žirija, ki jo bodo sestavljali dr. Sergij Vrišer, dr. Nace Šumi, Ždenko Kalin, ing. Branko Kocmut, dr. Emilijan Cevc, dr. Vladimir Bračič, Viljem Pan-gerlin Slavko Tihec, bo podelila tri nagrade. Prva nagrada bo znašala 50.000.000 din, druga 30.000.000, tretja pa 20.000.000 din. Prvonagrajeni osnutek ima pravico do izvedbe. Vsi natečajniki, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bodo dobili odškodnino. Bressanuttijevi interieri na razstavi v Miljah V razstavni dvorani miljskega kulturnega centra (Trg republike 4) bodo v petek odprli razstavo interierov slikarja Alda Bressanuttija. Na sliki eno od razstavljenih del Novost pri Dolenjski založbi in Tiskarni Novo mesto Pesmi in kratka proza v zbirki SIGA V omejenem številu izvodov sta Dolenjska založba in Tiskarna Novo mesto izdali v zbirki SIGA vrsto avtorskih idelkov poezije in kratke proze. Po večini so to manj znana pesniška imena, ki jih v prvi vrsti druži nekakšna skupna regionalna pripadnost. Pa tudi sicer je med avtorji, čeprav je vsak izdelek samostojna in samosvoja literarna kreacija, nekaj skupnih značilnosti. Ne gre za mlajše avtorje, nasprotno, opraviti imamo z zrelimi osebami, zato so takšni tudi njihovi literarni izdelki. Med ponavljajočimi se motivi in temami, ki podeljujejo celotni zbirki Siga poseben značaj, so umirjeno lirično opevanje rodne zemlje, domovine, ali pa oziranje po nekdanjih otroških, dozorevajočih letih. Z verzi, med seboj sicer razlikujočimi se pesniški poskusi, se podobna neujemljivi meglici zarisuje pokrajina, odeta v spominske ut- rinke in slutnjo prihodnosti, ki tudi tedaj, ko je ta slutnja tesnobna, ne prekorači ostrih robov. Morda je temu vzrok naravnanost posameznih avtorjev, ki si v zrelih letih ne delajo preglavic z avantgardnimi poskusi; morda pa "blagosti" poezije botruje tudi Dolenjska z Belo krajino, ki se v kratkih umetniških tekstih svojstveno izraža. Ivan Zoran je svoje pesmi naslovil Vpisi tesnobe, tvorijo pa njegovo tretjo pesniško zbirko. Njegov verz sestavlja preprosta in jasna beseda, ki vsaj mestoma ohranja močan čustveni naboj. Janez Kolenc, rojen leta 1922, se v zbirki Otroštvo v srcu ozira nazaj, na mlada, mladostna leta, s posebno pesniško prisrčnostjo. Pesmi Jožeta Dularja nosijo naslov Dobra je ta zemlja. Vinko Blatnik se tematsko navezuje na otroštvo in v knjižici Visoko so zvezde objavlja svojo krat- ko prozo, črtice, ki so nastajale v petdesetih letih. Z večjo asociacijsko močjo izstopajo pesmi Aste Malavašič, v knjižici Šelestenje nemira. Poezija, pisana večinoma v prostem verzu, se približuje občutljivi, impresionistični liriki, kjer se prepletata narava in ljubezen. Slednja nosi s seboj drobno, nevsiljivo žensko spoznanje, ki je pri Asti Malavašič spoznanje, skoraj neslišnega, odhoda. Med bolj znanimi imeni v zbirki Siga je Franc Šali, ki objavlja pesniško zbirko Svinčeni rez. Sugestivne in vezane na motive iz narave so pesmi Ladislava Lesarja, ki imajo lepe naslove: (Ljubezen, Pozdrav, Pohlep, Molitev, Upanje, Verovanje, Smrt...) in mestoma že silijo v lirično prozo. Lesarjeve pesmi ne učinkujejo asociacijsko, ampak imajo pogosto značaj pripovedi. Zadnji avtor v zbirki Siga pa je Milan Markelj, njegove Podobice pa so pravzaprav edina zares prava kratka proza v zbirki. Črtice, morda kratke novele, opisujejo dogajanje junakov v vsakdanjem svetu, ki pa postane z metaforično preobleko fantazijski in brezmejen. Vsaka knjižica ima tudi krajše besedilo, v katerem lahko preberemo nekaj malega o posameznem avtorju in njegovem literarnem delu. Zelo opazna stvar pri zbirki Siga pa je lično in prijetno oblikovana oprema, ki vzbuja skorajda vtis prestižnosti. Morda jo bo kdo tudi zaradi tega vzel v roke. IGOR ŠKAMPERLE Orkester Slovenicum v Italiji Komorni orkester Slovenicum, ki ga sestavljajo člani orkestra Slovenske filharmonije, je pretekli teden nastopal v okviru tradicionalnih festivalskih prireditev v mestih La Spezia, Šarzana in Soviore. Orkester sta dirigirala italijanska dirigenta: prvi in drugi koncert je z dirigentskega pulta vodil VValter Attanasi, zadnjega pa Oliviero Lacagnina. Slovenicum je izvajal dela Mozarta in tudi kompozicije, ki jo je dirigent in skladatelj Lacagnina posvetil slovenskemu orkestru. Ob zaključku zelo uspešnih koncertov je Slovenicum prejel vabilo za ponovno gostovanje v prihodnjem letu ter se z dirigentom Lacagnino dogovoril za izvedbo dveh ali treh koncertov letos jeseni v Sloveniji. Pri založbi Edizioni Italo Svevo izšla njena najnovejša pesniška zbirka Sijaj sveta tržaške pesnice Liliane Passagnoli Najnovejša pesniška zbirka Liliane Passagnoli nosi naslov Lo splendore del mondo ("Sijaj sveta"). Izšla je pri tržaški založbi Edizioni Italo Svevo z uvodom, ki ga je napisal Sergio Brossi. Mlada tržaška pesnica se tokrat spopada z velikimi temami filozofskega tolmačenja življenja in smrti, duha in materije ter minljivosti in večnosti in v tem pogledu se nam zdi zelo na mestu pripomba Sergia Brossija, ki pravi v uvodu, da mu je poezija Passagnolijeve priklicala v spomin Holderlina in njegovega velikega tolmača Martina Heideggerja. Vendar je treba, vsaj po našem, takoj poudariti, da Passagnolijeva ne izhaja neposredno iz Hdlderlinove poetike in da ji je filozofiranje kot vaja hladnega intelekta na Podlagi logike in intuicije skoraj povsem tuje, kot ji je tudi tuje vsakršno pesimistično sklepanje o nesmotrnosti in ničevosti življenja, ki pa je ena glavnih značilnosti eksistencializma. Če nam Poezija Passagnolijeve lahko prikliče v spomin Holderlina, je torej le zaradi tematike, ne pa zaradi odnosa do sveta in njegovih skrivnostnih vprašanj. To pride še posebno do izraza v pesmi Čuda: Edina resnica je v tem, da ni resnic. Prosta vseh omejitev in pravil, riše bit in prostor in čas in se razodeva v harmoničnih oblikah. Tople in vedno nove podobe ljubezni mečejo človeka onstran iluzije. Čuda duše. Dejstvo, da "je edina resnica v tem, da ni resnic", ne jemlje torej poguma Passagnolijevi in je ne potre, kot je potrlo Holderlina. Passagnolijeva verjame namreč v ljubezen, ki lahko zaščiti človeka celo pred iluzijami in dopušča naši biti, da se lahko popolnoma svobodno izraža v času in prostoru, ne da bi zaradi tega zapadla v kaos, saj ji neka čudežna notranja sila predpisuje harmonijo. Toda tu ne gre za navadno ljubezen, kot nam sama pesnica lepo pojasnjuje v pesmi Prehodi: Samo bogovi znajo ljubiti. Ni popolne ljubezni, dokler je človeška. Človeška ljubezen, čeprav velika, je le hladna podoba blestečih ciljev. Besede, ki jih izrekam, niso take, kakršne bi hotela izreči. Brez besed se izražajo čustva. Ljubezen, ki lahko reši človeka, je, kot nam daje razumeti pesnica, izven njega. To pa še ne pomeni, da je ne more osvojiti, saj ne gre za pojem, to je za abstrakcijo, ampak za hrepenenje, ki ga vsi nosimo v sebi in ki se lahko odraža v zelo preprostih, skoraj vsakdanjih prizadevanjih slehernega izmed nas, kot nam zelo lepo prikazuje Passagnolijeva v zaključnih verzih svoje pesniške zbirke: Vsaki vrtnici bi hotela odvzeti trne. Vsakemu človeškemu bitju bi hotela reči, da ga ljubim. Vsako žival bi hotela pobožati. Pesniški, iracionalni aspekt življenja je v poeziji Passagnolijeve očitno mnogo močnejši od razumskega, filozofskega in zaradi tega mnogo bližji naši duši. In v tej zvezi se nam zdi njen odnos do narave idealno dopolnilo njenega hrepenenja po popolni ljubezni, ki je torej tudi hrepenenje po popolni lepoti: Kako lepa je zemlja danes zjutraj. Zelenje prebuja življenje vsepovsod. Morje čuva večne skrivnosti v sinjini, ki vse zaobsega in vse skriva. Travniki so planjave ljubezni, cvetlice so misli neskončnosti. Lepota našega planeta je v popolnem skladu s prelivanjem mojih čustev. In zelo podobne misli o naravi podaja tudi v sledečih verzih, ki so, vsaj po našem, med njenimi najboljšimi: Pomlad se ne spominja cvetlic minulega leta: umrle so. Novo cvetenje se rodi nedolžno za praznik brez žalovanja. Eksistenčno tesnobo lahko torej odpravimo tudi z ljubeznijo do narave v zavesti, da smo njen del tudi tedaj, ko nam v smrti pokaže svoj najbolj negativni aspekt. In prav v tej misli je morda največja privlačnost te izredno občutene, neposredne in, dodali bi še, prepričljive poezije Liliane Passagnoli, kot nam zelo lepo izpričujejo ti njeni verzi iz pesmi Mladost: Biti mladi je duševna muka, je čas, v katerem bi lahko umrli brez tarnanja in objokovanja. Toda smrt je nagrada in mladost ne ve, da je ena izmed podob življenja, ker nas učijo, da le življenje obstaja. Pesniški svet Liliane Passagnoli je torej v bistvu narejen iz ljubezni do realnosti, ki je, kakršna pač je. Ker pa drugačna ne more biti, jo moramo sprejeti ne samo z razumevanjem, ampak z vsemi našimi čustvi, z vsem našim bitjem. Predati se ji moramo, kot se predamo našim sanjam, kadar jih hočemo resnično uživati. Samo pod tem pogojem se lahko izognemo tesnobi. Priznati moramo, da nas je ta človeška širina pesniškega sveta Liliane Passagnoli resnično prevzela. V njej smo predvsem videli zanesljiva znamenja pristnega pesniškega talenta in toplino prave človeške ljubezni, ki se razodeva v nesebičnosti. V tem namreč, da se objektivira najprej v sočloveku in naravi in šele potem v sebi. In najbrž prav zaradi tega Passagnolijeva ni pravi lirik, ki izpoveduje samo lastne misli in lastne občutke, ampak predvsem glas univerzalne ljubezni, ki zanemarja posameznika, če se ta ne zna ali ne more vključiti v usodo vsega človeštva. In v tem pogledu je prav gotovo vredna največje pozornosti, saj smo prepričani, da bo lirika morala hoditi prav po poti, ki nam jo ona kaže, če bo hotela preživeti. JOSIP TAVČAR Prvi dan atletskega DP v Cesenaticu Manjkali so protagonisti 47 m pod vodo v prostem potapljanju Rekord Patrizie Maiorca Afera se še ni polegla Tožba Rosenthala proti Udineseju BRUSELJ — Po trditvah glasnika belgijskega društva Standard iz Liege-ja bo izraelski nogometaš Ronny Ro-senthal tožil Udineseja zaradi enostranske prekinitve pogodbe. Glasnik je poudaril, da je Udinese onemogočil prestop nogometaša, ker je zdravniški pregled pokazal, da ima 24-letni Ro-senthal hude težave s hrbtnimi vretenci. Pri belgijskemu klubu pikro pripominjajo tudi, da razpolagajo z zanesljivimi informacijami o tem, da se je vodstvo Udineseja premislilo potem, ko so se pojavili protižidovski napisi in grožnje na račun predsednika društva. Toda, pravijo še pri Standardu, gre verjetno le za pretveze, za katerimi se skriva nezmožnost Udineseja, da bi ustreglo zahtevam po denarni odškodnini belgijskega kluba. Belgijci so še toliko bolj razjarjeni, ker je Udinese zavlekel vso zadevo za dober mesec dni in je zdaj za Standarda prepozno, da bi lahko igralca odstopil kakemu drugemu društvu. CESENATICO — Državno atletsko prvenstvo za člane se letos odvija v znamenju neravno najboljše udeležbe, saj manjka mnogo kandidatov za državni dres (Evangelisti, Andrei in drugi), ki se pripravljajo na tekmovanje za evropski pokal, nekateri so iz zdravstvenih razlogov popustili med samim tekmovanjem (Damilano in Sa-bia), drugi pa so razočarali (Mei zmagi na 5 tisoč metrov navkljub in skakalec v višino Toso). Pred pričetkom prvega dne tekmovanj je v Cesenaticu začelo deževati, tako da vremenske razmere niso bile najbolj ugodne. MOŠKI Kladivo: 1. Sgrulletti (Rim) 73,08 m; 2. Serrani (Milan) 71,06 m; 3. Sanguin (Padova) 67,04 m. Hoja 10 km: 1. De Benedictis 39'39'40; 2. Arena 40'22"26; 3. Spagnulo 40'47"44. 400 m ovire: 1. Mori 50'67; 2. Mau-rizi 50 "70; 3. Piazzola 51'08. 200 m: 1. Floris 21""24; 2. Puggioni 21 "30; 3. Gorla 21'36. 800 m: 1. Viali 1'46"99; 2. D Urso 1'47"69; 3. Barsotti 1'48'08. Daljina: 1. Campus 7,73 m; 2. Ber-tozzi 7,65 m; 3. Iapichino 7,55 m. 3.000 m zapreke: 1. Carosi 8'33"33; 2. Boffi 8'39'21 3. D'Urso 8'41""17. Višina: 1. Benvenuti 2,24 m; 2. Paga-ni 2,21 m; 3. Ferrari 2,19 m. 5.000 m: 1. Mei 13'54 "55; 2. Merlo 13 54 "81; 3. Baccani 13'55 '91. Disk: 1. Zerbini 62,14 m; 2. Martino 60,78 m; 3. Cretoni 58,52 m. ŽENSKE 400 m ovire: 1. Troj er 56"96; 2. Ci-limbini 57"47; 3. Miola 58""84. 800 m: 1. Tozzi 2'06""00: 2. Maiocchi 2'06 "70; 3. Falvo 2'06"94. 200 m: 1. Tarolo 23"61; 2. Masullo 23 "93; 3. Ferrian 23"13. 3000 m: 1. Brunet 9'04"05; 2. Guida 9'04 "50; 3. Curatolo 9'13"52. Kopje: 1. Becuzzi 53,46 m; 2. Vidotto 50,76 m; 3. Ambrosio 50,24 m. Krogla: 1. Maffeis 16,32 m; 2. Tran-china 16,04 m; 3. Milanese 15,75 m. SIRACUSA — Enaintridesetletna Patrizia Maiorca, hčerka znanega Enza, je pred obalo Fontane Bianche postavila nov svetovni rekord v prostem potapljanju (brez obtežitve in edinole s pomočjo plavutk). Dosegla je globino 47 metrov. Prejšnji rekord (45 metrov) je leta 1981 postavila njena sestra Rossana. Za svoj podvig je Maiorcova potrebovala dve minuti in deset sekund. Pot navzdol je opravila v eni minuti, ustavila pa se je pri 35 metrih zaradi potrebne prilagoditve pritisku. Rekordu so prisostvovali komisarji mednarodne potapljaške zveze. Prvi zadetki Udineseja RAVASCLETTO — V Ravasclettu, kjer se pripravljajo na A ligo, so nogometaši Udineseja opravili svoj prvi nastop. V prijateljski trening tekmi so igrali z amatersko reprezentanco Kar-nije in zmagali s 5:0 (2:0). Napadalca De Vitis in Branca sta dosegla vsak po dva zadetka. Azijski kandidati za SP ZURICH — Finalni del azijske skupine za nastop na nogometnem SP bo v Singapuru. Od 12. do 29. oktobra se bodo med sabo pomerile reprezentance Severne in Južne Koreje, Katarja, Saudske Arabije, Združenih arabskih emiratov in zmagovalca dvoboja med Kitajsko in Irakom. Na SP se uvrstita dve ekipi. Zmagovalec Oceanije Izrael pa se bo 29. oktobra in 12. novembra za nastop v Italiji pomeril z zmagovalcem druge južnoameriške skupine. Kolumbija, Ekvador in Paragvaj bodo z medsebojnimi nastopi pričeli 20. avgusta. Negrisolijeva in Merenda v namiznoteniškem finalu EP LUKSEMBURG — Italijanski namiznoteniški igralki Laura Negrisoli in Michele Merenda sta se uvrstili v ekipni finale EP za naraščajnice. V polfinalu sta s 3:2 odpravili ČSSR. Zdaj ju čaka nastop s SZ, ki je favorit. Rolkarji in atleti Grmade Hobles zadovoljivi v Val di Fiemme Pri mlajših začetnikih Legiša in Mervič četrta Predstavniki Grmade Hobles so se tokrat pomerili v posebnem tekmovanju v Capriano Val di Fiemme. Tekmovanje se je razlikovalo od drugih, ker je bil na progi, poleg rolkarja, prisoten tudi tekač. Rolkar je pretekel v kategoriji cicibanov 900 m, tekač pa 800 m, v kategoriji mlajših začetnikov pa je rolkar pretekel 5.000 m, tekač pa 3.000 m. Na tekmovanju je bilo prisotnih 162 tekmovalcev, med katerimi tudi svetovno znani nordijski smučarji, kot na primer Giorgio Vanzetta. ŠD Grmada Hobles je bilo prisotno na tekmovanju s tremi dvojicami in sicer v kategoriji mlajših cicibanov z rolkarjem Janom Umekom in tekačem Vasilijem Pipanom, v kategoriji mlajših začetnikov z rolkarjem Andrejem Legišo in tekačem Andrejem Mervičem ter z rolkarjem Deanom Peričem in tekačem Erikom lorijem. Najboljši rezultat so dosegli v kategoriji mlajših začetnikov z dvojico Andrej Legiša in Andrej Mervič, ki sta zasedla zadovoljivo četrto mesto. Ostali dve dvojici pa sta se uvrstili na deveto mesto. Društveno se je Grmada Hobles uvrstila na zadovoljivo deveto mesto med štirinajstimi društvi. LESTVICA CICIBANI: 1. Flavio Vaccaretti in Davide Tonon (GS Bassano) 6T4 T0; 9. Jan Umek in Vasilij Pipan (ŠD Grmada Hobles) 7'56"10. MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Mirko Fi-lippi in Roberto Zanetti (GS Castello) 23'26"07; 4. Andrej Legiša in Andrej Mervič (ŠD Grmada Hobles) 27'39"08; 9. Dean Peric in Erik lori (ŠD Grmada Hobles) 23'57"0. LESTVICA PO DRUŠTVIH: 1. GS Castello 967 točk; 9. ŠD Grmada Hobles 69 točk. (Ervin lori) Krašovci že drugič zamejski prvaki Pred kratkim se je zaključilo deveto zamejsko balinarsko prvenstvo, katero je letos že drugič osvojila ekipa Krasa, ki jo vidimo na sliki. Od leve (sede): Fulvio Businelli, Boris Milič, Doro DelVAnno in Zdravko Skupek. Stoje od leve: Marcello Doljak, Renato Pieri, Milko Emili, Eligio Pelizon in Boris Simoneta. Manjka Danilo Succi Prvi Mix odbojkarski turnir Zmaga Kanala pred Stavbarjem Odbojkarski delavci iz Kanala so konec tedna pripravili 1. Mix odbojkarski turnir, na katerem je nastopalo osem mešanih šesterk (štiri moški in dve ženski) iz Slovenije in zamejstva. Ekipe so igrale vsaka proti ostalim, tako da so ljubitelji te igre videli številne zanimive in privlačne odbojkarske predstave na zunanjih igriščih ob kanalski šoli. V odločilnem srečanju play-offa pa je domača ekipa odpravila mariborski Stavbar z 2:1, ter tako prejela tudi 1. nagrado na turnirju: to je 6 milijonov dinarjev. Tretje mesto na tej vsekakor lepo uspeli odbojkarski prireditvi je pripadlo drugi ekipi iz Kanala. Zamejska vrsta goriške 01ympie je na turnirju zasedla zadnje mesto, saj se je težko kosala z zelo dobrimi in poznanimi ekipami iz Slovenije. Organizatorji upajo, da bo kanalski Mix turnir postal tradicionalen in se na to tudi že primerno pripravljajo. (E. Č.) obvestila KD A. PAGLAVEC organizira od 29. julija do 5. avgusta tečaj za vožnjo s kajaki. Podatke za udeležbo dobite pri društvenih odbornikih in na sedežu ZSŠDI v dopoldanskih urah. KŠD VIPAVA prireja 30. julija ob 9.30 orientacijski pohod »Zaklad gradu v Rubijah«. Pravilnik bo objavljen. ZSŠDI sporoča, da bo danes urad zaprt. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča vse minikošarkarje (letniki 1978 in mlajši), da lahko vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) vadijo na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah, in to od 17.30 do 19.00. Vadil jih bo priznani trener Andrej Vremec. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 26. t. m., ob 19. uri na sedežu SPDT v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 seja smučarske komisije. Na dnevnem redu predlogi za MZSTE. ŠZ SLOGA priredi v soboto, 29. t. m., in v nedeljo, 30. t. m., tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo založeni kioski, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Zvezde. Vabljeni! Prikaz kotakarskih veščin v Trstu V nedeljo je tržaški kotalkarski klub Gioni priredil prvo mednarodno kotal-karsko tekmovanje, katerega so se med drugimi udeležili športniki iz Trsta, Ljubljane, Titovega Velenja, Fontanafredde, Nove Gorice in še od drugod. Žal so morali poletovci odpovedati udeležbo, saj so bili aktivno angažirani na državnem prvenstvu v Roccarasu (foto Križmančič) Zaključek nogometnega turnirja v organizaciji KD Danica Zmaga domačinov z Viha Domača ekipa z Vrha je zmagala na nogometnem turnirju, ki ga je rekreacijski odsek društva Danica pripravil v kulturnošportnem središču in na katerem je sodelovalo osem ekip z obeh strani meje. Pobuda, ki je potekala pod pokroviteljstvom podjetja Nova Export in gostilne Devetak, je dobro uspela in tudi obisk gledalcev je bil zadovoljiv. Vrhovci so v odločilnem srečanju s tesnim 4:3 premagali ekipo iz Štever-jana, ki pa je ob tej priložnosti nastopila brez svojega najboljšega predstavnika, Davida Klanjščka. Kljub temu je bila tekma napeta in do zadnjega v dvomu. V malem finalu pa je ekipa iz Brestovice, po streljanju 7-metrovk, premagala Opatje Selo. Ob zaključku turnirja je sledilo nagrajevanje vseh nastopajočih moštev. Ob tem so podelili pokale še sodnikom (Jožko Mužič, Milan Devetak, Alvise Lorenzut in Clau-dio Grillo) in nekaterim posameznikom. Za najboljšega igralca je bil izbran Marjan Cingerli (Števerjan), najboljša strelca sta bila z 8 zadetki Andrej Mezinec (Brestovica) in Claudio Ulian (Vrh), najstarejši igralec je bil Gabrijel Devetak, najmlajši pa Vasja Pahor (Opatje Selo). FINALE ZA 1. MESTO VRH - ŠTEVERJAN 4:3 VRH: Juren, D. Vižintin, G. Berlot, G. Devetak, M., C. in R. Grillo, Z. in M. Černič, Frandolič. ŠTEVERJAN: Maraž, Bevčar, Grino-vero, Šuligoj, Buzzinelli, Bensa, Falcic-chia, Marassi, Sabini, Vogrič, Kom-janc, Cingerli, Sošol. FINALE ZA 3. MESTO BRESTOVICA - OPATJE SELO 10:9 po 7-metrovkah BRESTOVICA: S. in Z. Peric, Frančeškin, A. in S. Mezinec, Antonič, Pipan, Stanič, Svetlič. OPATJE SELO: E., I., S., R. in G. Marušič, Cotič, J., S. in V. Pahor, Zavadlav, Blažič, Lisjak, Frančeškin. Davor Zupančič 20. Meje nemogočega Kratek pregled svetovnega alpinizma Bavarca pa se nista prestrašila ogromne pregrade že v dolini. Od doma sta odpotovala z jasnim ciljem, da preplezata prvenstveno smer v tej steni in pogumno sta se lotila dela. Po dveh dneh naporov sta 1. avgusta 1931 stala na vrhu Matterhorna. Danes velja ta smer kot tehnično ne prezahtevna, kar pa še ne pomeni, da jo zmore vsakdo. Divje okolje, v katerem se dviga, krušljiva skala in strašen občutek osamljenosti povzdigujejo to smer do stopnje, ki jo dosegajo samo redki, dobro pripravljeni alpinisti. Čeprav nima preho- dov šeste stopnje, velja vzpon bratov Schmid za enega izmed vrhunskih podvigov v zgodovini gorništva. Severno steno Grande Jorasses štejemo za najlepšo granitno strukturo v Alpah. V njej se dviga šest preko tisoč metrov visokih stebrov ali robov. Za alpiniste med obema vojnama sta bila najbolj zanimiva VValkerjev rob, ki vodi na glavni vrh, in Crozov rob, ki je morda lažji in se dviga sredi stene. Leta 1935 sta prav preko slednjega Nemca Rudolf Peters, ki smo ga že omenili pri opisovanju zgodovine v Julijcih in Do- lomitih, in Martin Meier zmogla steno. Toda v tej steni, ki se nahaja v montblanški skupini, se ni izteklo vse gladko. Številni poskusi so zahtevali svoje žrtve. Že leta 1931 sta Hans Brehm in Leo Rittler izgubila življenje med enim prvih poskusov. Sam Peters, bodoči zmagovalec, je doživel tragedijo, ko se je s tovarišem Harin-gerjem prebil do najvišje točke, ki so jo do tedaj dosegli. Vreme se je nenadoma spremenilo in sneženi vihar je zajel navezo, ki je bila že drugi dan v steni. Med naglim sestopom je Haringer zdrsnil na strmem snežišču in pred očmi nemočnega Petersa zgrmel v večstometrski prepad. Številne naveze so se še poskušale v steni, na srečo -brez žrtev, preden sta, kot smo že rekli, Peter in Meier le dosegla vrh. S tem vzponom je bil problem rešen le delno. Manjkal je namreč direktni vzpon na vrh preko VValkerjevega stebra. Podvig je uspel šele leta 1938, in sicer močni navezi iz Lecca. Sestavljali so jo Riccardo Cassin, Luigi Es-posito in Ugo Tizzoni. Cassinijeva smer v Grandes Jorasses še danes velja za eno izmed najzahtevnejših v celem alpskem loku. Zgodovinska fotografija: osvajalci VValkerjevega stebra - od desne Esposito, Tizzoni in Cassin Pogovor z glavnim in odgovornim urednikom najstarejše slovenske revije Planinski vestnik agilno in ponosno stoletnici naproti Dušan Jelinčič MINSKI VESTNIK «**<**«« =***<«» , .... 3-v,,.... , Marjan Raztresen: Revija je še danes kljub letom sveža in aktualna Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, saj izhaja že od daljnega leta 1895 in bo torej kmalu dočakala svojo 100. obletnico. Poleg tega je ena naših najprestižnejših publikacij, taka torej, nad katero smo lahko vsi Slovenci upravičeno ponosni. Doživela je dve svetovni vojni, protislovno medvojno obdobje, povojno obnovo nove Jugoslavije, vendar pa je to opravila pokončno, ponosno, ne da bi se nikoli udinjala trenutni vodilni oblasti ali se prilagajala trenutnim vodilnim ideologijam. Planinski vestnik se, kot že rečeno, s hitrimi koraki bliža svojo okrogli obletnici enega stoletja, prav zato pa sem se podal v Ljubljano, da bi se daljše pogovoril z njegovim glavnim in odgovornim urednikom Marjanom Raztrese-nom. S slednjim sem namreč imel zmenek na njegovem delovnem mestu, v krasnem in modernem nebotičniku časopisnega podjetja Delo, kjer je Raztresen urednik popularnega tednika Teleks. Pogovor, ki je potekal v najvišjem nadstropju stolpnice, s katerega je krasen pogled, ki objame vso Ljubljano in njeno okolico, je zaobjel vsa področja naše sodobne zgodovine, planinstva in njegovega pomena skozi čas, alpinizma, pa tudi časopisne in založniške dejavnosti, saj je to bilo prijetno kramljanje med delovnimi kolegi, kramljanje, iz katerega smo nato izluščili sledečo sosledico vprašanj in odgovorov. Marjan, kdaj se je začela tvoja "tesna skupna pot" s Planinskim vestnikom in zakaj si se odločil, da boš glavni soustvarjatelj te naše odlične planinske revije? »Konec leta 1986 se je dotedanji direktor te naše edine planinske revije Milan Cilenšek odločil, da do ostavko s tega mesta, tako da so se morali odgovorni pri Planinski zvezi Slovenije odločiti, koga bodo imenovali na njegovo mesto. Bilo je več kandidatov, na koncu pa so menili, da sem sam najbolj primeren za to, saj sem pač star planinski navdušenec, pa tudi, kar je pri urejevanju neke publikacije važno, novinar. Vzel sem si nekaj časa za premislek, nato pa sprejel to častno nalogo. Vestno sem pregledal stare in najstarejše letnike Planinskega vestnika ter si "preštudiral" slog posameznih-glavnih urednikov. Iz te moje raziskave je izhajalo marsikaj zanimivega. ■srn? GLW5BVEKME6VPL4IWNSKEM-0Rim lEBroz SIEV. 5 Vsak vodilni pri reviji je pač imel svoj slog vodenja, ki je izhajal iz njegovega družbenega okolja, obdobja, v katerem je delal ter ne nazadnje iz njegove službe. Prof. Tine Orel, ki je vodil Vestnik dolgo povojno obdobje, se je npr., ker je pač bil profesor in slavist, mnogo posvečal jeziku in literarnemu ustvarjanju, prav tako so imeli čisto osebne kriterije tudi predvojni direktor Tominšek, pa Brilej, Krišelj in Pač vsi ostali. Ko sem zbral dovolj Podatkov in sugestij sem si pač rekel: Poskusi. Tudi sam sem si moral izoblikovati svojo pot pri urejanju Vestnika, ki je bila seveda logično in razumljivo drugačna od mojih predhodnikov, saj smo si bili pač kot osebe, ki imajo vsak svojo osebnost in osebni pristop, drugačni.« Kakšen je bil tvoj pristop oz. čemu si se ti najbolj posvetil in kaj si hotel iz svojega osebnega stališča spremeniti? »Najprej sem hotel uravnovesiti vse komponente, ki sestavljajo oz. ki bi morali sestavljati neko planinsko revijo, in sicer planinstvo v izletniškem smislu, alpinizem in pa tekočo informacijo o vseh dejavnostih, ki se dogajajo v gorah, pač od zmajarstva do gorskega padalstva ali kolesarjenja po hribovju ipd. Navsezadnje smo edino glasilo slovenskih planincev, ki s8 v okviru slovenske stvarnosti prava velesila, ko pa imamo v najmanjšem kraju planinsko društvo in šteje naša planinska organizacija preko sto tisoč članov. Tako sem recimo opazil, da so se alpinisti zelo poredko oglaševali v Planinskem vestniku, kot da bi ne imeli zaupanja vanj. Zato sem jih povabil k pisanju, nato pa njihove sestavke tudi dosledno objavljal. Ta prijem se je še kako obrestoval, saj sem v nekaj mesecih dobil toliko člankov in proznih sestavkov naših plezalcev, da sem že moral začeli s selekcijo, kot je seveda v neki kvalitetni reviji edino pravilno.« »Odprl sem vrata konstruktivni kritiki« Na vsebinski ravni pa si odprl revijo konstruktivni kritiki in toliko obrabljeni frazi, pač t.i. "pluralizmu mnenj", kar je bilo seveda nujno in v skladu s sedanjimi časi, ki sami kličejo po spremembi... »Res sem se med drugim posvetil konstruktivni polemiki, torej taki, v kateri lahko tudi navadni ljudje izrazijo svoje mnenje, in ne samo "vrhovi", ki imajo itak možnost, da to počenjajo na vseh ravneh. Konstruktivna kritika ustvarja kulturo dialoga, ki se nato obrestuje. Mirno pa lahko poudarim, da nisem bil nikoli cenzor, ne politični ne ideološki, obratno, večkrat sem objavil določene novice, nad katerimi so se marsikateri obregnili.« Recimo? »Letos sem objavil poročilo o maši na Kredarici, katere se je udeležilo kakih petsto vernikov. Zaradi popolnosti in objektivnosti informacije sem seveda dal vesti primeren poudarek, kot si ga zasluži. Dobil sem očitke, kaj sedaj nekaj propagiram vero in podobno, vendar vem, da sem ravnal pravilno in bom v podobnih primerih še ravnal natanko tako.« V določenih premerih je iz narodnostnega in družbenopolitičnega stališča Planinski vestnik celo oral ledino. To se je zgodilo npr. lani v primeru Janeza Janše... »Ko so aretirali mladega slovenskega družbenopolitičnega delavca Janeza Janšo, ki je, tega ne smemo pozabi- ti, tudi dober alpinist, sem na zelo vidnem mestu objavil solidarnostni poziv za "četverico", ki je prav takrat čakala na sodbo. To je storil vestnik, poleg njega tudi AO PD Železničar, katerega član je Janša, ni pa tega storila osrednja Planinska zveza Slovenije. Kasneje se je prav PZS pridružila tem stališčem, tako da lahko potrdim, da je bila naša revija pravi predhodnik določenih silnic. Sicer pa se je podobno dogajalo že v preteklosti. Že takoj ob svojem nastanku se je namreč borila za slovenstvo na planinskem in družbenopolitičnem področju ter se iz svojih tiskanih strani zaganjala proti nadutosti Alpenvereina in Alpine delle Giulie. Večkrat je bila njena pot povsem v nasprotju z istitucio-naliziranimi tako planinskimi kot tudi osrednjimi oblastmi, večkrat in v vseh obdobjih je prišlo do hudih sporov na idejnem planinskem in ideolološkem nivoju, naša revija pa je vedno izšla iz teh sporov pokončno in ponosno, ker je bila vselej načelna in premočrtna, pa čeprav se ji to v točno določenem političnem trenutku ni "splačalo". Enostavno ni Vestnik paktiral z nobenim. Vendar pa se je ta naša dolgoletna doslednost obrestovala, saj imamo pred sabo prestižno in ponosno revijo, ki je na svojem področju nosilka idej in tudi soustvarja javno mnenje.« Kakšen Vestnik ob stoletnici? Planinski vestnik bo kmalu slavil prvo... stoletje obstoja. Kakšna je bila, in verjetno še bo, primarna in nosilna značilnost te revije? »V vseh obdobjih je bila predvsem slovenska in se je primarno posvečala slovenskim goram.« Vidim, da sediš pred kupi rokopisov, ki so prav gotovo »planinski«. Kakšno pa je konkretno delo direktorja Planinskega vestnika? »Na, poglej! Tu imam na desetine in desetine rokopisov. To je bodoča številka revije. Skupno za eno številko objavimo kakih 120 tipkanih strani, kar pomeni, da si moram vsakič prebrati kakih petsto strani, saj ni mogoče objaviti čisto vsega, kar ti pride pod roke, poleg tega po moram vse tisto, kar bo objavljeno, vsaj nekajkrat prebrati, pač predno gre v tisk, in potem, ko že imam krtačne odtise. Poleg tega pa moram seveda iskati sodelavce, predvsem tiste, ki mi pišejo o aktualnih zadevah. Stalnih dolgoletnih sodelavcev, ki redno dopisujejo je nekaj, meni pa gre predvsem za aktualizacijo informacije. In njeno vsestranskost. Tako imamo v uredniškem odboru od ekologa (Bizjak), novinarja (Manfredo-va) tja do urednika založbe (Vogelnik) in še mnogih drugih, ki nam torej krijejo celotno paleto problematik, ki so povezane z informacijo ožje na planinskem in širše na naravnem področju.« Očitno je, da izhajaš iz novinarstva... »Svojo novinarsko pot sem začel daljnega leta 1959 pri Ljubljanskem dnevniku, kjer sem ostal šestnajst let, nato pa sem šel v Delovo časopisno podjetje, na Teleks, kjer sem še danes. Seveda ne morem izdati svojega novinarskega "nagona", saj mi vedno gre za aktualno in svežo novico. Menim, da sem revijo aktualiziral do skrajnosti. Poglej! Grošelj in Česen sta opravila svoja podviga v začetku oz. konec maja. Takoj je bila objavljena novička, v naslednji številki pa sta že sama opisala svoji neverjetni izkušnji. Hitrejše, pač zaradi tiska, res ni mogoče. Ne Alp in ne Mountain nista hitrejša. Poleg tega me zanima, da pišejo tisti, ki so bili točno soudeleženi pri stvari. Recimo Tomazin je pisal o Čo Oju, pa tudi Stanko Klinar v dvojni poletni številki opisuje Aljažev prihod na Dovje pred sto leti, ki se je dogodil 28. avgusta. Nismo torej v zamudi, obratno! Ko smo že pri Aljažu, slednji je bil tudi sodelavec revije, pa tudi Klement Jug, Janko Mlakar, Pavla. Jesikova, Mira Marko Debelakova, Miha Potočnik, Ante Mahkota, Uroš Zupančič, pa še Aleš Kunaver, Franček Knez ter Grošelj in Česen.« Marjan Raztresen planinski pisatelj Ti si tudi uspešen planinski pisatelj, saj se še vsi spominjamo tvoje knjige Kruta gora, v kateri opisuješ uspešno jugoslovansko odpravo na Everest leta 1979. V več ozirih je bila ta tvoja knjiga inovativna. Zakaj? »V časopisnem podjetju Delo so pač mene izbrali, da bi za vse publikacije našega podjetja (Delo, Teleks, Avto magazine, Jana) sledil tej odpravi in o njej poročal. Obenem pa sem se še zmenil s Cankarjevo založbo, da bom takoj po zaključku slednje objavil knjigo. Knjiga... Vsaka knjiga je pisana iz svojega, osebnega, subjektivnega zornega kota. Prav taka je bila moja. Eno zadnih velikih odprav sem opisal iz stališča novinarja, ki razmišlja in prodorno opazuje stvari, ki se dogajajo okoli njega. Hotel sem torej objektivizirati alpinista, pravzaprav že alpinis-ta-profesionalca, saj so dotlej le sami pisali o sebi. Vendar če novinarji pišemo o kolesarjih, je seveda prav, da pišemo tudi o plezalcih. In, če je treba, da se poglobimo v njihovo dušo in ne gledamo samo zunanjo akcijo in blišč zmage, temveč tudi vse, morda tudi neprijetne stvari, ki so z bliščem in zmago povezane.« Najin pogovor se počasi zaključuje, zato bi te vprašal, kaj si v zvezi z revijo, ki jo vodiš, še želiš? »Marsikaj! Da bi se povečala naklada, vendar pa nisem za to, da bi vsi člani planinskih društev v Sloveniji z naročnino dobivali priloženo revijo. Res bi se naklada vrtoglavo dvignila, vendar pa bi večji del teh revij sameval po kotih, ne da bi jo kdo sploh povohal. To pa mi ne gre. Ljubše mi je, da ima Vestnik naklado pet tisoč izvodov, da pa jih vsi pričakujejo, vsi člani družine preberejo, nato pa še shranijo in se nanj navežejo kot na neko družinsko revijo. To je nekakšno aktivno branje in se taka navezanost na revijo obrestuje. Želel bi si še, da bi bil Planinski vestnik stalno aktualen in zanimiv, da pa bi se še bolj razširil na zamejstvo, pa tudi med izseljenci in zdomci, saj je bil ob svoji ustanovitvi, in mora biti tudi danes, revija vseh Slovencev«. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000, - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ^ A in tiska član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 26. julija 1989 Nekdanjega namestnika ambasadorja ZDA na Dunaju še niso aretirali Domnevni sovjetski vohun Felix Bloch je imel odlične zveze z avstrijskimi vrhovi NEW YORK — Ameriška javnost te dni še vedno ugiba, kaj je diplomat Bloch izdal sovjetski KGB, hkrati pa se sprašuje, kako to, da oblasti Blocha še niso aretirale. Za zdaj ta diplomat živi v vili severno od New Yorka, hišo pa skrbno nadzira FBI. Če so sumi utemeljeni, da je 54-letni ameriški diplomat Felix Bloch, ki je bil do lani namestnik ameriškega ambasadorja na Dunaju, res izdajal zaupne podatke sovjetski obveščevalni službi (o tem, kako prodaja kovček znanemu agentu KGB obstaja videoposnetek), potem je to nedvomno ena največjih povojnih vohunskih afer v ZDA. Razlog, zakaj oblasti še niso zaprle Blocha, pa verjetno tiči v tem, da še vedno ni na voljo zadosti dokaznega gradiva, ki bi opravičevalo aretacijo. Kot je znano, Blocha še vedno zaslišujejo, vendar iz njega zelo počasi bezajo izjave o tem, kaj in koliko zaupnih informacij je izdal SZ. Felix Bloch je bil rojen julija 1935 v Avstriji. Potem ko so prišli na oblast nacisti, se je s starši leta 1938 preselil v New York. Po diplomi na pennsyl-vanijski univerzi se je leta 1958 zaposlil kot obveščevalni analitik v ameriškem zunanjem ministrstvu. Med svojo 30-letno kariero je služboval kot trgovinski ataše tudi v zahodnem Berlinu; ko pa so ZDA sredi 70-ih let vzpostavile diplomatske odnose z NDR, je Bloch delal tam več let kot ekonomski ataše. Kot sklepa FBI, so sovjetski obveščevalci stopili v stik z njim že pred kakimi desetimi leti, vendar pa je zanje postal pomemben zlasti potem ko je leta 1980 postal najprej ekonomski svetnik, tri leta kasneje pa namestnik ambasadorja ameriškega veleposlaništva na Dunaju. Najprej je nadomeščal ambasadorko Heleno von Damm. Ko pa se je ta leta 1985 poročila s Petrom Gurtlerjem, lastnikom slovitega hotela Sacher, je odstopila z ambasadorskega položaja in Bloch je praktično celo leto kot odpravnik poslov sam vodil ameriško ambasado. Človek št. 2 je postal spet šele proti koncu leta 1986, ko je na Dunaj prispel novi ameriški veleposlanik Ronald Lauder (človek, Minister Mock v škripcih zaradi afere Bloch DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Mock je izjavil, da je o tem, da je bil Bloch osumljen vohunstva, zvedel pred slabimi tremi tedni iz ameriških in avstrijskih virov. »Zelo dober prijatelj« mu je potemtakem zagodel »grobo zlorabo zaupanja«, zato je »globoko prizadet«, zlasti še ker je šlo za tragično človeško usodo - Bloch in njegovi svojci, po rodu Avstrijci, so morali zbežati pred nacisti iz domovine. Šef avstrijske diplomacije pa je moral tudi kar najostreje zavrniti »zlobna obrekovanja« predsednika Svetovnega židovskega kongresa Alana Steinberga, češ da so Avstrijci že prej vedeli, s čim se v resnici ukvarja Bloch in da so preko njega skušali doseči, da bi Američani avstrijskega predsednika Waldheima kasneje kot bi lahko, uvrstili na »watch-list« zaradi njegove dejavnosti v drugi svetovni vojni. neki izjavi dejal, da »Blochovo stanovanje v Washingtonu nikakor ni razkošno«. Pač pa je Mock menda tudi namignil, da je bil Bloch kot poklicni diplomat sila nezadovoljen, ker je moral služiti pod političnimi izbranci, sam pa ni bil nikoli imenovan za ambasadorja. (Je bilo morda to nezadovoljstvo razlog, da je začel vuhuni-ti za SZ?) V Washingtonu se sedaj vznemirjeno sprašujejo, koliko je Bloch dejansko vedel in kaj je potemtakem lahko izdal Rusom. Dostop do vseh zaupnih podatkov, depeš, šifer in vsega drugega, kar je "top secret", je na dunajski ambasadi vsekakor imel. Toda Dunaj je znan po svojih "vohunskih kuhinjah" in postavlja se vprašanje, koliko je Bloch vedel o dejavnosti CIA na Dunaju in ali poznal tudi njene agente. Poznavalci pravijo, da je dunajska izpostava CIA močno spoštovala Blocha in da je ta vsekakor vedel, kdo so agentje. Felix Bloch je po vrnitvi z Dunaja (menda je njegov odhod pospešil Lauder) vodil politično ekonomski oddelek v upravi za evropske in kanadske zadeve v State departmentu. Za zdaj je suspendiran. Kakšna pa bo njegova usoda v prihodnje, je seveda odvisno od tega, kaj bo povedal ali priznal zasliševalcem. MITJA MERŠOL Prezračevanje morja naj bi omejilo morijo rib in školjk RIM, L'AQUILA — Prezračevanje morja, s katerim skušajo naravovarstveniki omejiti morijo rib in školjk, se je obneslo, tako da ga ponekod že redno ponavljajo. Pri tem se poslužujejo ribiških bark in drugih manjših plovil, kljub počasnosti postopka pa je ta način dovajanja kisika v morje doslej najbolj učinkovit med številnimi sprejetimi ukrepi. Med raznimi hipotezami pa so v Rimu postavili tudi to, da bi se za prezračevanje morja posluževali velikih vojnih ladij italijanske mornarice. Pred dnevi je fregata »Espero« opravila prvo preizkušnjo, vendar brez uspeha. Sluz, ki se nabira na vodni površini je ponekod tako gosta, da v nekaj minutah plovbe po njej zamaši filtre hladilnega sistema ladijskih motorjev. To se sicer dogaja tudi pri ribiških ladjah, vendar je v tem primeru čiščenje filtra zanemarljivo delo, medtem ko predstavlja za vojne ladje velik problem. Naravovarstveniki se bodo morali tako zadovoljiti s prostovoljci, ki dajejo svoja plovila na razpolago. Pojav sluzastih alg pred abruško postajo pa se je že v nekaj dneh sprevrgel v politično polemiko. Nekateri deželni svetovalci očitajo upravi, da je nevarnost alg predolgo prikrivala in tako onemogočila vsak preventivni ukrep. Abruci so namreč zadnja dežela ob Jadranu, ki se sooča z neprijetnim sluzom. Razvejan lov na mafijo od Gele do Doline Aoste PALERMO, AOSTA — V sklopu različnih preiskav, ki imajo skupnega to, da se ukvarjajo z mafijo, je moralo včeraj v zapor več kot trideset oseb. Od včeraj je gost italijanskih zaporov boter Vincenzo Sorče, ki je bil na prvem palermskem maksip-rocesu obsojen na sedem let zapora, od katerih pa ni presedel niti dneva. Na begu je bil od leta 1984, v zapor pa ga je privedla navezanost na družino. V tem primeru ne gre za mafijsko pripadnost, pač pa za poroko vnuka. Policija mu je bila že nekaj časa na sledi, da bi mu nadeli lisice pa so počakali, da se je zjutraj odpravil v cerkev, kjer je bila poroka, nato so počakali še, da se je udeležil poročnega kosila, ko se je odpravil domov pa so ga pričakali pred stanovanjem v Ulici Turrisi Colonna, kjer je bival pod lažnim imenom. S 60-letnim botrom je moral v zapor tudi Salvatore Zanca, ki je obtožen, da je pomagal ubežnemu mafij ašu. Policija, karabinjerji in finančni stražniki so bili na delu tudi v Dolini Aoste, kjer so aretirali dvajset oseb. Med temi izstopata dva člana družine Iocolano, ki je sicer iz Col-lesana pri Palermu, je imela bivališče v Cinisellu Balsamu pri Milanu, skrivala pa se je v Morgexu pri Aosti. Francesco Iocolano, sin gradbenika iz Gele, je pred nedavnim srečno preživel atentat, ker se je vozil izključno z zasebnim oklop-nim avtomobilom. Prav ta avtomobil so našli v garaži v Morgexu, kjer se je družina Iocolano skrivala pred policijo in pred mafijskimi nasprotniki. Poleg članov družine Iocolano sedijo sedaj v zaporu tudi Frances-cova družica Maria Letizia Chian-taretto ter istoimenski bratranec bossa Emenueleja Argentija. Stari bombnik B-52 eksplodiral na stezi Nasedla nemška ladja ki je bolj kot po diplomatski karieri znan po kozmetičnem imperiju Estee Lauder, in po tem, da se sedaj poteguje za župansko mesto New Yorka). Kot vse kaže, se novi ambasador in njegov namestnik Bloch nista kaj preveč dobro razumela. Bloch, ki je sicer veljal za "stoodstotnega birokrata", je imel zelo dobre zveze v avstrijski vladi in je po Lauderjevemmnenju prepogosto "stopal iz diplomatskih tirnic". A kakršenkoli je že bil Bloch, nihče v njegovi bližini niti v sanjah ne bi mogel misliti, da je vohun. Ameriški tisk te dni še posebej poudarja Blochove zveze z avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Moc-kom. Bloch in Mock sta nekaj časa skupaj študirala na raziskovalnem centru univerze John Hopkins v Bologni in postala že tam tesna prijatelja. Prijateljstvo se je nadaljevalo tudi kasneje, ko je Mock postal predsednik avstrijske ljudske vlade in zunanji minister. Prijateljstvo se je očitno nadaljevalo tudi potem ko se je Bloch lani vrnil v ZDA, saj je Mock v Južno od Sydneyja je zaradi slabega vremena nasedla nemška tovorna ladja, ki pa jo je pripadnikom avstralske obalne straže uspelo spet spraviti na morje (AP) Leta dva tisoč bo v Italiji več kot 11 milijonov starcev RIM — Starostniki vse bolj osvajajo svet. Življenjska doba se daljša, moški povprečno živijo 72 let ženske pa kar 78, naraščaja pa je vedno manj. S tem problemom se ne spopada samo Italija, pač pa vse tehnološko razvite države. V Italiji je že 11 milijonov in 200 tisoč oseb starejših od 65 let. Na vsakih 100 prebivalcev, jih je 14 prekoračilo 65 leto. Statistični zavod ISPES je objavil bogato dokumentacijo o številu in življenjskih razmerah starostnikov. V geografski porazdelitvi lahko razberemo, da so severne dežele »starejše« od južnih. Na severu je skoraj 4 milijone dedkov in babic, v srednji Italiji so jih našteli milijon 634 tisoč, na jugu z otoki vred pa jih je 2 milijona 402 tisoč. Največ starostnikov, ki so dopolnili 64 let živi v Liguriji, sledi dežela Emilija Romagna, Furlanija-Julijska krajina pa je na tretjem mestu. Najmanj starostnikov je v Kampaniji in Apuliji. Z ozirom na daljšo življenjsko dobo pa ISPES ugotavlja, da bo leta 2 tisoč v državi skoraj 3 milijone in pol ljudi starejših od 75 let, celotno prebivalstvo pa bo štelo 57 milijonov. Informacija postaja zaskrbljujoča, ko gre za podatke o zdravstvenem stanju starostnikov. 59 starcev na 100 boleha za raznimi boleznimi, ki so posledica starosti. Ženske so bolj zdrave od moških tudi zato, ker pogosteje obiščejo zdravnika. Moški imajo največ težav z dihali in krvnim obtokom, na tisoč starostnikov pa jih kar 406 muči artroza, 495 pa jih boleha na pljučih. Stalno naraščajo tudi primeri delne pareze in drugih oblik nepokretnosti. Te težave botrujejo odvisnosti starostnikov od mlajših sorodnikov ali zdravstvenih ustanov. Največ »odvisnih« starostnikov je v Liguriji, takoj za njo je Furlanija-Julijska krajina. Bolehni starci se tudi v vedno večji meri poslužujejo zdravil: zdravniki jim najpogosteje predpišejo tablete proti bolečinam in pomirjevalna sredstva. Zanimivo je, da gredo ostareli k zdraviku šele ko jih napade kaka bolezen, na redne preglede pa jih hodi samo 19 odstotkov. KELLY — V teksaški letalski bazi v Kellyju je včeraj zjutraj eksplodiral strateški bombnik B-52. Letalo je v primerjavi z drugimi bombniki izredno veliko, ima osem motorjev, na krovu pa ima pravi jedrski arzenal. Ko je prišlo do eksplozije je bil bombnik na pristajalni stezi, okoli njega pa so bili le tehniki, ki so vršili običajne preglede na letalu. Vzroki nesreče, ki je terjala eno žrtev, sedem oseb pa je bilo ranjenih, niso znani. Glasnik ameriškega letalstva, gospa Phoebe Brown ni bila radodarna z informacijami in je dejala, da je v teku preiskava. Za sedaj je znano le to, da je prišlo na krovu do eksplozije, ki je »razkosala« letalo. Bombnik B-52 je veteran ameriškega letalstva, saj so ga prvič izdelali na začetku petdesetih leti, od takrat pa je postal, v dobrem in v slabem, simbol ameriškega letalstva. Bil je deležen celo neobičajnega filmskega poklona, ko mu je režiser Stanley Kubrick posvetil film Dr. Strangelove, v katerem pride do »prerekanja« med ameriškim predsednikom in sovjetskim kolegom zaradi nekega bombnika B-52, ki je s svojim atomskim tovorom poletel proti SZ, in ga ni bilo več mogoče poklicati nazaj. Mimo filmskih poklonov pa je bombnik B-52 že zastarelo letalo, ki bi ga ZDA rade zamenjale z novejšim B-18. Ta izbira je sprožila že vrsto polemik, uvedba B-18 pa naj bi predstavljala le korak na poti še večje modernizacije ameriškega vojaškega letalstva, v katerem naj bi bilo v kratkem prostora le še za »nevidni« bombnik Stealth. Na sliki (AP): razbitine B-52 na letališču v Kellyju