Leto XVI.
S t. 3—4.
8. augušt 1920.
MARIJIN
Nevtepenopoprijeta
Pobožen mesečen list. Prihaja na spomin petdesetletnice U 1904. dec. obhajale, 'ca je za versko resnico raz-fjt&*eno Marijino nevtepčno poprijeije. Vrejuie ga z dovoJeujom vifeje cerkvene «b!a.sti, štero jc dano od vč. Vikarijata
LIST
Devica Marija.
v D. Lendavi pod št. P. H. 481920. Klekl Jože:, vp. pteb. v Črcnsovcih, Prekmm-je. Cena dobrovoljija-podporst. Više štinjezero svetih nieš rosi milosti »a naročnike.
Zgodovina, milosti i
dužnosiikarmelskebratovčine
.Ki mene najde, življenje najde i prijme zvcličanje od Gospoda(Preg. Vili. 35,) To svedoči sv. Duh od večne Modrosti. To sto najde, živela bo njegova duša i zveliča se. ledina žela našega srca se
* '	o
spuni tak. Kje pa najdemo mi Večno Modrost? Vtelovila se je, telo nosi, da se viditi, moremo jo poslušati, ešče več, smemo jo zavživati. iNazaret, Bethlehem, Jeruzalem, naši oltari so nositeije večne Modrosti. Jezus je ta. A
je pa postao samo po Ma-nft; brez -nje Trebnjega. l\t" Sče zato živo dušo nositi v svojih prs&h, to je venčano z miloščov posvečujoč o V i jo po smrti v večno življenje pripeiati, naj se poskrbi, da najde Marijo. Marijo pa tisti najde, ki io ljubi. Kaj jaz ne ljubim, ne nosim v srci. Bog ma vse ljudi, zato ka vse ljubi, nemajo pa vsi ljudje njega, zato ka ga vsi ne ljubijo. Marijo ljubi, draga duša, pa jo najdeš i ž njov zednim najdeš tudi življenje duševno, to je rešiš se smrtnoga greha i zapečatiš si, večni blaženi žitek. Več vrst poti pa pela do Marije. Mi dnes glejmo pot kar-irtelskoga škapulira, glejmo jo, stopimo na njo, da nas pripela k Mariji, k materi večne Modrosti, štera je naš žitek na zemlji i v nebi.
Karmelska bratovčina je tak stara, kak stara je Maticerkev. Začela se je na prve risale. Na te svetek krščanski, kda se je obprvim razlejao sv. Duh na Marijino prošnjo po dušah prvih krščenikov, je prišlo dosta- vuče-nikov Sv. Ivana krstitela v Jeruzalem. Ti vučeniki so bili nas-
ledniki i Častilci sv. prorokov Elija i Bllzeia, i so kak tiva, živeli iako pobožno i se zdržavali na gori Kai inel. Na te prve risale so spoznali ti pobožni možje "Bi. D. Marijo. Pogovarjali so si ž njov. Njene presvete reči, njeno prepobožno obnašanje te zbudilo v njih veliko poštuvanje do nje. Sli so zato nazaj na Karmel, tO so zozklali Prečistoj Deviči na čast kapelico, v šteroj so jo častili z molitvami i hvalnicami oni i njihovi nasledniki. Zvali so se pa zavoio toga čaščenja ,,bratje karmelske D. Marije." Rimski papovje s«, to družbo s posebnimi odpustki obogatili, sama bi. Devica Marija je pa dala to j. družbi po sv. Simoni škapuler, kak posebno znamenje njene materne dobrote i naklonjenosti do te družbe.
l\ak vsaka dobra reč, tudi ta družba je mela protivnike, šte'ri so 111. Honoriia papo celo pro- 1 sili, naj zbriše, odpravi to Marijino družbo. 1 zgodilo se je nasprotno. Dobra nebeška mati se je prikazala sv. oči i njim naravnost zapovedala, naj podpirajo to i družbo i njene kotrige. Tak se i je te zgodilo, ka je red prestopo i meje sv. Dežele i se je razširo po čelom širokem sveti. To je j zgodovina sv. škapuiera ali karmelske bratovčine Na tistoj gori, kie je sv. Elija prorok vido malo J meglico izhajati, i vendar od nje svedočo, ka ta pogasi tri i pol-leta žgečo morečo siišo, — kaj se je tudi zgodilo, — pravim na toj gori se je nazlejala ravno iz te meglice, — kajti meglica je j pomenila. BI. D. Marijo, mater Rešitela sveta, — druga rosa, rosa nebeških milošč po svetom ,
škapuleri, šteri je rešo že i ešče bo milijone.
Kakše milosti deli sv. škapuler? AH je sploh more deliti ? More je deliti, ar je posvečena reč v božjem imeni, v tistom imeni, pred' šterim se, kak sv. PismO pr&vi, mora ponižati vsako koleno, nebeških,, zemeljskih i podzemeljskih. Tiste 'dar je škapuler, od štere sam Bog pravi po Angeli Gobrieli, da j« .mllošče •plina", šteroj je sam vseg;tmo~ gočni bio pokoren i jo je postavo za kraljico nebe i zemlje. Ma ona i: a t o oblast milosti prfkapčiti k svojemi dari, k sv. škapuleri. I ie je "Cdi prtkapčila. Gda je sv. Simoni.zračite prvi škapuler, je naznanila sveti, kak velike dobrote nosi v sebi te malt dar. Obljubita je, da tisti, ki v čistosti poleg svojega stana pobožno nosi to obleko, ne pride v peklenski večni ogenj, ka več, ešče vic ali purgatoriuma ga hitro reši po smrti, čole mogoče že prvo soboto , po srn rti, naj samo opravlja Marijine dnevnice, ali če teh ne more opravljati, naj po sredah, petkah i sobotah mesa ne ie z ljubezni d:> nje, poleg teh dveh milošč pa ešče bo ona posebna obramba tak na diišo kak na telo gledoč vsem, ki škanulir pobožno nosijo. Ta obleka spomina Marijo na tista blažena leta, kda je še na zemlji živela i oblačila bo-žega Sina, Jezusa. Na njega misli, kda nas vidi v njeni škapuler oblečene, zato nas blagoslavlia v
7	o	J
njem tak preobilno. Kak je njeni Jezus ne mogo pogubljen biti, tak ne moremo mi v njenoj obleki. Ona nam sprosi. miloščo prave pokore, srečne smrti. l\ak je svojega Jezusa rešila telovne smrti iz rok Herodove, tak reši nas
dfiševtie smrti h rok hiidoga dfiha, šteri trepeče pred njo v i se ne vupa niti njenoga imena spregovoriti. I kak je s svojim j junaškim, prebodienim srcom to- | lažila I podpirala vmirajočega svojega Sina, bo tudi nas. I kak je njega z potrtov dušov, z naj- j bole gorečimi želami želela z i pekla trnaca odsloboditi tak žele j tiidi nas z vic. Pa žela se njoj ( spuni pri nas kak se je pri njem. j Kak je njega hitro dobila nazaj ; z groba rano po polnoči na tretji j den, tak bo tudi nas hitro iz vic, že prvo soboto, mogoče še prle po našoj smrti, ar njoj ne da mira glas naSega angela čuvara, šteroga njoj je te pri našoj smrti prineso: „Mati, dete tvoje je obsojeno na večletno ognjeno vozo v vicah." Te glas prehodi njeno materno srce, jo na kolena vrže, na šterih tak dugo prosi za svojo trpeče dete, dokeč jo mili Jezus ne posluh ne, dokeč je ne reši, kak je obečala, kak naj hit-rej iz vic. O če bi vi vidili to najmogočnejšo kraljica nebe i zemlje klečati i jo culi moliti iz dna svojega najčistejšega srca za tiste, ki škapulir nosijo, vsi hi pokleknoli pred duhovnika, namestnika njenoga sina i bi prosili sv. škapuler.
Dužnosti za te velike milosti so ščista male, skoro nikše. Više ; pri miloščah smo je že omenili, j <31ejmo je malo obširnej. Prva j dužnost je, da moremo v po- j božnosti nositi škapulir, to je ne i iz navade, nego iz ljubezni do D. j Marije. ,,Marijo, svojo nebeško I mater mam rad, zato nosim njeno obleko, ka je njej to drago, ljubljeno" te namen naj ma vsaki, ki nosi škapulir. Nositi ga pa more nadale v čistosti poleg svojega stana. Ta čistost ne nalaga nikše nove dužnosti, samo zapovedava kaj 6. boža zapoved za vsakoga: ne prazniij! Da je pa ne mogoče čisto živeti poleg bože zapovedi, če se tistih prilik 1 ne ogibljerno, štere navadno v i nečistost pelajo, smo se dužni j teh skrbno varvati. Ovak nam j niti spoved nikaj ne vala, pri i šteroj vsikdar obljubimo, ,ka mo j
se na greh nagibajočih prilik ogibali". Na nečistost pa na i bole dvoja reč nagjbije človeka: nezmerno pik) alkoholne pijače i nevarna pajdašija z drtigim spolom. Od prve prilike pravi sv. Duh Bog po sv. Pavli apoštoli: ,>Ne opijdniie se, v vini je nečistost' {Ephes. 5 — 18). Pajdašija pa ma več vrst, kak nepotrebni pogledi, pogovori, predvsem pa dotikanje tela, ali ples. Od toga zadnjega pravi sv. Duh Bog: „Z plemlkov ne bodi, tiidi je ne poslhšaj da se kak ne pogubiš po rtjenoj jalnastt' (Sir. 9—4). Če poleg toga v petek, soboto i sredo mesa ne jemo, smo v obiinosti dobro sptinili svoje dužnosti i nas čaka srečna smrt i hitro po njej srečna večnost.
„Opominam tc da si zbudiš milost, sfera ti je dana*' (!f. Ti m. 1—6) nas opomina po sv. Pavli apoštoli sv. Duh, vojaki, dečki, moški, ženske, dekle! Obudimo j si, ka smo dobili po sv. škapuleri j i spunimo verno i vrelo vse. Ne j pozabimo, kaj pravi sv. D tih Bog od večne Modrosti i po razJa- j ganji Materecerkvi od njene ma- ' tere BI. D. Marije: „Ki proti meni zagreši. rani svojo diišo. Vsi, sferi mene sovražijo, smrt Ijiibijo". Pr.8-36.
Naša fundacija na samostan sv. Družine.
Leta 1904. dec. 8 je na svetlo dan prvi slovenski pobožen list .,Marijin List4'. Te je bio prvi naš dar, Prekmurci, šteroga smo Nevtepenoj Materi zročili na spomin petdesetletnice od razglašenja verske pravice, ka je Ona brez greha bila poprijeta. Z tem prvim darom smo pa naznanili taki dru-goga, veličastnoga. Čiste dohodke Marijinoga Lista smo odločili na zidanje samostana sv. Družine, naj bi naše ljudstva melo v Prek-murji misijonare, šteri bi oskrb-ljavali njegove duše. Pokojni mil. piišpek, dr. lstvan V. so te naš namen pohvalno potrdili. Brezplačno smo pisali, izdavali zato Marijin List, samo najpotrebnejši stroški so se povračiivali, pa včasi
niti eti nej. nai samo več ostane v te prelepi namen. Do leta 1914. apr. 1. se je z interešorn vred nabrak) tak 2055 !< OB f. Še to leto je ostalo 800 K čistoga. V tetah od 1915. do 1917. konca je ostalo 3000 K čistoga. Od 1918. jan. L več nikaj ne ostalo, vse se je na drage tiskarske dek), papir itd. potrošilo, dragoča je požrla naročnino i podporo. !n-tereša so prinesli ti penezi od 1. 1914. dozdaj 1200 koron. VkOp je tak Marijin List dariivao na fundacijo 7955 K 08 fil. — Čeravno nesmo nabirali na samostan, vendar da je naše dobro ljudstvo zvedk) za kak sveto reč se ideT je z dobre volje samo prišk) na pomoč z svojimi dari, naj šuma za fundacijo tem vekša bo. Od 1. 1914. dozdaj je darfi-valo z interesom vred 9955 K 46 fil. Do jan. L letošnjega leta smo darovnike objavili. Od toga časa so pa daruvali sledeči: z Sobote Serec Matjaš 8, Obal Ivan 8, Levasič Verona, Čentiba, 6, Balažic Marija, Sr. Bistrica 2, V. Pokme Nežič I\ata 4, Tc5rnar Bara 2, Kolen ko Jožef, D. Bistrica 10, Hren Ivan, Sr. Bistrica, 10,
z Črensovec Lutar Peter 10 K 60, Markoja Kata I, Žerdin Martin Žižki, 10 koron. Dar Marijinih Listov i darovnikov vsevkup zriese 17,910 i\ 54 fil. to je sedemndj-setjezero devetsto deset K i 54 fil. Te peneze sem v ložo l. 1920. aug. 5. na den Snežne D. Marije r roke vic. g. Šmid Leopolda superiova kak fundacijo na samostan i cerkev sv. Dr&line, štera bi se postavila, v Prekmnrji. Svoj namen sem do-segno, vogelni kamen sem vložo, dozidati ga pa moreš ti, dobro prekmursko ljudstvo i viipam seT ka ga tiidi boš.
KLEKL JOŽEF, vp. pleb.
fastnik i urednik M. Lista.
Ka smo delali '	v Maribori.
Do jezero Prekmurcov nas Je obiskalo prve dni augusta | Maribor. Šli smo na orlovski tabor, naj pokažemo ka smo krs-
«*
MARIJIN LIST"
S. august 19215.
čanskoga mišljenja. V Soboto na sokolsko slavnost ne smo šli, ar smo krščanskoga mišljenja, v Maribor, v daljni Maribor smo j pa roman, naj pokažemo, da mi j slišimi k tistoj mladini, k tistoj | gospodi, k tisti m kmetom i delavcom i šteri „majo Jezušove zapovedi i j ]e tudi zdržijo." Koliko truda, težav smo prestali na toj dugoj poti.. Do postaj D. Lendava i Ormož i /smo meli duge peške poti, nešteri ! celo 15 vt>r hoda pa li smo šli. ] Vožnja po železnici je bila težavna, j dali so nam na razpolago samo j živinske vagone brez stoJic i li ; smo šli. Ljubezen do Kristusove j vere nas je napunila z takšov : radostjov, ka smo popevali po celoj poti i šli bole veselo pozdravit ; i navdušit .svoje brate, kak so; veseli posvetnjaki na vseh svojih veselicah.
Sli smo pa tudi v Maribor k Mariji, materi milosti. Dosta duga smo meli ali bole rečeno je 1 mela Ona prinas, šteroga smo j njoi mogli plačati. Z krvavih bo- j jišč, z mrzle Rusije, vroče Italije i drugih krakov smo srečno prišli : ■nazaj. Doma smo vnogih nesreč 1 rešeni, domovi so nam ostali, ! maši dragi so se vrnili, cerkvi j -neso nam porušene, bolševiška krivo vera je potrta, o i sto i jezero drugih dobrot, štere smo j dobili po Mariji, nas ie sililo k j njej, da smo njej srčni: Bog plati, povedali.
Pa prosit smo tudi šli. Hudoba se širi po vsem sveti. Mati-cerkev se do krvavoga preganja, pravice narodov se ne poštujejo, ■pravoga mirti ešče nej, napadajo den za dnevom Kristnšovo vero, njegove duhovnike, krščanske šole, I krščanski zakon, krščansko politiko, štera brani verno ljudstvo i j ■njegov naidragši kinč, vero. Sli ! -smo prosit, naj v vseh teh bojah zmaga pravica, zmaga Krisiuš po Marijinih prošnjah, štera je Mati milosti. Veličanstna bazilika O. Fračiškanov nas je gostoljubno sprejela, čakali so nas dobri očevje pri cerkvi, da nas sprevodijo pred Marijo, genljivo so nam razlagali ! O. Elekt v predgi potrebo krščan- j skoga združenja, zatem pa so J
bile pred Najsvetejšim litanne i iauretanske. Vsi električni posveti J so se vužgali i zarili, blesketali, i iz med njih nas pa milo gledala ' Marijina podoba kak da bi nam j pravila z svojim sladkim pogledom: ] Prek mu rej, moji ste i moji os- ■!-tanete, jaz Vas nikdar ne zapustim. j Po litanijah smo rneH ofer, pri j šterom smo z zahvalnim srcom i z radostno v dtišov prišli preti Sina, i večnoga kralja Matere mik>sti v ; svetom tabemakii i položili po \ rokah maternih v njegovo Srce i svoja i svojih domačih srca, j To se ie «odik> v petek 30. j V'soboto 31. smo iz te cerkvi j šli gledat druge po mesti. Pog- j lednoli smo kapeilco Slomšekovo i i v njej, na grobi Slomšeka prvoga pobožnoga mariborskoga staven-koga pušpeka moljli za njuvo dušo. Zalem smo obiskali cerkev šolskih sester, stolno (pDšpekovo) krasno cerkev i cerkev sv. Alojzija. [ V prvoj smo popevali ,,Marija, } nebeška kraljica", v drugoj pa f „Vešo Marija" pesmi vsi skupno, j Vsi poslušalci so bili genieni, kda j so vašo iz stoterih grl' kipeča j pesem slišali, štera je donela miio j i krepko kak da bi se glasila v j časi naših apostolov sv, Cirila i ; Metoda. Po tom .smo se vrnili j nazai v cerkev Matere milosti, j kje je za vso ljudstvo govoriog. j Gomilšek Fr. pleb. od Sv. Befif- ] dikta krepko-lepo kak moremo | Marijo častiti. Po predgi je bilo vse kak prešnii den. Celo noč je bila cerkev odprta i dosta naših j ljudi je premoglo i prepevalo celo j blaženo, veselo noč pred Jezu-šovimi i Marijinimi nogami. — I Pozdravljene verne, goreče duše j v tom nevernom, mlačnom sveti! ' — V nedelo večer ob 7. smo šli slovo jemat k Materi milosti. Do 8. smo bili v cerkvi. Kda so zednji sunčevni traki vrgli svoj svetli pogled skoz oken na Marijino milo podobo, smo klečali mi pred njov. Klečali i zadnjič zdignoli oči,skpzne oči na njo i v sveti taber-nakel, kje je živ njeni božji sin. V tom pogledi je bila globočina skopana, nezmerna globočina hvale, ka smo svoj cio dosegnoli, smeli'1 priti sem. Očiščei
k a smo
po sv. spovedi i okrepčani po sv. prečiščavanji vsi, smo goreče molili za Mater cerkev, za naše prekmursko lifldstvo, za mir, za širjenje Marijine časti, spopcvali z raztegnjenim srcom našo starinsko a vsikdar novo lepo pršem: Lepa si lepa roža Marija — si v srce vzeK reči, štere so nam v slovo po veda i i naš vodfteo g. Kl-ekl Jože t vp. pleb. v štejih so nam na dušo nalagati, naj ostanemo pravi kiščeniki, naj nas orlovski tabor potrdi vtom, ka mo še bolje kak smo dozdaj bili, verna Marijina deca, Na. njuvo zadnio reč: ,,Marijina verna de ca ostanemo" smo se zdigfnoli i po-vrgli raj našega romanja i šli na kolodvor. Ob desetih je zapOsto vlak Maribor, orlovska godba nam je v slovo zaigrala, a to igro so čiila samo naša vuha, v srcah nam je donela druga pesem, lepša igra, nepozabljiva igra: pri Mariji smo bili, Marijini ostanemo, k Mariji se v upam o, da tudi v nebo pride me.
Drobiž.
Nemški socialni demokrat Herman Wendel je prišo lansko leto v Ljubljano i druge kraje Slovenije. Vse je dobro pogled no. Ne se znao kam diati od čudivanja, kak visoko stoji slovensko ljudstvo v izobrazbi, v drOštvenom pogledi. Po obiski je v listi ,,Frankfurter Zeitung" odkrito pohvalo slovensko duhovščino, steroj jedino ma zahvaliti slovenski kmet svoj napredek. — 1 to duhovščino blatijo naši liberalni i socialno demokratični slovenski krivični listi.
Novi svetnik. Med svetnike so prišteli v Rimi škofa (pušpeka) iz Irskoga Plunket Olivera, šte-roga so 1. 1681. morili kak narodnega izdajalca (odajnik, arulo). Vsi pušpeki z Irskoga še nešteri z Amerike so bili pri slovesnosti nazoči.
Katoličanske (verske) šole je pohvalo vladar Pensil-vanije William Sproul pred 1 OH jezerov vnožinov. i mi bi je ne
..MARIJIN' LIST"
8. augusta 1920.
gordrž&li, kda je te protestant hvali i žele da bi vse šole verske dostale.
Socialni demokrati j procesija na Telo v o. Letos se ie zgodlio v Milani na Talijanskom. V osmini Telovoga so procesijo priredile varaške tare z Najsvetejšim. Komaj so se procesije razvile, so se priklanivali socialni demokratje z noži i palicami pa začeli pobijati vdeležence pri procesiji. Bandere so strgali i spotrli. Dosta moškov je bilo ranjenih, ženske so omedlevale. Procesije so se potem vrnoie v cerkev. Vidite, kam pridemo, če bomo podpirali tiste ljudi, ki pravijo, „ver-a ie zasebna reč, mi ti je ne branimo". Vidimo, kak jo dovolijo.
Novi manirmki. V Jeruzalem! so mohamedanski Arabci spoklali dosta frančiškanov, ču-varov božega groba. Preganjali so je Torki po celoi svojoj državi v tom nesrečnorn svetovno m boji. Od toga krutoga preganjanja piše rimskoga pape list ,,Osservatore Romano" to: „Ti dobrotniki člo-večega roda (tranciškani), šteri so že teiiko včinoli posebno za varstvo ubogih krščenikov v Turskom robstvi, šteri so stoletja prelevali krv po Torskih krajah samo, da so bili v tolažbo i pomoč preganjanim krščenikom, so bili pregnani iz vseh samostanov po Maloj Aziji, Siriji i Armeniji. Pred nekaj meseci se njim je dovolilo, da so se smeli povrnoti. Ali, kama so prišli, so najšli vse svoje cerkve i hiše porušene i vničene. Pa pridni redovniki so se taki popriieli popravljanja. Pa komaj so začeli so jih Moha-medanci spolovili i razplodili pa od večine teh junakov ničcsa nej čflti. Nešteri so se povrnoti i ti so povedali strašne reči, kak so je morili i mučili. Gvardijarr iz Naracha je odnoro od te nevole. Drugi redovnik je pelao več jezer Armencov na varno mesto pred torskim klaniom, a kda je rešo ijOdstvo, je mrtev oblego od ne-vol i stradanja". (Iz Amerikans-koga dobroga slovenskega lista „ Edinost")
Jezik.
Sveti Duh pravi, večna resnica je zato: „Smrt i žitek sta polnienu. v roke jezika". (Preg. XVIII. 21.) To teiiko pomeni, ka si z jezikom moreš nebo spraviti pa moreš si pa tudi večno smrt v pekli.- Marfja je na angelovo pozdravijenje samo dvakrat spre-govorila4 bolje je poslušala. Njeni zgled je najpopolnejši, ravnaj se po njenv guči malo. — „Ki misU da je pobožen i svojega jezika tie brozda, zupela svoje srce. i njegova pobožnost je. nej prava". (J.ak. I. 26.) To so preveč ostre reči, a sveta iatina so, zato ka je glasi sv. Duh Btog po sv. Jakobi apostoli. Te reči so gledalo za vsako pobožno dušo. Če v tom gledali ovara, k v. se njeni jezik rad vrti, si mora dpzdaišnjo pobožnost preminiti z dr figov ar je ta nej prava. Jezik nam je dani, naj. ž njim Boga hvalimo, bližnjega v&v, sebe tožimo". To pravi veliki svetnik sv. Chrisostom, ki ie ravno zato prištet sveteom, ar je na predganici i zvitna nje svoj jezik tak obračao, kak nam pre-porača. Najbolje se to moramo vsikdar pitati, če sodimo sebe v guči, ali pa raj druge? Ce raj druge, blodimo. Sveti Duh Bog nam nadalje etak grmi, hudobni jeziki: „ Ki dosta guči, rani. svojo dušo. Vnogi so spaclnoli po ostrici meča, aH teh je ne teiiko kak tistih, ki so po jeziki pogubljeni". (Sir. 20—8,2—22.) Ovaramo to ravno na duši? Se ne bojimo pogubljenju? Moj Bog, keliko laži kroži driesden proti vsemi, kaj je lepo, sveto, pravično! Kj verje takše laže i dale dava, rani, pogiiblja svojo dušo. Pazite I Hudobec peklenski širi laži, ka bi vas od cerkve od svestv v kraj spravo, ne dajte se zapeiati, ne verie Iažam!
Dosta gučati je nemogoče brez greha, ki pa brozda svoja vusta, je moder. (Preg. X. 10.) Sv. Duh nam pravi pali to. Mučanje, kak nas on vči, je tak modrost, štero on hvali i poplačao bo. Zato sve-doči sv. Arzerij: „ Večkrat, me iao bilo, ka sam gučao, nikdar pa nej,
ka sam mačao". Poslušajte, ka si žele sv. Frančišek Šaleški? „Rad bi bio, če bi vozle meo na obema čobama, štere bi mi prle vsikdar trbelo odvežuvati kak bi šteo gu-čaii, slein bi več časa pridobo, ka bi si guee premisliti mogo". Asiški sv. Ferenc nas pa tak ostro zavrne, ki svoj iezik vsikdar v svojega bližnjega fallnge nama-černo i je raznašamo, ka skoro ne vupam popisati. Ali naj se prestrašimo nadalje kaj takšega delati, vendar včinim. On pravi: ,,K,i vsikdar grajajo, so spodobni' k psa ni, šteri vsepovsedi lajajo i grizejo; grajajoči grizejo svojega bližnjega srce!
Je pa tudi peklensko mučanje. K^da jezik zato počiva, ka se srce srdi, ali zato ka greh prikriva, te za muča i zataji svote. ncbčsa !
Dari.
t. Na prekmursko mtsijansko fundaeiio : v koronah: Zadruga 2000, O. Bistrica 769. V. Po!an,i 79," G. Bistrica 377, Sr. Bistrica 20, Lipa 166, Žiilig Štefan i žena. Trnje 200, Š6-meii Ana Brezovica 2, Bara Zver, Nedelica 10, N. Bratonci 20, Balažic Marija, Sr. Bistrica, 10, Fric Kata, Črensovci 10, FeretiOič Ana, Krog 15, • N. Gederovci, 50, Ciglar Ana, M. Petrovci 20, Kožar Miha!, Satahovci 50. N. Celje 17, Period Štefan, Raki-čan '25, Kavaš Kata, Odranci 20, Balažic Martin Odranoi 20, Žižki 134, Berden Štefan Strehovci 10, Bakovci-107, Škafar Jožef župan, Beltinci 40 keror. — Penezi v Celje odposlani od junija 26. aug. 3. 11. Na afri-Itansks milijone: Tornar Štefan z TOrnišČa 10 K.—Odposlano aug. 19. — lil. Na podporo M. Lista: v koronah: Vuk Ferenc, D. Lendava 4,.. Vuk Ferenc, Kapca, 1, Kocet Martin, D. Lendava 4, Somen Ivan 4, Ktizma Ivan 2, GjorkoS Štefan 2, Smej Jurij, Kfipca 10, Berden Štefan, Strehovci 10, Tkak-c Matjaš G. Bistrica 5, Zadruga 2000, Bacič Arpad, Lipa 17, Škafar Jožef, župan Beltinci 40, Jakšie Jvan, G. Bistrica 2, Hozjan Martin, G. Bistrica 2, Kustec Jožef. G. Bistrica 4, Gjorkos Miha), Gomilica 20, VuČko Ivan, G. Bistrica 6, 4. Reža, Trnje 10, KriStofič Peter, Sv. Martirf 10, Ain-bruš Jurij 10 koron.
T sk: E. Balkanji Dolnja Lendava.