POGOVOR S PREDSEDNIKOM OK SZDL ALEŠEM KARDELJEM
SZDL — fronta delovnega Ijudstva
Marca 1979 so delegati na programsko volilni seji občinske konfe-rence SZDL sprejeli usmeritve za delo občinske organizadje sociali-stične zveze v teni obdobju. Zdaj se tedaj izvoljenemu vodstvu na.še OK SZDLizteka manda! in takoseponuja prilo/nost za obračun dela, opravljenega v tem času. Povabili smo Alesa kardelja. predsednika naše občinske konference SZDL v tem mandatu, da odgovori na ^nekaj vprašanj.
V gradivu, ki so ga prejeli de-legati za volilno programsko sejo OK SZDL 23. novembra, ste ocenili, da je občinska orgamza-cija sodalistične zveze v tem ob-dobju dobro uresničevala tnarca 1979 sprejete sklepe. Povejte, prosim, nekaj najpomembnejših dosežkov iz teh štirih let?
Ce naj jih navedern po vrsti, tako kot so se zvrstili, potem naj najprej ocenim delegatsko obli-kovanje same organizaci je socia-listične zveze, njeno kadrovsko okrepitev v krajevnih prganiza-
cijah in seveda tudi vzpostavuev nekaterih novili oblik in metod dela v ohčinski organizaciji. Ob tem bi želel še posebej poudariti to, da je bilo delo prejšnjega mandata in vodstva dpbro za-stavljeno in je šlo bolj za izpe-Ijavo začetih nalog. Omenim naj le preoblikovanje in samou-pravno reorgnnizacijo V krajev-nih skupnostih, številne naloge ob III. samoprispevku, volitve itn. V tem času smo tudi izredno tesno sodelovali z občinsko skupščino, samoupravnimi inte-resnimi skupnostmi, uspelo nam
je uirditi povezavo z občinsko uprovo in izvršnim svetom. Od začeika do konca mandata smo z vsemi temi subjekti našega poli-tičnega sistema složno delovali in so zato vidni uspehi v napredku občine kot celote kot tudi vse naše fronte. To morain poudariti zlasti zato, da ne bi nesoglasja, ki so nastala prav ob koncu man-data s- predsednico izvršnega sveta — ne pa z izvršnim ^vetom kot celoto — dobila prevelik pomen v celotni oceni. Osebno pa mislim, da je med uspehi, ki smo jih navedli tudi v poročilu, zagotovo največji ta, da smo pri-dobili veliko novih aktivistov, tudi mlajših, in da nam sistem so-cialističnega samoupravljanja zadovoljivodeluje. Dobrojebilo tudi naše povezovanje in delo ob skupnih akcijah in nalogah v mestu Ljubljana. Dejali ste, da bi bili rezultati teh štirih lel lahko še boljši in večji. Na katerih po-dročjih menite, bi bili lahko še uspešnejši?
Predvsem mislim na to, da bi morali v nekaterih krajievnih skupnostih še nadaljevati z nji-hovim preoblikovanjem, Iter so še vedno pievelike. Toda takrat
^;\ .-           . ,  ¦> biie izpeliame nj
vsch ravneii, ni uspelo o leni pre-pričati vseh. Mislini, da bii bilo vredno ponovno poskusiti.
Premalo smo uveljavili tudi sekcijski način delovanja in pre-malo smo bili kot socialistična zveza mobilizator frontnega na-stopanja in delovanja v bitki za gospodarskostabilizacijo. Več bi moraii biti navzoči na deJovnih pogovorih. sestankih v krajevni samoupravi in zdmženem delu. čeprav hkrati mislim, da sirio na tem področju veliko naredili. Domula ni krajevne skupnotsti ali organizacije združenega de'la, kjer ne bi bili s strani občinske konference SZDL navzoči vsaj enkrat na mesec. To navzočnost moramo seveda razumeti v' frontnem smislu, se pravi. tako predstavnikov  družbenopolitič-
nih organizaci jkol delegaiskefti sistema. koliko smo bili na teh pogovorih in v teh aktivnostiK uspešni, je seveda drugo vpraša-nje; nasploh bi rekel. da smo v glavnem bili.
Vaš mandat je sovpadal z ob-dobjem zaostrcnih gospodarskih razmer. To dejstvo je prav go-tovo pomenilo tudi nove naloge za socialisrično zvezo. Kot naša najmnožičnejša družbenopoli-tična organizacija je morala svoje članstvo usmerjati tudi v izpol-njevanje programa gospodarske stabilizacije.
To obdobje se seveda še nada-ljuje in bo trajalo še nekaj časa. Ocena našega delovanja na tem področju bo hkrati tudi pro-gramska usmeritev za naprej. Kljub temu. da.se že nekaj časa prepričujenio in dogovarjamo, vsi le še ne »poznamo« širšega programa gospodarske stabiliza-cije. Vsaj v zavestni prepričano-sti in obnašanju ne. Zato mo-lamo narediii kar največ, da bomo na konkretnih primerih iz naše prakse in v okviru naših konkretnih planskih dogovorov in aktivnosii dopovedovali in tudi doumeval), da grezares in da
spod;;rske siabilizacije ne bo, če ne bo vsak od nas prispeval svoj delež, toda ne !e deklarativno. temveč z osebnim delom in zgle-dom.
Ena izmed nalog sotialistične zveze je tudi skrb za delovanje delegalskega sistema. Prav v tem Iretjem delegatskem mandatu pa je potet, s katerim so se delcgati lotevali dela v prejsnjih dveh, iz r^zlogov, ki smo jih večkraf obravnavali, pojenjal. Kaj bo tu še treba storiti glede na to. da so volitve v četrti delegalski mandat tako rekoč žc prt-d vrali?
Mislini, da bomo s tako usme-riivijo kot doslej morali nadalje-vati. Vzrok za to, da vlada kiima manjše mtenzivnosii dela v dele-gatskem sistemu, pa je povezan z več vprušanji.
Nadaljcvanje na 2. strani
(Nadaljevanje s I. strani)
Tudi v vodstvih tega si-stema moramo zagotoviti take oblikc dcla. s tem mislim ludi na dnevne rede. da se t>odo delegati na zasedanjih in v sistcmu odločanja bolje počutili. Mislim, da noben se-stanek ali skupščina ne bi smela prcdolgo Irajati. Nav-sezadnje pa kaže omeniti tudi občutek nemoči. ki se loteva deleeatov, kadar post festirm odločajo o nekatcrih zade-vah. Nasploh pa je sestanko-vanja preveč in tudi sam zase ugotavljam, da se nisem vedno prav odločil za sklic se-slanka.
Smo pa pred dejstvom, da se drugo lelo pozno spomladi izteče mandat vodstvenim funkcijam v delegatskem si-stemu. Na osnovi znanih ocen in analiz bo potrebnih več po-govorov ? vodstvi sisov in družbenopolitičnih skupno-sti.
In odgovonio bo treba prcsodi-li. kdo naj maiutat ponovi in kdo ne. Moje osehno mnenje je. da kakih večjih sprememb v nasled-njem mandatu ne bi bilo treba. Upoštevati pa bo seveda treba osebne ž^lje posameznikov in njihovo preobremenjenost z delom.
Težko pa bo v nekaterih te-meljnih delegacijah. kjcr bomo
vendarle morali odločneje pove-dali. zakaj pcšajo moči. zakaj ab-stincnca in neudcležba na sejah ter označili tiste. ki so neko dolž-nost v sisiemu sprejeli, pa je ne opravljajo, kol neodgovorne, še več: kot netovariške. Bolj bomo morali tudi paziti, da ne bo vse breme slonelo vedno na enih in istih Ijudeh.
Naštcli ste nekaj dobro izpeija-nih nalog in tudi nekaj takih, ki jih naša občinska organizadja soda-listične zveze ni najbolje opravila. Kako pa M ocenili dnln občiaske konference SZDL Ljubljana Moste-Poije nasploh?
To bo seveda ocenila konte-renca: lo naj ocenijo fromni deli. prcdvsemZk, innaše višjeoblike    _ organiziranosii. mestna in repu-   ¦ bliška konlerenca. Sam pa ven-    m darle  upam.   da  sem  upravičil zaupanje tistih. ki so mi poverili mandat in vodstvo te organizaci-   J je. Ob dinamičnem delu iit v do-   ^ brih, lovariških odnosih, ki so vla-dali med nami v SZDL in občini nasploh. jc ta mandat hitro minii. V lem času sem tudi sam pridobil veliko izkušenj. pa tudi iskrenih sodelavcev in prijateljev. Na pre-hojeno   štiriinpollctno   obdobje gledam kritično. a ludi ponosno. Vsem sodelavcem in akuvistom hvala.
Tovariš predsednik. tndi vam hvala za pogovor. Želimo vam kar največ ujpehov pri opravlja-    _ nju novih delovnib dolžnosti!         ¦
Pogovor je pripravila DARJA JUVAN