MIRNEJŠE ŽIVLJENJE IN REDNO DELO
— Po težkih in hudih minulih dneh se vsakdanji življenjski utrip umirja, v večini kolektivov so kljub težavam pričeli z rednim delom.
STRAN 3
LETOŠNJE POLETJE TUDI OTROKOM NI LEPO — pa čeprav se starši še tako trudijo, da bi jim naredili čimbolj brezskrbne počitnice.
STRAN 5
BILA JE VOJNA - JE RES MIR? - Tako se po krhkih dogovorih sprašuje marsikdo med nami. Tudi teri-torialci si po težkih-preizkušnjah počasi želijo domov.
STRAN 6 IN 12
! Mir prinaša stare in nove stiske
Vojna je, vsaj upamo, končana. Toda, kot je dejal Milan Kučan, nič ni več tako kot je bilo prej. Pretrgane so medsebojne vezi in razumevanja, pretrgani pa tudi ustaljeni gospodarski tokovi. Več kot očitno postaja, da se nam vse bolj zapira jugoslovanski trg, na katerega smo v lanskem letu po podatkih SDK prodali skoraj 32 odstotkov svojih izdelkov. To dokazuje tudi popis slovenskih podjetij v Bosni in Hercegovini, pa razmišljanja Srbije, da nam zaračuna vojne reparacije . . .
Vojna vihra pa ni pretrgala le gospodarskih vezi z jugom, precej je ustavila domačo prodajo in ogrozila številne izvozne posle. Prihodnost torej ne izgleda nič kaj rožnato, še posebno, ker se moramo zavedati, da nas bo Jugoslavija v na-
slednjih treh mesecih pregovorov skušala čim bolj izžeti, saj so praktično obubožala vsa nacionalna gospodarstva in tudi Hrvatje po mnenju dr. Jožeta Mencingerja zaradi nagnjenosti k državni veličini, uspešno rušijo svoje doslej nam dokaj konkurenčno gospodarstvo.
Edina alternativa je torej izvoz, ki pa z zastarelo tehnologijo ne more biti konkurenčen. Tòrej je dejstvo, da lahko pričakujemo globalen padec življenjskega standarda, ki se je že v letošnjih nekaj mesecih močno sesul, še več brezposelnih in torej še večjo revščino. Kako pragmatično bo znala ukrepati naša vlada v takšnih razmerah pa lahko le razmišljamo, saj se doslej prav na go- I spodarskem področju, kljub nekaterim pozitiv- ' nim ocenam, vendarle ni najbolje odrezala.
BORIS ZAKOŠEK Z
Občini Velenje
i® Mozirje
Usodo in skrb slovenskih staršev, katerih sinovi služijo v enotah jugoslovanske armade izven meja republike Slovenije delijo seveda matere, očetje, brati, sestre tudi iz občin Velenje in Mozirje. Kot so nam povedali na velenjskem občinskem štabu za teritorialno obrambo služi v teh enotah 37 fantov iz naše občine, 4 pa so v enotah JA na območju repu-
blike Slovenije. Iz mozirske občine pa je trenutno na služenju vojaškega roka izven meja Slovenije približno 25 fantov. Številka ni točna, ker na občinski organ òb premeščanju vojakov (prekomandah) ne dobivajo podatkov. Te dobijo le, če jih Obvestijo vojaki sami ali njihovi starši.
— Najbolj nepredvidljivih v strahu čakajočih dni je (upajmo) konec. To kaže tudi vsakodnevno življenje, ki se počasi vrača v normalne tokove. V teh vročih dneh veliko Veienjčanov preživlja svoj prosti čas, šolarji seveda počitnice, ob velenjskem jezeru, na bazenih, na teniških igriščih ali kje drugje. V nedeljo je tako bilo ob jezeru toliko ljudi, kot menda še nikoli, kar preko tisoč. To tudi dokazuje, da bo letos večina ljudi dopust preživela kar doma.
(B. Mugerle)
Gospodarska zbornica Velenje
Poprijeti je treba za delo
Prejšnji petek je pripravila področna gospodarska zbornica Velenje pogovor z direktorji večjih podjetij občin Velenje in Mozirje. Večina jih je imela pretekli teden kolektivne dopuste, za katere so se odločili zaradi težav z oskrbo z repromateria-lom. Težave so kar povsod, četudi občini Velenje in Mozirje pretekle dni vojna vihra neposredno ni prizadela.
Škoda pa je vseeno ogromna. Izpad proizvodnje je velik, transport blaga pa otežkočen, kar pomeni, da marsikatero podjetje ne bo moglo izpolniti planskih obveznosti do tujine. Pa poglejmo v nekatera delovna okolja.
Elkroj Mozirje
PROIZVODNJA UPADLA ZA 30 ODSTOTKOV
V mozirskem Elkroju imajo še vedno velike težave zaradi novembrskih poplav, saj so dobili le 27 odstotkov škode povrnjene. V teh dneh so delali, a jim je proizvodnja zaradi psihičnih stisk zaposlenih vseeno upadla za 30 odstotkov. Ocenjujejo, da imajo zaradi vojne ihre že doslej za okoli 2 milijona dinarjev izgub. Njihova direktorica Marija Vrtačnik pa je še zlasti zaskrbljena nad tem, da te dni ne morejo v celoti pokrivati planskih obveznosti do tujine kar seveda lahko vpliva na podaljšanje pogodb do katerih naj bi prišlo ravno v tem času.
ku è
Rudnik lignita Velenje
NA NAČRTOVANEM KOLEKTIVNEM DOPUSTU
Delavci velenjskega rudnika so bili na načrtovanem kolektivnem dopustu, tako da zaenkrat večjih težav zaradi izpada proizvodnje nimajo. Čim prej pa bi radi izvedeli, če bo treba izkop premoga zaradi novonastalih razmer povečati. Na večjo proizvodnjo se morajo temeljito pripraviti, še zlasti, ker je veliko njihovih delavcev vpoklicanih v enote teritorialne obrambe.
V času največje vojne krize so preživljali svoj stanovski praznik, ki pa je »šel mimo njih« povsem neopazno.
Zaradi tega, ker so bili v
ponedeljek, ko naj bi začeli z delom številčno močno okrnjeni, ta dan še niso delali, saj je bilo treba najprej narediti nove delovne razporeditve, s torkom pa je proizvodnja že stekla.
Termoelektrarne Šoštanj
V PRIPRAVLJENOSTI
V	Šoštanjskih termoelektrarnah so se kljub obsežnemu remontu, ki poteka na četrtem bloku, takoj odzvali večjim potrebam po termoe-nergiji, ki so nastale po izključitvi iz omrežja jedrske elektrarne Krško. Bili so v polni pripravljenosti, čeprav je bila potreba po električni energiji zaradi izpada proizvodnje v večini kolektivov manjša, vse to pa vnaprej ni bilo predvideno. Prejšnji teden sta obratovala bloka dva in pet, že v ponedeljek pa so potrebe po termoenergiji iz Šoštanja porastle za 70 odstotkov (v večini delovnih okolij je proizvodna stekla), zato so v omrežje vključili tudi tretji blok.
Kmetijska zadruga Mozirje
NEOKRNJENA PROIZVODNJA
V	kmetijski zadrugi Mozirje večjih težav s proizvodnjo
ni bilo, še zlasti, ker je njihova teritorialna obramba upoštevala značilnost kmetijske proizvodnje. Še naprej so s tega območja pošiljali na slovenski trg 40 do 50 tisoč litrov mleka in 25 milijonov jajc dnevno. Večje težave pa so bile s transportom prehrambenih izdelkov po slovenskih občinah. Bojijo pa se tudi kako bo z repromateria-lom, ki ga dobijo iz tujine.
Ljubljanska banka
TEŽAVE Z GOTOVINO
Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje so imeli težave z zagotavljanjem gotovine, še zlasti ker so no-vonastale razmere sovpadale z izplačili pokojnin, transportni denarni tokovi pa so bili prekinjeni. Prav zato so izplačila gotovine omejevali, a že prejšnji ponedeljek vzpostavili normalen režim. Najbolj se bojijo napovedanih nadaljnjih denarnih blokad, kar bi seveda lahko ogrozilo
[nama
T«rtlon»kl nakup *N«mjl
853-500
Ir —M I 111
normalno gospodarsko delovanje, ki je v veliki meri odvisno od kreditov.
Modni salon
PRI TUJIH PARTNERJIH NAŠLI RAZUMEVANJE
V Modnem salonu vse te dni normalno delajo in imajo naročil vsaj še za mesec dni. Takoj, ko so pri nas nastopile vojne razmere so se povezali s poslovnimi partnerji iz tujine pri katerih so naleteli na polno razumevanje. Še zlasti veseli so, da so ravno v teh dneh podpisali z njimi pogodbe o nadaljnjem sodelovanju.
Vegrad
MARSIKJE USTAVILI GRADNJE
Velike težave so imeli tuat v Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad, kejr že vse od 17. junija čaka 70 delavcev na prevoz na tuja gradbišča. Med njimi je 20 takšnih, ki se v Velenje ne more vrniti z dopusta v Bosni in Hercegovini. Zaradi vsega tega bo Vegrad -seveda kasnil z deli na tujih gradbiščih in bo težko uresničil pogodbene roke predaje objektov. Motena je tudi gradnja na gradbiščih v Zagrebu. Povsem prekinili so gradnjo v Trzinu pri Ljubljani, zamrznjena pa so bila tudi dogovarjanja in sklepanja pogodb za dobavo in montažo sanitarnih kabin za 1 MOS (posel je vreden kar 25 milijonov dinarjev). Sanitarnih kabin prav tako niso
dobavili investitorju v Reki in tako izgubili 350 tisočakov. Izgubili so še mnogo delovnih ur zaradi vojaških obveznosti njihovih delavcev, pa tudi zaradi motivacije delavcev. Ocenjujejo, da je proizvodnja v teh vojnih dneh padla kar za 39 odstotkov. Imeli pa so tudi precej stroškov z dodatnimi dežurstvi in z materialom, ki so ga namenili zä postavitev barikad.
Direktorji podjetij občin Velenje in Mozirje so govorili tudi o politiki izplačevanja osebnih dohodkov. V večini podjetij imajo izplačilne dneve ta teden. Upajo, da bodo denar za plače zagotovili pravočasno in jih v predvidenih dnevih tudi izplačali. Dogovorili so se, da bodo tudi pri tem izplačilu upoštevali pravilnike o nagrajevanju.
Večina naših podjetij je vključenih v mednarodno menjavo in v veliki meri so odvisni od repromateriala iz tujine. Povedali so, da so carinske službe na našem območju njihove stiske dobro razumele in velenjska carinarnica je delala vse dni, tudi ob prazniku.
Kitajska restavracija "šanghaj" hren & yang
Cesta pod parkom 2, Velenje ® 063/855-734
vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure!
Bi Novice 1
Skoraj vsi tokovi zastali
VELENJE — Agresija jugoslovanske armade na ozemlju republike Slovenije seveda ni minila brez takšnih in drugačnih posledic. Materialna škoda je ogromna povsod tam, kjer je armada izvajala nasilje, da ne omenjamo posledic njenega početja nad civilnim prebivalstvom. Življenje se sicer počasi normalizira, kar pa seveda ne moremo trditi za gospodarstvo. Kolikšno škodo je zaradi vojne vihre utrpelo slednje, bo znano že v naslednjih dneh. Gotovo tudi ta ne bo majhna.
Pred enakimi težavami kot podjetja so se znašli obrtniki. Še celo nekoliko na slabšem so, sploh tisti, ki izvažajo in uvažajo sami, ali pa so kooperanti izvoznih oziroma uvoznih firm. »Sestavni del gospodarstva smo in majhnost ter razdrobljenost v takih primerih ni prednost. Že v minulih letih smo se zaradi težav in nazadovanja domače industrije morali povezati s tujimi partnerji, ki pa so zaradi zadnjih dogodkov doma izgubili zaupanje v nas. Kaj to pomeni v poslovnem svetu pa najbrž ni treba posebej omenjati,« pravi predsednik skupščine obrtne zbornice Velenje Anton Pečovnik.
Kolikšno škodo bodo morali nositi obrtniki na svojih ramenih zaradi vojne vihre bodo poskušali na velenjski obrtni zbornici ugotoviti v naslednjih dneh, prav tako pa se dogovoriti še o pomoči najbolj prizadetim. Od slednje si nosilci samostojnega osebnega dela ne morejo veliko obetati. Sicer pa jih v tem trenutku bolj kot to, kako bodo pokrili materialni del škode, skrbi vnovično sklepanje pogodb in pridobitev zaupanja tujih partnerjev. In prav pri slednjem naj bi obrtna zbornica odigrala najpomembnejšo vlogo. »Še bolj kot doslej se bomo morali povezati s tujimi partnerji, naš prvi korak pa bo sedaj usmerjen k iskanju garancije pri tujih firmah,« je sklenil pogovor Tone Pečovnik.
Pomoč Gornji Radgoni
MOZIRJE — V mozirski občini so se konkretno lotili akcije zbiranja pomoči za odpravo posledic vojaškega posega v torek. Akcijo v sodelovanju z občinskim izvršnim svetom vodi občinski odbor Rdečega križa. V občini so se odločili za pomoč Gornji Radgoni. Tako sta v torek predsednika izvršnega sveta in občinskega odbora obiskovala podjetja in zagotavljala pomoč v stavbnem pohištvu, lesu in ostalih materialih potrebnih za obnovo stanovanjskih hiš in drugih poslopij. Denarno in druge oblike pomoči za posameznike zbirajo na občinskem odboru Rdečega križa.
Emona ekspres
m
iiflB—l —i
Rahle vojne zgodbe
Piše: VINKO VASLE
Tujim novinarjem in opazovalcem še dandanašnji ni povsem jasno, kaj se dogaja v tem delu Balkana. Ameriška novinarka je na primer na pariškem letališču priredila manjši škandal, ker je na vsak način hotela leteti v Moskvo in od tam odpotovati v Ljubljano. Bila je prepričana, da živimo nekje med Rusijo in Poljsko. Dopisnik Japonske televizije se je sicer zelo trudil, mi pa tudi, a je končno priznal, da mu ni jasno, kako funkcionira Jugoslavija. Mi tudi ne, smo dodali, da je bil še bolj zbegan. Izraelski novinar, ki se je pogovarjal z nekaterimi našimi partizanskimi junaki, je ves zadovoljen poročal o tem, da so naši teritorialci kot Izraelci, jugoslovanska armada pa nekaj takšnega kot Palestinci. Znameniti medvojni heroj Ris mu je namreč tako obrazložil razmerje sil. In pri tem hudomušno pomežiknil.
Kljub vsemu, kar se je v teh dneh dogajalo, ni manjkalo zanimivih in po svoje
zabavnih zgodb. V kranjskem zbirnem centru za vojake, ki so se predali, so vse dosledno stlačili v civilke. Samo vojak iz Bosne je dva dni ostal v uniformi, ker tako zajetnih civilnih oblačil niti po posebnem posredovanju rdečega križa niso nikjer našli. Potem je zahteval oblačila teritorialne obrambe češ, da ima ar-madnih čez glavo dovolj. In jih je dobil. Pri preiskovanju enega izmed zveznih policistov so pri njem na levi roki našli tri ure in na desni prav toliko. Človek je na vprašanje, od kod mu vse to, odgovril, da je to del tistega, kar je Slovenija dolžna federaciji. Da ni kradel, je vztrajal in da je vse ure nameraval izročiti zveznim organom. Naša policija in teritorialci, ki so bili priča temu dogodku, so se seveda do solz narežali. Še zlasti, ko so pri omenjenemu, ko so ga slekli do gat, našli še nekaj komadov zlatnine na zelo zanimivem delu telesa.
Najbolj zanimivi so seveda novinarji beograjskih sredstev javnega obvešča-
nja. Vseskozi so namreč vztrajali pri trditvi, da v Sloveniji kakšne vojne sploh ni bilo, kar da vedo iz zelo zanesljivih virov. Vse skupaj naj bi si izmislili Slovenci. Tisti zelo zanesljivi viri pa se nahajajo na sedežu ljubljanskega korpusa na Metelkovi, ki so na tiskovne konference nasploh vabili samo zanesljive novinarske kolege iz Srbije. Še zlasti, ker so prvič naredili neodpustljivo napako in so na pogovor povabili tudi tuje novinarje (slovenskih seveda ne) in jim razlagali, da armada sploh ne strelja. Dopisnik Reuterja pa jih je zlobno povprašal, kaj je potem bilo v Gornji Radgoni, od koder se je pravkar vrnil in kaj na Medvedjeku, kjer je tudi bil. Ker so gospodje oficirji trdili, da ni bilo skorajda nič, je dopisnik cinično zaključil, da se je prebivalstvo v Sloveniji kar samo bombardiralo in obstreljevalo.
Je pa naša stran, tako poročajo beograjski mediji, počenjala grozovite reči ! Tako je beograjska televizi-
ja poročala, da je Kučan Srbiji v imenu Slovenije napovedal vojno, nek lokalni radio v Vršcu je prebivalstvo obveščal, da bo Slovenija tudi iz zraka napadla njim drago domovino, po tovarniških zvočnikih Srbije (i šire) so narod hujskali proti Slovencem, ki da pobijajo vojne ujetnike, zlasti pa ranjene in da gre za pravi mali genocid. Kar seveda drži, saj so ranjenci okupatorske vojske prejemali velike količine slovenske krvi, kar nam ne bo nikdar odpuščeno.
Sicer pa — v tiskovnem središču v Cankarjevem domu je nek zavedni južni novinar izgubil debelo finančno stavo, ko je že prvega dne marširanja tankov po Sloveniji izjavil, da nas bo armada ukrotila v dveh urah. Potem se je umaknil nazaj v svojo matično redakcijo, ne da bi nasprotniku poravnal obveznosti.
Kar je popolnoma normalno: iz tistih koncev nismo nikdar dobivali, ampak smo dajali.
Krvodajalska akcija
VELENJE — V prostorih hotela Paka v Velenju bo pri-hodni petek, 19. julija, potekala enodnevna krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Trajala bo od 6. do 15. ure.
Organizatorica slednje, občinska organizacija Rdečega križa Velenje, je prepričana, da je krvodajalci naše občine pri odzivu na pomoč tudi tokrat ne bodo razočarali. Njihova pripravljenost pomagati sočloveku v stiski bo zaradi vojne vihre v republiki Slovenije še mnogo bolj dobrodošla kot je morda minula leta, kajti poraba najpomembnejše življenjske tekočine je bila pri reševanju življenj udeležencev agresije velika.
I
■■■■■HMHBr
HHHHHHHr
Celjsko območje

■ ■ ■. :
H
iPliflptfl
(Silili
811111
RD Dravograd odprla poseben žiro račun
DRAVOGRAD — Med tistimi, ki so zaradi neopravičljivega ravnanja jugoslovanske armade utrpeli precejšnjo škodo, so tudi občine koroške regije. Tako je občinska organizacija Rdečega križa Dravograd že odprla poseben žiro račun, na katerega naj bi občani nakazovali svoje prispevke za odpravo posledic vojne agresije. Po pomoč se je seveda obrnila tudi na našo občino.
Velenjska človekoljubna organizacija ji seveda te ni odrekla, prav tako pa upa, da ji bodo pri tem po svojih zmožnostih pomagali tudi občani šaleške doline. Prostovoljne prispevke lahko ti nakažejo na žiro račun št. 51820-655-29429 s pripisom »za odpravo posledic vojne agresije«.
24 novih operaterjev
MOZIRJE — Po nekajmesečnem tečaju je pred nedavnim v Mozirju opravilo izpite C in E razreda 24 tečajnikov. Po večletnem upadanju članstva je to vsekakor razveseljivo, posebej pomembno pa je dejstvo, da je bila večina tečajnikov iz gornjega dela doline in so tako ustanovili sekciji v Lučah in Gornjem Gradu. Pravzaprav so za to vzrok poplave, saj so ljudje v tistih težkih dneh šele prav spoznali pomen radioamaterstva. (jp)
3. srečanje kmečkih družin
GOLTE — Zgornjesavinjski odbor Slovenske kmečke zveze — ljudske stranke in pašna skupnost na Starih stanih bosta v nedeljo, 14. julija, pri pastirski koči na Starih stanih pripravila 3. srečanje kmečkih družin.
Srečanje bo namenjeno predvsem sprostitvi po vsako-dnevnèm delu in naporih Ln sproščenim pogovorom na svežem zraku, pričelo pa se bo, ob .10. uri.....
Ob premirju - boj za proizvodnjo
Vojna vihra je doslej našemu območju še dokaj prizanesla, niso pa nas zaobšle posledice vojskovanja. Najmočneje se te poznajo v našem gospodarstvu; ne zaradi neposrednih napadov, ampak zaradi pretrganih poti surovin in reprodukcijskega materiala ter seveda tudi gotovih izdelkov.
V različnih organizacijah so vojne razmere čutili zelo različno. Ponekod so posledice občutili že takoj in so že tudi morali takoj omejiti ali prekiniti proizvodnjo, drugod, kjer so manj odvisni od surovin iz tujine ali drugih oddaljenejših krajev, je proizvodnja dokaj normalno tekla naprej. Prizadelo jih je le pomanjkanje delavcev, saj so veliko delavcev poklicali v enote TO. Na celjskem ob-
močju so sedanje razmere najbolj prizadele nekatera velenjska podjetja Gorenja, močno pa je trpela tudi proizvodnja v zreškem Uniorju. Jasno je, da so najbolj na udaru podjetja, ki večino izdelkov prodajajo na tuje. Ce že ni trpela dobava reprodukcijskih materialov, so bile otežene poti za odvoz teh izdelkov na tuje.
Ti sedanji zastoji pa niso problematični le zaradi sedanjega trenutnega zastoja proizvodnje in dobave, ampak imajo lahko tudi dolgoročnejše posledice. Naša podjetja so bila namreč vse doslej znana po tem, da so dobavljala kakovostne izdelke in predvsem, da so jih dobavljala točno ob dogovorjenih rokih. To je še posebno po-
membno v primerih, ko je od naših pošiljk odvisna redna proizvodnja velikih evropskih firm. Te si seveda ne morejo privoščiti, da bi zaradi naših težav, pa naj bodo kakršne koli že, stala njihova proizvodnja. Zato si seveda v nekaterih naših podjetjih na vso moč prizadevajo, da bi tudi v teh težkih razmerah zadovoljile vsaj najpomembnejše odjemalce. Pa tako ni čudno, da izdelki iz takih naših tovarn iščejo najrazličnejša pota, da pridejo njihovi izdelki do cilja. Uporabljali so manjše okretne kamione, ki so lahko po manj pomembnih cestah mimo blokad vozili izdelke. Tako se je tudi v teh posebnih razmerah pokazala pripravljenost in iznajdljivost. Vse to je seveda po-
membno, saj bi oslabljeno gospodarstvo pomenilo tudi našo skupno oslabljenost.
Takoj, ko so se boji vsaj začasno prekinili, je stekla pospešena aktivnost za dobavo materialov in s tem za zagotovitev redne proizvodnje. Se tudi v tistih kritičnih dneh je neprekinjeno delala tudi celjska carina, da vsaj oni ne bi bili ovira pri tokovih. Izredno aktivni sta bili tudi obe območni gospodarski zbornici, da bi omogočili čimvečjo normalizacijo dela. Čeprav še vedno v času negotovosti, je v ponedeljek vendarle v večini podjetij proizvodnja ponovno stekla. V upanju seveda, da bo le po premirju zavladal tudi pravi mir in ponovna možnost za normalno delo.	(k)
-Savinjsko-šaleška naveza-
Ko se trgajo vezi
Tile zapisi so bili včasih vsaj malo hudomušni, včasih malo našpičeni, redno pa so vsaj poskušali biti taki, da bi pokazali na težave in (nepotrebne) zaplete, na nesmisle, ki jih je pri nas bilo vedno dovolj. In na nekaterih mestih jih očitno še tudi je dovolj in preveč. Morda kdo poreče, da zdaj ni čas za tako pisanje; da ni čas za smešenje in pikanje. Morda je to res, vendar pa je tudi zdaj (ali pa zdaj še posebno) čas za odkrito besedo, za besedo brez sprenevedanja, za besedo, ki bi vendarle morala najti ustrezno mesto. Med ustreznimi ljudmi, ki jim je mar za pravo besedo in ki jim je mar življenje, kakršnega smo si izbrali in za ka-
terim stojimo, kot radi rečemo.
Resnica je, da se v teh usodnih dneh trgajo mnoge vezi, ki so bile donedavna morda navidez še trdne, ali take, ki so že v zadnjem obdobju začele pokati. Mislim seveda na politične vezi, na tiste, ki jih neposredno ne tkejo in ne vzdržujejo navadni ljudje. Res je, da se trgajo tudi nekatere take, ki so jih vzdrževali »navadni« ljudje — mislim na vezi med občinami. Med pobratenimi ali kako drugače povezanimi občinami. Toda tudi te vezi se, tam kjer se. ne trgajo zaradi teh ljudi, ampak se tudi tam trgajo zaradi politike. Zaradi take politike pa se, žal, trgajo tudi vezi, kijih bi želel le malokdo pretrgati.
Najprej je politika začela vplivati na gospodarske vezi. Nekateri slepci so mislili, da lahko razne blokade in druge enostranske prekinitve gospodarskih tokov prizadenejo le eno stran. Pozabili so, da je to palica, ki ima dva konca in kaj hitro udari nazaj. Pa tako ni čudno, da so kljub »politični« blokadi mnoge gospodarske vezi ostale. Predvsem so ostale tam, kjer na vodilnih mestih v gospodarstvu niso bili politično zaslepljeni ljudje, ampak že ljudje novega kova, ki spoznavajo potrebe tržnega gospodarstva in gospodarske neodvisnosti od dnevne politike.
Toda žal je začela vplivati politika še na druge vezi: ti-
ste prave medčloveške vezi. Tudi take najintimnejše, ki so jih posamezniki potrdili tudi s poročnimi prstani. Boji med osebno in nacionalno pripadnostjo so marsikje hudi, gotovo najhujši in pogosto so tu tudi žrtve najhujše. Pa čeprav ne gre za mrtve ali ranjene. Vsaj ne telesno mrtve in telesno ranjene. Kajti še hujše so duševne rane. In tudi takih ran je v teh kritičnih dneh veliko. Vsi namreč v teh dneh, ko se trgajo druge vezi, niso dovolj močni, ne dovolj opredeljeni. Nekateri so tudi potrebni pomoči, da bodo znali prav ravnati.
Kajti (vsaj trdno upamo) čas se bo umiril. Take rane pa lahko ostanejo trajne.
(frk)
Gorenje Koncern
Pogoj za uspešno poslovanje: normalizacija blagovnih in denarnih tokov znotraj Jugoslavije
Tudi v podjetjih koncema Gorenje so se zadnje dni junija in prvi teden julija srečevali s precejšnjimi težavami zaradi izostalih dobav reprodukcijskega materiala in sestavnih delov. V dveh Gorenjevih podjetjih v Velenju, v Gorenju Gospodinjski aparati in Gorenju Elektronika, so se zategadelj odločili za kolektivni dopust. Proizvodnja v drugih podjetjih Gorenja po Sloveniji pa je potekala v zmanjšanem obsegu, pri čemer so imela prednost naročila za tuje kupce. Na kolektivnem dopustu pa so bili tudi zaposleni v centralnem skladišču v Velenju in Gorenja Servis.
Zadnji ponedeljek, 8. julija, je spet stekla proizvodnja v vseh Gorenjevih podjetjih v Sloveniji; izjema je bila le tovarna ivernih plošč Gorenja Glin, ki so jo zaustavili zaradi pomanjkanja lepila, obra-
tovati pa je znova začela v torek. V Gorenju Gospodinjski aparati, kjer so ponedeljkove zaloge reprodukcijskega materiala in sestavnih delov omogočala tridnevno proizvodnjo, pričakujejo, da se bo oskrba naposled vendarle normalizirala. V drugih podjetjih Gorenja pa ta teden ne predvidevajo večjih težav v proizvodnji.
Pomembno je, da so po nekajdnevnem zastoju začeli konec prejšnjega tedna spet odpremljati izdelke iz tovarn v Nazarjah, Velenju in Rušah tujim kupcem, čeprav imajo še vedno nekaj težav pri zagotavljanju prevozov. Povsod si prizadevajo, da bi čimprej izpolnili pogodbene obveznosti do inozemskih kupcev. V Gorenju bodo namreč storili vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo dosledno izpolnjevanje pogod-
benih obveznosti, zlasti še do tujih kupcev. Na ta način želijo opravičiti in ohraniti njihovo zaupanje. Dejstvo je, da mora Gorenje, kot je bilo poudarjeno tudi na zadnjem srečanju vodstva koncema Gorenja z novinarji, dokazovati, da so sposobni v dogovorjenih rokih in kvaliteti naročnikom dobaviti izdelke.
Gorenje je obvestilo poslovne partnerje na tujem o težavah, s katerimi se srečujejo in ki onemogočajo izpolnjevanje dogovorjenih pogodbenih obveznosti. Iz sporočil, ki prihajajo iz tujine, je mogoče razbrati, da partnerji razumejo težave. Seveda pa se kljub temu zna zgoditi, da se bo zaradi zamujenih rokov dobav kateri od kupcev vendarle odločil, da poišče zanesljivejšega dobavitelja.
V podjetjih Gorenja ocenjujejo, da so kljub zastojem v proizvodnji, ki so jim bili
priča v prejšnjih dneh, lahko uresničijo letošnje zahtevne proizvodne in izvozne cilje. Osnovni pogoj za to pa je seveda čimprejšnja normalizacija blagovnih in denarnih tokov v Jugoslaviji.
Sicer so v Gorenju Notranja oprema, na primer, delali tudi v petek in soboto, 5. in 6. julija, čeprav ta dva dneva nista bila predvidena kot de-lovnika. V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje bodo delali, kot zdaj računajo, tudi del kolektivnega dopusta, da bi poslali kupcem naročene male gospodinjske aparate. Podobne ukrepe sprejemajo tudi v drugih Gorenjevih podjetjih, uspeh vseh tovrstnih prizadevanj pa je kot smo že poudarili, odvisen predvsem od čimprejšnje normalizacije blagovnih in denarnih tokov znotraj Jugoslavije.
(an)
V TEŠ remont IV. bloka še v teku
Gorenje MGA Nazarje
Brez večjih poškodb Ob vseh težavah presegli načrte
Poklicali smo v Termoelektrarno Šoštanj, kjer še vedno poteka obsežen remont na IV. bloku, z 275 MW. Dežurni delavec SVD je povedal, da hujših nezgod med opravljanjem tako zahtevnih del ni bilo, dva delavca sta se poškodovala tako, da sta morala iskati zdravniško pomoč, še nekaj pa je bilo lažjih poškodb.
Ker še dela niso končana, te nevarnosti še niso minile, prizadevajo pa si, da bi vendarle ne prišlo do novih. Vzdrževalna dela na rešetkah, kotlu, turbini in drugih važnih delih zahtevajo natančnost in veliko odgovornost, saj mora biti ta remont končan po načrtih okrog 20. avgusta.
Elektrarna v Šoštanju je pripravljena na polno obratovanje z ostalimi agregati, vendar pa obratuje za zdaj z zmanjšano močjo. V minulih tednih so v podjetjih, kjer so največji porabniki, bistveno zmanjšali porabo, ali pa so delo celo ustavili.
Jože Miklavc
Delo ob remontu v statorju agregata IV. bloka
V Gorenjevih Malih gospodinjskih aparatih so uresničili vse načrtovane naloge za prvo polletje in jih celo presegli. To je toliko pomembnejše zaradi dejstva, da so se konec lanskega leta in znaten del letošnjega srečevali z velikimi težavami ob posledicah novembrskih poplav, kar se je še posebej odrazilo na likvidnostnem področju. Izvoz je seveda njihova temeljna opredelitev, še zlasti sedaj, ko nastajajo težave na domačem trgu.
Zaradi prometnih zagat v kriznih dneh prejšnjega tedna so morali v petek ustaviti dve proizvodni liniji, v ponedeljek pa je proizvodnja že stekla skoraj stoodstotno in pričakujejo, da bo tako tudi v prihodnje. Kolektivni dopust bodo pričeli 20. julija in ga sklenili 7. avgusta, vmes pa bodo nadomestili zamujena dela za izvoz, ki jih je pogojila agresija.
(JP)
Modna konfekcija Elkroj
S ponedeljkom na kolektivni dopust
Velikega dobička ne bo, izgube pa tudi ne, pravijo v Modni konfekciji Elkroj. V nazarskem delu so načrte izpolnili, prav tako jih bodo v Šoštanju, kjer so z dodatnimi napori uspeli nadoknaditi izpad zaradi stavke. Ob tem poudarjajo, da domačega trga praktično ni, zato so izključno vezani na pogodbe s tujimi partnerji. Prav to jim je zaradi meje in nemogočih prometnih povezav povzročilo veliko težav in bojazni. Tuji partnerji jih sicer spodbujajo, jasno pa je, da jih predolgo ne bodo čakali, saj je konkurenca dovolj huda. V vseh dneh agresije proizvodnja zaradi objektivnih razlogov še ni trpela in že v četrtek jih je razveselil prvi tovornjak, ki je uspel pripeljati material in odpeljati izdelke.
Trpela pa je proizvodnja v najhujših dneh zaradi drugih razlogov. Tesnoba in strah sta storila svoje in produktivnost je v posameznih dneh padla tudi za 30 odstotkov. Če se bodo razmere uredile na daljši rok, bodo seveda to uspeli nadoknaditi, povedati pa velja, da so delali tudi v četrtek, na praznični dan, saj ne želijo ničesar prepustiti naključju. S ponedeljkom, 15. julija, se bo pričel kolektivni dopust, ki bo trajal do 5. avgusta. Te dneve bodo izkoristili za zahtevno sanacijo tal v vsej tovarni, saj so po poplavi še vedno vlažna.
(jP)
Po fludru dol (in gor)
Madonca, a je pokalo
t
Res, bilo je hudo, težke trenutke in dneve smo dožve-li in (pre)živeli. Ob nevarnosti zračnih napadov so bili vsi kraji, vasi in vse kar zraven sodi skoraj opusteli. Le tu in tam si opazil kakšnega potrebneža, željnega šilčka, špricerčka ali pirčeka. Najbrž zaradi pomirjenja prenapetih živcev, kar je v takšnih razmerah seveda razumljivo. Ta ljubi (ne)mir so kalili le radijski in televizijski sprejemniki, »odprti« na vso moč. Prav nič nisi zamudil, če nisi imel možnosti, da bi sede! doma v fotelju in »mirno« spremljal dnevnike.
poročila, tiskovne konference, sprotno javljanje vojnih dopisnikov in podobno. Dovolj je bilo, da si se denimo sprehodil skozi Mozirje. V vsaki hiši, vsakem stanovanju so »grmeli« sprejemniki in tako si lahko na cesti spremljal kompletno tiskovno konferenco. Tudi, če si tega recimo nisi želel. Popolno obveščanje.
V moji dolini sicer ni zaropotalo, zato tudi javljanje z bojišč ni bilo možno in potrebno. Je pa grmelo, pokalo in ropotalo po precejšnjem delu Slovenije. Skoraj dolgčas je že bilo pri nas, zlasti
potem, ko so razglasili prekinitev spopadov. Malo so si ljudje na zunaj oddahnili, malo bolj jih je načenjala notranja napetost ob še vedno grozeči vojni. Prav tesnoben in moreč mir je nastal. In to ni prav. Ljudje so se preveč živcirali, predvsem zato, ker se ni nič dogajalo, živci so torej trpeli za prazen nič, in tudi strah ni imel nobene konkretne podlage.
Nekaj je bilo torej treba ukreniti, da bi strah in živci-ranje dobila pravi razlog. V tej tesnobi smo se torej pridružili vse večjemu številu posameznikov, ki so prav to tesnobo premagovali za tem ali onim šankom. Špricer na špricer, korajša velja. Pa je bilo vseeno še preveč dolgčas. In smo se odločili. Malo smo si »popravili« auspuhe
na mopedih in motorjih, ki so že itak dovolj zgovorni za motenje nočneea reda in miru (preveč) mirnih in duše-brižnih državljanov. Pa to še ni vse, čeprav seveda mopedi niso tanki. Streljati je bilo tudi treba, in pokati. Ob vsem nemiru je bil že kakšen šus iz plašilke dovolj za vsesplošno »veselje«, da o petardah sploh ne govorim. To je šele bilo veselje. Celo v sosednje kraje so nas slišali in se spraševali kje so se pojavili četniki in podobni paravo-jaški izprijenci. Saj bi bilo ja krivično, če se ob vojni po skoraj vsej Sloveniji prav pri nas ne bi dogajalo nič v zvezi z vojaškimi operacijami; če se nanje ne bi tako (ali drugače) pripravljali. Torej, naši cilji so bili doseženi.
Predsedstvo Republike Slovenije
Sporočilo za javnost
Ob odločitvi o suverenosti in samostojnosti Republike Slovenije je vodstvo Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije odločno vpeto v napredne sile, ki na človeški način uresničujejo dolgoletno željo slovenskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi.
Zgrozilo nas je dejstvo, da ob dobri nameri in pripravljenosti sporazumevanja z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi dosežemo sporazum o naši samostojnosti ob upoštevanju mednarodnega prava ter dobrih odnosov z vsemi državami sveta, prihaja do ukrepov in razmer, ki ne sodijo v današnji čas, še manj pa med prizadevanja za lepšo prihodnost bodočih pokolenj.
S tem namenom dajemo podporo vodstvu Republike Slovenije v prizadevanjih za rešitve na miroljubni osnovi brez prelivanja krvi z možnostjo poštenih in odprtih dogovorov za sožitje.
Kot samostojna organizacija slovenskih častnikov in podčastnikov, ki je s strokovnim in drugim znanjem ter domovinsko pripadnostjo svojih članov soodgovorna za obrambo in varnost svoje dežele in ljudi, ki v njej prebivajo, je pri delovanju soustvarjala pogoje za razumno in preudarno politiko.
V	ospredju teh dejanj je bilo nenasilno reševanje morebitnih nesporazumov ali nerazumevanj.
V	tem trenutku poziva svoje člane k treznim premislekom. Hkrati sporoča, da se v nastalih pogojih s svojo delegacijo ne more udeležiti tradicionalnega srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije v Vojvodini.
V	Ljubljani, 27. junija 1991
PREDSEDNIK RK ZRVS SLOVENIJE Edvard PAVČIČ
Poizvedovalna služba pri občinski organizaciji RK Velenje
Ze več kot 200 poizvedb
Od 27. junija dalje je gotovo med najbolj obremenjenimi telefonskimi številkami v občini 853 — 249. Razlog je preprost. Za njo se namreč »skriva« občinska organizacija Rdečega križa Velenje oziroma poizvedovalna služba. Sedem njenih članov poskuša z najrazličnejšimi informacijami o pogrešanih, ranjenih, žal, tudi mrtvih odgovoriti na vprašanja na drugi strani telefonske žice kar 24 ur na dan.
Najbrž ni treba posebej omenjati, da telefon v pisarni občinske organizacije Rdečega križa Velenje na Stantetovi 19 v Velenju brni noč in dan. Čustva mater, očetov, bratov, sestra in tudi drugih o udeležencih v vojni vihri so pač mnogo mnogo močnejša kot ideali in težnje tistega, ki pri uveljavljanju slednjih uporabi najraje silo. »Na nas so se v dneh, ko je poizvedovalna služba začela delati s polno paro (to pa je od 27. junija dalje) obračali zaskrbljeni starši vojakov iz vseh krajev Jugoslavije, še več pa je bilo teh iz vrst slovenskih mater ter očetov. Vsi so želeli vedeti le nekaj: ali je moj fant še živ, zdrav in kje sploh je. Kar več kot 200 najrazličnejših poizvedb smo opravili do petka minuli teden,« pojasnjuje sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Velenje Darinka Herman. Zbrane informacije so večino med njimi potolažile, žal pa so starše enega vojaka jugoslovanske armade tudi razžalostile.
Neprijetnih trenutkov na eni in na drugi strani telefonske žice je gotovo veliko, vsaj toliko, če ne še več, pa tudi težav. Le ena telefonska linija ovira prizadevanja po kar najhitrejšem dajanju odgovorov na postavljena vprašanja, nemalo težav pa so jim v minulih dneh nakopala dejstva, da so se med poizvedovanjem iskane osebe javile iskalcem, ti pa tega niso sporočili poizvedovalni službi. Po svoje je to čisto človeško in navsezadnje kolikor-toliko tudi opravičljivo.
V primerjavi z drugimi večjimi slovenskimi mesti velenjska občinska organizacija Rdečega križa ni oblikovala zbirnega centra za ujete vojake JA, kar pa še ne pomeni, da se v usodo teh ni vključila po svojih močeh. Tako je na primer pomagala občinski tovrstni organizaciji v Slovenj Gradcu obleči okrog 200 vojnih ujetnikov v civilne obleke, pomoči v obliki sanitetnega materiala pa je bila deležna človekoljubna organizacija iz Dravograda.
Vojaško orožje je torej utihnilo, vsaj na videz je na ozemlju suverene in samostojne Slovenije mir. V pisarni Rdečega križa v Velenju pa telefon gotovo ne bo tako zlepa utihnil. Če se bodo razmere kolikortoliko uredile — kar upamo in si želimo — potem bo brnel 16 ur na dan. Ce ne, ostajajo delavci poizvedovalne službe ob njem 24 ur, dokler bo pač treba.
T. P.
KRAJŠI POČITEK — po kondicijskem in psihičnem naporu se prileze krajši počitek v senci pod lipo in (na žalost) za prazno mizo. Fantje na sliki so med »srečneži«, ki jim še ni bilo potrebno seči po orožju, mogoče ravno zato nasmejani obrazi. Vendar pa to še ne pomeni, da niso v stalni pripravljenosti in dobro izurjeni.
Staro Velenje
Nov zaklonilnik
Na začetku oziroma na koncu Starega trga v Starem Velenju (nasproti velenjske obrtne zbornice) ropotajo stroji od ponedeljka minuli teden dalje skoraj neprenehoma.
Tisti, ki so si manjše gradbišče pobliže ogledali, so se gotovo že seznanili, da bodo delavci gradbene dejavnosti Rudnika lignita Velenje v opuščenem rovu pod velenjskim gradom uredili zaklonilnik za približno 100 krajanov. Aktivnosti okrog usposodobitve rova za povsem druge namene kot je bil več kot 20 let je začela krajevna skupnost Staro Velenje seveda na pobudo predsednika sveta KS Franca Severja.
Koliko bodo opravljena dela veljala slednji ne ve, pa tudi tega ne, kdo bo stroške v zvezi z izgradnjo plačal in kdo ga bo kasneje opremil. Bolj ali manj je jasno pri vsej zadevi le, da bodo delavci gradnjo novega zaklonilnika v Starem Velenju končali do konca tega tedna.	6
Le en klic
Telefon v stiski, ki je občanom velenjske občine, pa seveda tudi drugim, na voljo v kriznih trenutkih ob sredah, je v minulih vojnih dneh na ozemlju republike Slovenije sameval. Njegove pomoči oziroma pomirjajočih besed na drugi strani telefonske žice si je želel slišati namreč le en občan.
Po svoje to ne preseneča trdijo tisti, ki se s težavami na tem področju ukvarjajo poklicno. Tudi v tem primeru se je potrdilo staro pravilo: stiske ljudi zbližujejo, bogastvo pa jih razdvaja.
Velenjski zdravstveni dom v minulih dneh
Življenje teklo kot da se ni nič zgodilo
Vsaj tako nam je zatrdil vodja splošnega zdravstva velenjskega zdravstvenega centra dr. Ivan Zupane, ko smo ga pobarali o razmerah v minulih dneh.
Čeprav so se tako organizacijsko kot tehnično in kadrovsko pripravili na delo v izrednih razmerah ter na povečan obseg dela, so bile njihove aktivnosti, na srečo, tokrat zaman. Obseg dela se namreč v ambulantah velenjskega zdravstvenega doma ni povečal, celo nekoliko
manj prebivalcev je iskalo pomoč pri svojem zdravniku kot v normalnih razmerah. Tudi nočne dežurne službe na precejšnje začudenje sogovornika ljudje niso preveč obremenjevali.
Poleg vsesplošne zaskrbljenosti občanov zdravstveni delavci niso opazili nobenih nepovsem običajnih zadev na zdravstvenem področju. Na preživete vojne dni so tako seveda simbolično »kazala« le odpovedana zdravstvena predavanja in otežkočeno komuniciranje z ljubljanskim kliničnim centrom. Mnogo bolje to, kot če bi bilo kako drugače, mar ne.
Ljubi kruhek
Vsaj tebe je bilo na prodajnih policah v vojnih dneh več kot običajno. Očitno so se peki naše občine zavedali, da boš med najbolj iskanim blagom in se na izredne razmere kolikortoliko tudi pripravili.
O tem pričajo naslednji podatki: v zasebni pekarni Tratnik v Velenju so v prvih vojnih dneh (četrtek, petek soboto) napekli 2500 kg več kruha kot normalno. Dnevna proizvodnja znaša v tej pekarni 2000 kg; v industrijski pekarni v Velenju pa je bilo dodatno spečenih štruc še veliko, veliko več. 27. junija so peki spekli 2800 kg kruha več, dan kasneje (28.) kar 13.500 kg, v soboto, 29. junija pa 7600 kg kruha več kot znaša proizvodnja na dan v normalnih razmerah. To pa je približno 11 ton. Ob tem je treba povedati, da so se trgovci pri naročilih tega osnovnega prehrambenega artikla malo ušteli, saj so velenjski pekarni v ponedeljek minuli teden vrnili 3 tone tovrstnega blaga. Ko so se razmere spet zaostrile (3. julija), so v velenjski pekarni znova napekli 3500 kg štruc več kot je znašala normalna dnevna proizvodnja, 5. in 6. julija pa so na prodajne police trgovci naložili le še 800 kg kruha več od naročil v normalnih razmerah.
Če je bila panika pri nakupu kruha potrebna ali ne, ne bomo komentirali. Več kot očitno pa je, da so peki slednjo predvideli in se niso pustili presenetiti.
........................■■■»»«.«HmnnnrvnnnrrifwwvvifMww	...............
Branko Vidmar, Anica Goltnik, Zdravko Mevc, Zora Kopušar, Zdenko Brložnik, Drago Pusovnik, Marta Hajdina
Slovenci smo majhen narod. Tako majhen, da nas v svetu do sedaj marsikdo sploh ni poznal. Poznali so morda le Jugoslavijo, ki jo želimo zapustiti, ker nam ta povojna umetna tvorba ni izpolnila pričakovanj. Da nočemo več biti hlapci na lastni zemlji smo dokazali že na decembrskem plebiscitu. Vedeli smo, da pot do samostojnosti ne bo lahka, vedeli smo, da nas svet ne bo priznal z lahkoto. Čakal nas je boj z zaostalim, obubožanim gospodarstvom, brezposelnostjo, padanjem standarda. Za spremembe smo se odločili tudi zato, ker verjamemo, da nam bo samim lažje. Vendar si nismo zamišljali naših prvih suverenih dni tako pretresljivih in krvavih. Potegnili smo skupaj, začeli razmišljati kot en človek.
Prizadeti smo, zaradi nepotrebnih žrtev te nesmiselne vojne, prizadeti zaradi obtožb in podtikanj z juga, vendar naš mali narod ne popusti. Dokazali smo celemu svetu, da stojimo za svojimi odločitvami, čeprav smo prizadeti vsi. Odpravili smo se na ulice, med ljudi in jih povprašali, kaj mislijo o dogodkih teh dni.
mačim. Zelo zadovoljni smo s Civilno zaščito in krajani, ki nas obveščajo. Posebej razveseljivo in zaupanja vredno je dejstvo, da kljub vsakodnevnemu dostopu do alkoholnih pijač nihče ni bil vinjen. Dodam naj le še to, da imamo v naši enoti pripadnika tuje narodnosti. Ker si je zelo želel našega znaka, mu ga je drugi pripadnik odstopil.
DRAGO PUSOVNIK
Z domačimi in krajani se dobro razumemo. Domačini
in damo prostor otrokom. Upam da se bo to čimprej končalo, zato prosim vlado naj nam pomaga.
IRENA GOTOVNIK (Pesje)
Zaposlena sem v trgovini. Ob začetju so ljudje kupovali vse, sedaj pa se je to nekako umirilo. Redno spremljam poročila, vendar jih je včasih že preveč in neposredno povzročajo paniko. Želim si, da bi bilo vse to že čimprej za
ni nič vredu. Malo sem pričakoval te dogodke, a ne v takšni meri. Občutil sem že drugo svetovno vojno, zato vem kaj to pomeni. Ob alarmih v preteklih dneh nisem bil paničen, me je pa močno prizadelo, da tam, kjer stanujem nimamo zaklonišča, čeprav smo vsa leta plačevali zanj.
Z odcepitvijo pa moramo iti do konca, sicer nas bodo pohodili. Ko sem jaz služil v JLA je bila ravno kriza okoli Trsta. Zato ne obsojam vojakov, ampak le njihovo vod-
BRANKO VIDMAR (Šoštanj)
Slabo, slabo. Ni me strah, vendar pa se bojim posledic; ne bo denarja, kruha. Obveščeni smo dovolj, delno je tudi svet, želim si le, da bi govorili resnico. Sem pri Civilni zaščiti, opazil sem, da so zaklonišča urejena, primanjkuje nam le mask.
ANICA GOLTNIK (Plešivec)
Mislim, da smo naredili prav, ker hočemo postati samostojni. Doma smo si pripravili osnovno zalogo in zaklonišče. Upam, da se bo vse skupaj čimprej končalo, saj si želim mir. Smilijo se mi otroci, ki so žrtve vsega tega, ki niso nič dolžni, nič krivi.
ZDRAVKO MEVC (iz Raven pri Šoštanju)
Preživel sem že II. svetovno vojno, da pa bi moral vse to preživeti še enkrat se mi ne zdi prav. Ni me strah, bojim pa se za mojo družino, za moje fante. Vse to ni dobro za našo oblast, eni govorijo, da smo jih napadli mi, drugi da so oni nas.
ZORA KOPUŠAR (iz Šoštanja)
Nič ni dobrega. Mi upokojenci bi radi le mir in pokojnino. Zaupam v vodstvo in upam, da nam bodo druge države pomagale. Bojimo se predvsem tankov in zračnih napadov.
ZDENKO BERLOŽNIK
Tukaj smo že dalj časa. Iz dneva v dan se povečuje bojna pripravljenost, vsaka noč nam prinese nove izkušnje. V začetku je bilo mogoče malo strahu, ki pa je iz dneva v dan izginjal in enota je pripravljena za boj za slovensko samostojnost. V glavnem je naš teritorij v bližini Šoštanja, vendar pa smo delovali že tudi drugod. V okviru možnosti pomagamo tudi do-
so zelo prijazni, saj so nam omogočili, da smo si uredili kopalnico, sanitarije, skuhajo nam celo čaj. Hrano si do-važamo in je zelo okusna. Med sabo se dobro razumemo, pa tudi zdravstvenih problemov do sedaj še ni bilo (le žulji na nogah in klopi). Kondicijsko smo dobro pripravljeni, saj smo bili že prej devet dni mobilizirani in smo svoj ognjeni krst že prestali. Poleg skrbi, glede naše politične situacije, me skrbi tudi za družino. Le ta se je že prestavila iz Šmartnega ob Paki v Velenje.
MARTA HAJDINA (Pesje)
Situacija je nemogoča. Ljudstvo je »napeto«, otroci, mladi, vsi sprašujejo, kaj bo. Ob alarmu gremo doma v klet, saj je zaklonišče manjše
IVAN SKORNŠEK:
Vse, kar se je dogajalo v teh dneh v Sloveniji je zelo slabo. Mislim, da si v Beogradu ne dajo nič reči. Pričakoval sem večje razumevanje juga za našo odločitev. V teh dneh, ko smo se morali z orožjem upreti JLA imam močno upanje, da bodo naši fantje zmagali. Nisem več mlad, med prvo svetovno vojno sem se rodil, v drugi sem sodeloval od leta 1943. Mislil sem si, da se bo zgodilo, kar se je, ker so v Beogradu imeli preveč moči. Morda bi se konflikt lahko rešil z pogajanji, če nasprotna stran ne bi bila tako trmasta. Naši vladi zaupam in jo podpiram.«
JOŽE STRAŠEK:
»Ne vem, kaj bi rekel. Vse kar se dogaja v zadnjih dneh
stvo, ti so vedno tisti, ki so krivi.«
SLAVICA IRŠIČ:
»Ob vseh dogodkih preteklih dni lahko rečem, daje to groza, skoraj nimam besed.
Toliko let smo dajali denar za JLA, sedaj bi nas kar pohodili. V družini je bila prisotna panika, saj alarma za nevarnost zračnega napada do sedaj nismo poznali. Vendar mislim, daje potrebno iti do konca, bojim pa se da bo hudo in da lahko še marsikaj pričakujemo. Slovensko vodstvo popolnoma podpiram, prav tako tudi moja družina.«
UROŠ PRELOŽNIK:
»Mislim, daje armada močno proti naši odcepitvi zara-
di lastnih interesov. Če bi se odcepili že prej, bi bilo verjetno bolje. Po vseh teh dogodkih mora armada zapustiti Slovenijo prej, kot je bilo prej dogovorjeno, ker je ne želimo. Star sem šele petnajst let, a se z prijatelji veliko pogovarjamo o dogodkih teh dni. Ugotavljamo, da ne smemo popustiti v naših zahtevah. Dejstvo je, da se z silo ne da reševat takih stvari.«
MARJANA RUDNIK:
»Še danes ne morem povsem verjeti in doumeti krute resnice, da je jugoslovanska armada z brutalnim napadom hotela preprečiti tisto, za kar smo se Slovenci odločili — za pot samostojnosti in suverenosti. Težko verjamem, da bi tako kot nekateri posamezniki mislili vsi narodi v bivši Jugoslaviji. Neopravičljivo dejanje jugoslovanske armade je bil napad na Slovenijo in upam, da je komu odprl oči resnice. Zaupam svoji, slovenski vladi in jo podpiram v njenih težnjah, kajti poti nazaj ni.«
MARIJA ŠARNER:
»Nikoli nisem razmišljala o tem, da bom dočakala še tretjo vojno. Tegobe druge sem okusila in vem, kaj to pomeni in kaj vojna vihra prinaša. Skupnega jezika z drugimi narodi in narodnostmi v bivši Jugoslaviji Slovenci ne najdemo, čeprav se trudimo. Če ne gre, pač ne gre. Prepričana pa sem, da bi vprašanje samostojnosti lahko rešili drugače kot s silo. Prav gotovo je najbolj demokratična pot s pogajanji in pogovori ter dogovori. Slovenski vladi moramo prebivalci zaupati in hkrati upati, da bo nesoglasja rešila po mirni poti.«
if v ' f " i* "
Irena Gotovnik, Ivan Skornšek, Jože Strašek, Slavica Iršič, Uroš Preložnik, Marjana Rudnik, Marija Šarner
»Tepli so me s puškinimi kopiti\ brcali...«
Vsak po svoje se bodo naši fantje še dolgo, dolgo spominjali dveh spopadov v Dravogradu, saj so med obrambo izpostavljali svoje življenje. Spomin pripadnika Vitomir-ja Simoniška iz okolice Šoštanja pa gotovo nikoli ne bo zbledel.
Vitomir je »padel« med samega sovražnika, ki se je »s kundakom« in brcanjem brutalno znesel nad njim in so ga morali prepeljati v slovenjgraško bolnišnico, to je, na srečo, kmalu zapustil. Udarci s kopiti, težkimi vojaškimi čevlji so leteli vsepovsod po njegovem telesu, tudi po glavi. Kot nam je Vitomir pripovedoval med obiskom v slovenjgraški bolnišnici, je celo za trenutek izgubil zavest. Kako se je vse to zgodilo? Takole nam je pripovedoval: »Dobil sem poziv, da so na nasprotni strani ranjeni. S civilnim kombijem z označbo Rdečega križa smo odšli na to območje. Njihovi vojaki so nam kazali pot. Ko sem stopil iz avtomobila sem se znašel pred »šnajperjem«. Videl sem, da vojak meri v mene, ni mi ostalo drugega kot da sem skočil v zaklon v bližnje grmovje. Nisem pa videl, da so tam drugi vojaki. Takoj so me napadli, me začeli tolči s kundaki po glavi, vmes kričali name, da nas
bodo vse pobili. Če ne bi prišel njihov oficir zdravnik, bi me bili prav gotovo ubili. Zatem sem moral, ker sem pač bil v saniteti, oskrbeti njihove ranjence. Ker sami niso poznali poti do bolnišnice, je njihov zdravnik — zelo human človek — uredil tako, da sem šel z njimi in jim pokazal pot do slovenj-graške bolnišnice. Med vožnjo — bili smo v njihovem vozilu — smo naleteli še na mino. Z avtomobila je pometalo vsa okna. Sovražnikovi vojaki so imeli na glavah čelade, jaz pa sem si poskušal glavo zaščititi z rokami. Močno je poknilo, drobec pa me je zadel v desno ramo. Potem smo prišli do naših civilnih rešilnih avtomobilov, kjer sem se rešil«.
(vos, bz)
Janez Atelšek: »Ne bojim se zase, za usodo majmlajših gre«
Janez Atelšek iz Mozirja
»Ta vojna je najbolj svinjska!«
Zelo redki so norci, ki si želijo vojne, prav tako pa je malo klenih mož ki so v svojem življenju doživeli kar tri. Med njimi Je tudi Janez Atelšek iz Smihela nad Mozirjem, ki sicer sedaj biva v upokojenskem stanovanju v Mozirju. Rojen leta 1907 v Šmihelu je imel torej sedem let, ko se je pričela prva vojna. Oče je odšel na fronto in na skromni domačiji je ostala mama s številnimi otroci. Janez Atelšek se dobro spominja teh težkih let in je posebej hvaležen dobrim ljudem, ki so jim pomagali s hrano in drugače, pomagali so tudi zato, ker so vsi v družini pridno delali.
Oče se je na srečo vrnil s fronte, doma pa je ostal tudi Janez. Vojake je služil v Bitoli, ob tem pa pove, da je »celih« osem dni služil tudi kralju Aleksandru.
Med obema prvima dvema vojnama je naredil šolo, gospodaril doma, kupil nekaj zemlje in si postavil skromno hišo, vmes je kupoval les in ga prodajal zadrugi, z njim pa je zalagal tudi šole, zato ni naključje, da so ga (in ga še) poznali daleč naokrog. Poročil seje leta 1941, rodilo se je deset otrok, zaradi hude bolezni pa mu je žena žal že umrla.
Med drugo vojno je bil dvakrat mobiliziran. Prvič se ni mogel odzvati, drugič pa se je moral. Kasneje je bil v partizanih in iz tega časa se živo spominja težkih trenutkov na Veliki planini in zlasti ob državni meji. Po končani vojni je ostal v Šmihelu in življenje je teklo lepo naprej. Do danes, do današnjih dni. Danes je zaskrbljen, razočaran, žalosten ... »Prve vojne se seveda spominjam, hudo je bilo sami mami s številnimi-otroki, brez očeta, ki je bil na fronti, pa je vendarle šlo. V drugi vojni smo se borili proti okupatorju, ne za politiko in politike, za slovenski narod. Sedanja,
tretja, vojna je zame najbolj nesramna, prav svinjska.
Zdaj naši napadajo nas, vedno smo bili skupaj, sedaj se streljamo. Zakaj? To me skrbi, ne jaz sam. Skrbi me kaj bo z našimi in vašimi otroci, vnuki, z nasled-njii .i rodovi. Že dolgo pravijo, da en rod doživi tri vojne, naslednji pa dve, in to drži.«
Janez Atelšek danes živi v upokojenskem bloku, v lepo urejenem majhnem stanovanju. Malo mu peša vid sicer pa z zdravjem nima večjih težav, razen let seveda, ki se jih ne da odšteti. Vsako jutro si skuha glogov čaj. Pravi, da je to najbolj zdrava roža, pomaga pri vseh boleznih, predvsem pa krepi kri. Sicer se hrani v bližnjem gostišču. Pravi, da je hrana dobra in še preveč je dobi, le kurjega mesa ne mara, saj jih prej ni mogel jesti, so bile namenjene ženi ob številnih rojstvih. Pa najbrž to ni nepremostljiva težava.
Op)
mgpfgmmm
Otroci
in okrnjene počitnice
Za nami je teden, poln dogodkov, ki se nam še sedaj zdijo neresničnost. Eni gledamo na vse to z zaskrbljenostjo, drugi s strahom, tretji pa zopet drugače. Mislim pa, da je v vseh nas veliko groze, ki se nam zrcali na očeh, v naših pogledih in mislih. V teh časih s tem ni prikrajšan nihče; otroci, odrasli, niti najmlajši in niti najstarejši.
Otroci so prikrajšani po svoje; nimajo tistih počitnic, ki so polne veselja, brezskrb-nosti, nimajo nasmejanih staršev, ki so pripravljeni z njimi na brezskrbno igro, nimajo ... Kaj so nam o tem povedali oni sami? Kaj pogrešajo oziroma kaj kljub vsemu počnejo?
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
11. JULIJA
LETA 1968
V Celjskem tedniku, ki je izšel na ta dan, je večina novic posvečena dogodkom v Šaleški dolini. Nekaj najbolj zanimivih smo pripravili tudi za vas. Kot prvo objavljamo novico z naslovom »Rudarsko slavje v Velenju«:
»Enkrat v letu imajo rudarji čisto svoj dan, to je tradicionalni 3. julij — dan rudarjev. Tudi tokrat 3. julija rudarji niso odšli v jamo, pač pa so dali duška praznovanju na poletnem soncu. Bilo je tako v Velenju, Trbovljah, Laškem, Hrastniku in Zagorju. V Velenju so že na predvečer vihrale zastave in med običajnimi je tu in tam plapolala tudi črno-zelena rudarska zastava, zastava, ki jo v rudarskih krajih dvignejo na drog samo ob izrednih priložnostih. Večer pred praznikom sta na dveh krajih — pred kulturnim domom in ob jezeru igrali rudarski godbi iz Velenja, hkrati pa so v dvorani kulturnega doma svečano podelili odlikovanja in priznanja najbolj zglednim in vztrajnim sodelavcem rudnika lignita Velenje in Rudarskega šolskega centra . . .
In ker je bilo vreme zares čudovito, bo letošnji praznik rudarjev ostal domala vsem v prijetnem spominu. Z lepimi spomini na pretečene dni je nedvomno prijetneje začeti nov delovni dan.«
Tudi letos je bilo ob dnevu rudarjev vreme čudovito, vse drugo pa je bilo žal črno in turobno!
Naslednja novica, ki jo bomo objavili pa ima naslov »Mladinski klub — središče organiziranega dela«:
»Mladinski klub v Velenju se je v štirih letih svojega dela ne samo uveljavil, marveč je postal tudi središče organiziranega dela z mladino, središče političnega, kulturnega in zabavnega življenja mladih ljudi. Ce so sprva vanj zahajali samo dijaki rudarskega šolskega centra, je zdaj tudi zbirališče gimnazijske mladine in mladine iz delovnih kolektivov.«
To zbirališče mladih so, kljub njihovim protestom, kmalu nato zaprli. V zadnjem času pa je med mladimi vse več zahtev za ponovno odprtje podobnega mladinskega kluba v Velenju. Mogoče bo pa generacija, ki so ji klub vzeli, znala prisluhniti zahtevam svojih otrok?
»Lspešan integracija« pa ima naslov novica iz Šoštanja:
»Gostinski delavci v Šoštanju so pred približno enim letom spoznali, da bi boljše delali in poslovali, če bi bili združeni v enotno podjetje in tako skromna sredstva, ki so jih ustvarjale prejšnje samostojne enote, naložili na enoten sklad. Tako je pod okriljem hotela Kajuh nastalo novo podjetje, ki poleg hotela združuje še gostilno, restavracijo in dva bifeja. Prihodnje leto bodo ponovno prevzeli obrat v Šmartnem ob Paki.«
Kljub različnim integracijam vsi vemo, kakšno je danes stanje gostinstva v Šaleški dolini.
Zadnja novica pa je posvečena športu in ima naslov »Kotalkarji med prvimi«:
»Četudi je težko govoriti, kateri šport ima v Velenju največ privržencev in kateri je dosegel največje uspehe, velja ugotoviti, da je kotalkanje tako po številu aktivnih privržencev kot po rezultatih, ki so jih mladi tekmovalci dosegli, med prvimi v rudarskem mestu. Kotalkanje združuje okoli 50 mladih ljudi, ki so se lepo uveljavili ne samo na tekmovanjih doma, marveč tudi v tujini.«
Kolikor mi je znano, velja ta ugotovitev tudi danes!
DAMIJAN KUAJlC
35-letnica delovanja ZŠAM Velenje
~w
Šofersko praznovanje le v senci drugih dogodkov
Zveza ZŠAM Slovenije je na spomladanski skupščini odločila, da bo »13. julij« še naprej stanovski praznik šoferjev in avtomehanikov. Ta praznik do nadaljnjega ohranja tudi ZŠAM Velenje, najbrž pa bo v vsebini in datumu v bodoče možno razpravljati in se opredeliti tudi drugače.
Letošnji 13. julij je na idealen dan, v soboto, vendar pa ga velenjski člani ne morejo kaj prida svečano proslaviti. Tako bo odpadla svečana šoferska parada, ker ni mogoče zagotoviti dobre udeležbe in najbrž niti ne popolne varnosti. Okrog javnih prireditev pa so v tem času še vedno zadržki zaradi tragičnih dogodkov minule vojne.
Vsekakor pa je potrebno objaviti, da ZŠAM Velenje praznuje letos 35 letnico uspešnega delovanja. Nekaj več bomo o vsebini dela v minulih letih poročali prihodnjič, tokrat pa sporočajo
šoferji svojim članom in organizacijam, da bo ob prazniku le svečana skupščina in sprejem pri županu SO Velenje.
Velenjsko šofersko združenje si v letošnjem letu še posebej prizadeva, da bi opravili načrtovane naloge, v dneh nameravane okupacije Slovenije pa so veliko prispevali tudi kot člani Teritorialne obrambe, Civilne zaščite ter
pri drugih nalogah, ki so bile potrebne za učinkovite obrambne operacije. Tako je praznovanje 35. letnice šoferskega delovanja zaznamovano z odporom proti JA in nedemokratičnim silam v Jugoslaviji, kar precej spominja na dogodke med NOV, ko so v Žužemberku napadli motorizirano kolono sovražnikov in priborili pomembno zmago nad takratnim okupatorjem.
Varstvo otrok
V	teh, za vse nas predolgih, dneh so šole in vrtci organizirali varstvo otrok, ki nimajo varstva iz takšnih ali drugačnih vzrokov. Obiskujejo ga lahko predšolski in šoloobvezni otroci. Pripravljeno je bilo kar v dveh osnovnih šolah, v Šaleku in osnovni šoli Bratov Mravljak. Pa tudi v dveh vrtcih je bilo poskrbljeno za varstvo, v Pesju in Lučki v Velenju. Zanimalo nas je kako poteka to varstvo, kako si krajšajo čas.
V	osnovni šoli Šalek smo naleteli na skupino razposajenih otrok, ki so vneto igrali šah, človek ne jezi se, domino . . : Verjetno je k njihovi dobri volji prispevalo tudi lo, da so si svoje bivanje uredili kar v zbornici,- ki "je dovolj
velika in prostorna. Del svojega časa preživijo tudi zunaj, na igrišču, v trim kabinetu, kjer igrajo predvsem športne igre. Za zanimiv potek varstva je dobro poskrbljeno, saj je z njimi tudi učitelj. (Na voljo sta dva učitelja, ki se menjata ob 11. uri dopoldan.) Opazili srrio, da je največ otrok iz nižje stopnje (od 1. do 4. razreda), na višji so verjetno že »odrasli« in znajo poskrbeti zase. Malico si otroci prinesejo sami in jo potem pojedo skupno ob določeni uri. S starši so dobro povezani, saj prineso s sabo listek, na katerem je naslov, telefonska številka, morebitna sporočila.
Povedali so nam še, da se varstvo prične ob 7. uri /ju
JASNA NOVAK
Zaradi nastale situacije nič ne načrtujemo glede morja. Večkrat se grem kopat na bazen. Zelo veliko poslušam radio, vendar me ni strah, saj mislim, da tukaj ne bo nič.
Člani ZŠAM Velenje na mednarodnem srečanju šoferjev v Innsbruck	Jože MIKLAVC
traj (lahko pridejo tudi ob 6. zjutraj, saj so tam že tudi drugi delavci), traja pa, dokler starši želijo oz. do njihove vrnitve domov (do 14., 15. ure).
Dobili smo zagotovilo, da bo to varstvo organizirano, dokler bodo potrebe.
Starši, preberite in razmislite o dani možnosti. Mogoče vam bo na ta način odvzeta ena od mnogih skrbi v teh krutih časih, ki pa jim na žalost ni videti konca. Vaši otroci bodo v družbi prijateljev brezskrbno preživeli dopoldan, mogoče pa se bodo še naučili kaj koristnega. (Morda bodo spoznali pravi pomen besede prijatclsjtvo, pa ie lo ,/e več kol dovolj.)
hm
ALENKA RAKARIČ
S tem se je vse poslabšalo. Tudi sprejemne na višji
zdravstveni šoli so prestavili na jesen. Sedaj veliko berem, urejam zvezke, se pripravljam za sprejemne izpite, iščem literaturo in čakam boljše čase. Poročil in novic na TV se mi zdi preveč, pa tudi ponavljajo se.
ŽARO TUŠAR
Sem vodnik tabornik, zato sem mislil oditi na taborjenje. vendar ne vem, če ne bo vse odpadlo. Zato sedaj preživljam svoj prosti čas le na bazenu, ob knjigah in na igrišču. Mislim, da ni več nevarnosti.
hm
PINTARIČ GABRIJELA
Pred dnevi
sem se prostovoljno javila k Civilni zaščiti, saj se tukaj počutim bolj varno, kot doma pred televizorjem. 20. julija smo mislili oditi v Lendavske toplice, vendar ne vem, če bo to mogoče.
PEROVEC PRIMOŽ
Svoje počitnice preživljam v glavnem na bazenu, na igrišču, kjer igram tenis. S prijatelji se večkrat pogovarjamo o problemih pri nas, vendar o tem sam kasneje ne razmišljam, zato pa me tudi ni strah.
Tukaj so od nekdaj živeli Edgar Allan Poe, Thomas Wolfe, Mark Twain, Andy Warholl, John Len-non, dokler se ni preselil v Dakota, Kathleen Turner itd.. .. Vil-lage je umetniški center NY, in če ste kdaj na Manhattanu nikakor ne smete mimo Villaga. Pot pa kar sama pelje dalje, proti srcu Broadwaya Times squareu, kjer se začne tako imenovana »GREAT WHITE WAY«, velika svetla bela pot, kajti nikjer ne najdete toliko luči, toliko razsvetljave kot ravno tukaj. Med 42. in 49. ulico in 8. avenijo je svet teatrov, muziklov, svet oder-skih luči. Musical Miss Saigon je trenutno številka ena na Broad-wayu, prišel je iz Londona in pripoveduje o tragični ljubezni med ameriškim marincem in vietnamsko deklico ob napadu 1975 leta. Cena vstopnic se giblje med 40—100$, na drugem mestu se nahaja 2 uri in 15 minut dolga zgodba o velikanu ameriške glasbe The Buddy Holly story, ki govori o tej legendi in rokerju Amerike. Se vedno pa lahko gledate na Broadwayu Cats, The Phanton of the Opera, Les miserables hit iz 1987 leta, ki je dobil 8 Tony priznanj in bazira na zgodbi Victor Hugoa in seveda ne smete mimo GRAND HOTELA, zgodbo ki jo je 1932 leta posnela Greta Garbo in se dogaja v ekskluzivnem Berlinskem hotelu. To so trenutno najuspeš-
nejši showi na Broadwayu in če ste v mestu in imate cca 50 $ si zagotovo morate ogledati kakšno predstavo. Ko govorimo o predstavah ne smemo mimo Metro-politanske opere, ki velja za najslavnejšo na svetu in trenutno teče že 108 sezona. Nova stavba opere je bila zgrajena 1966 leta in v avli si lahko ogledate orjaška platna Marca Chagalla. Cena vstopnic 115 $ in navzdol, za naše razmere precej drago.
V sklopu Lincoln centra najdete še New York city Ballet in Philharmonie house, ki prav te dni obeležuje 200 letnico Mozartove smrti.
Tu sta še dve pomembni koncertni dvorani Carnegie hall in Radio city hall, kjer je 23. aprila začela svoj veliki come back Liza Minneli. Vsi njeni showi so razprodani, vstopnice je bilo možno dobiti samo še za zadnja dva koncerta, ki sta bila 12. maja. Kulturnega doživetja vam tukaj ne bo manjkalo. Le potruditi se morate, če ste navaden turist, da boste dobili vstopnice, saj so
skoraj vse stvärt ražprodane. Za vse teatre in musicle imajo centralni booking na Times squeru, če pa slučajno zamudite ali zgrešite neskončne vrste, vas napotijo v matična gledališča z listkom, da ste že čakali v vrsti in imate tako prednost in le če ste dovolj spretni vam uspe in lahko ste presrečni, tudi jaz sem imela srečo, da sem poznala nekoga, ki mi je preskrbel vstopnico.
Ko govorimo o umetnosti ne smemo mimo vseh mogočih muzejev, ki vam jih je dano videti v New Yorku, ker sem bila že nekajkrat tukaj, skušam vsakič obiskati drugega. Tokrat sem si ogledala Whitney museum ameriške umetnosti na Madison aveniji, verjetno ni boljšega mesta, da si ogledate nove — alternativne umetnosti, kot je ta muzej. Tukaj vam Nam Jun Poik predstavi svojo novo video umetnost. Če pa se že na 5. aveniji, najpomembnejši aveniji v mestu, ne smete mimo Frick muzeja, Gu-genheim kolekcije, ki je sicer tre-
nutno zaprta, ker prenavljajo stavbo, ki še vedno velja za eno najzanimivejših in je delo arhitekta Franka Lloyda Wrighta iz 1959 leta. Kljub temu, da je muzej zaprt, so zunaj ob cesti postavljene stojnice in panoji s plakati Kandinsky-ga, de Kooninga in lahko za par dolarjev kupite prvovrsten poster. In če ste pri volji se lahko podate le korak naprej, mimo Centralnega parka in že ste v najimpozantnejši stavbi na Manhattanu — Metropolitan-skem muzeju, preden vstopite v
to ogromno stavbo, se morate pravzaprav odločiti kaj si boste pogledali. Vstopnina znaša 6 $ in ob vhodu morate odložiti vso svojo prtljago in fotoaparate, tukaj ste lahko gotovo nekaj dni, si ogledujete fantastične zbirke ali pa se dolgočasite in opazujete na tisoče obiskovalcev, ki prihajajo v ta muzej. Seveda pa se mesto kar samo ponuja s svojimi značilnostmi in znamenitostmi. Predvsem ne smemo mimo 5. avenije, ki loči Manhattan na vzhodni in zahodni del. Ta ave-
nija je simbol bogastva in izkazuje moč denarja. Tukaj na tej aveniji živijo najbogatejši ljudje sveta, tukaj na tej aveniji se dogaj-jao skoraj najpomembnejše stvari sveta in tukaj so najdražje trgovine na svetu.
Ne samo da je simbol bogastva, ponaša se tudi z zelo pomembnimi znamenitostmi New Yorka. Na 34. ulici stoji ena najpomembnejših stavb v mestu Empire state building, ki je vse do 30. let veljala za najvišjo stavbo na svetu, zgrajena v art deco stilu je dolga leta veljala za 8. čudo sveta. Danes se zgubi med velikani okoli, pa vendar je enkraten občutek ko se peljete z dvigalom 86. nadstropij visoko in se vam odpre fantastičen pogled na Manhattan. Imela sem pravzaprav srečo, kajti razgledna ploščad je bila odprta šele prve dni aprila, ves čas zalivske vojne je bila stavba zaprta za javnost, kot tudi mnoge ostale znamenitosti. Na peti aveniji so vsi najpomembnejši muzeji mesta, pa tudi katedrala Sv. Patrika, ki je bila zgrajena v času 1858—1881 v francoski gotiki, zelo pa spominja na kölnsko katedralo.
Ko se tako sprehajaš po tem mestu, ki je tako veličastno, se zdi kot da je samo to mesto na svetu, in nikjer nobenega drugega. Občutek imaš, da ne potrebuješ ničesar več, kajti tukaj najdeš vse, prav vse, kar si želiš.
Metropolitanska opera
Namesto na dopust na položaje
Po zajtrku in kavici bo treba spet na položaje!
V teh dneh je vse mogoče
Ne nasedajmo, preden
se ne prepričamo
V teh težkih dnevih mlade države Slovenije smo ljudje zaradi nenehnih groženj, tudi vojnih, zaskrbljeni, prestrašeni in raztreseni. Takšno počutje se zanesljivo odraža tudi na našem počutju, pri našem vsakdanjem delu in življenju. Zato se včasih niti ne zavedamo, da naredimo kakšno stvar tudi narobe. Seveda moramo biti tudi in zlasti v teh dneh kar najbolj prisebni in oprezni ob morebitnih nevšečnostih in različnih predrznostih. Naslednji primer potrjuje to misel.
Prejšnji torek popoldne, preden je sirena označila konec nevarnosti zračnega napada, se je na Tomšičevi ce-
sti v Velenju pred Šumijem pojavil starejši možakar v obleki civilne zaščite (v temno modri, saj veste) in od pripadnikov TO zahteval, da se izkažeta. Ker na glavi nista imela kape, so odšli do avtomobila v katerem sta imela kapi z oznako TO. To pa vrlemu »zaščitniku« ni bilo dovolj. Akcijo je nadaljeval na Cesti talcev ob prehodu ceste preko železnice. Ustavljal je avtomobile in od voznikov zahteva! osebne izkaznice.
Zanimivo ob tem je, da so vsi takoj ustavili in pokazali zahtevani dokument. Vprašanje je, kako dolgo bi se ta svojevoljna kontrola nadaljevala, če občani ne bi poklicali miličnikov,-ki so ko-rajžnemu možakarju lepo povedali, da tega ne sme počenjati, ker za to niti nima
pravice. Samozavestni možakar je bil sprva presenečen, ker akcije ni smel nadaljevati, po prihodu miličnikov pa je svojo namero le opustil. Takoj, ko so miličniki odšli, so prišli po njega trije pripadniki civilne zaščite. Kot je bilo kasneje povedano, si je možakar pred »akcijo« korajžo krepil z pivom v Su-miju.
To naj bo opozorilo vsem, saj lahko voznike ustavljajo in od njih zahtevajo dokumente, velja tudi za ostale občane, le organi za notranje zadeve — miličniki, ki so zato pooblaščeni in nihče drug, čeprav so ponekod voznike ustavljali tudi pripadniki teritorialne obrambe. Zatorej ne nasedajmo vsakomur; kaj se ve kdo vse lahko v tem času zbira podatke o občanih in za kaj jih potrebuje.	B. M.
še takšna, da nam dopušča dovažanje hrane s terena. Za bojno delovanje smo usposobljeni tudi z lastnimi kuhinjami, tako, da si bomo lahko pripravljali hrano tudi sami. Ker situacija še dopušča, higieno vzdržujemo tako, da se vsake 2—3 dni vojaki peljejo domov, se okopajo in oskrbi-jo z perilom. To istočasno deluje tudi psihološko, imajo pregled nad dogajanjem doma in stike z domačimi in to deluje v smislu pozitivne klime.«
Ko smo se vračali v dolino smo ustavili še dva pripadnika TO in jih povprašali po počutju in mnenju o nastali situaciji :
Berto Tič, 28 let
»Zaenkrat je v redu, ker še ni bilo nevarnosti, le letalski alarmi so me malo prestrašili. Sicer sem z hrano zadovoljen. Spim kar na položaju, kar ni najbolj udobno, a gre. Enkrat sem že bil doma. Imam družino in strah me je za njo. Hčerka še ni dopolni-
la eno leto. Še dobro, da jih lahko pokličem po telefonu. Sicer komaj čakam, da bom lahko šel domov, ker pogrešam svoje domače. Povedati moram, da nam domačini tukaj zelo veliko pomagajo in sem jim zato hvaležen.«
Andrej FIDEJ, 28 let
»Tukaj sem od četrtka, tako kot cela enota. V tem vodu sem edini bolničar. Do sedaj je zdravstveno stanje v vodu zadovoljivo, bilo je le nekaj žuljev in panike v času alarmov. Življenje poteka do-
kaj normalno. Z zdravstvenega vidika je higiena zadovoljiva. Lahko se umijemo z mrzlo vodo, tuširat se ne moremo. Prehrana je ravno tako zadovoljiva.
Mislim, da nas je strah vse, le nekateri ta strah potlačijo. Jaz močno pogrešam družino, imam ženo in dva majhna otroka, eden ima 4 in pol let, drugi osem mesecev. Enkrat sem že bil doma, sicer kontaktiramo po telefonu.«
B. ŠPEGEL Foto: B. Mugerle
V	teh težkih dneh trpimo vsi. Tisti, ki smo ostali doma in tisti, ki jih novo ustanovljena država Slovenija potrebuje, da ne bomo klonili pred tistimi, ki naše večinske odločitve nočejo razumeti. Zato smo se odpravili na obisk v eno izmed enot TO v okolici Velenja, da vam predstavimo, kako živijo naši fantje.
V	mestu vojne nismo občutili, edini znak, da se ta dogaja so bile prazne police trgovin v prvih dneh spopadov in dva alarma za možnost zračnega napada. Zato mi je bilo ob pogledu na barikade, postavljene v okolici mesta, tesno pri srcu. Kmalu po tem, ko smo zapustili glavno cesto nas je ustavila prva kontrola. Usmerila nas je v štab enote. Fantje so bili našega obiska kar veseli. Po vsej vijugasti poti smo videvali pripadnike TO, ki so jim domačini delili jutranjo kavo, nekateri pa so še zajtrko-vali, čeprav se je ura že bližala deveti. Malo pred sedežem štaba so nas zopet ustavili. Ker nismo bili najavljeni, smo morali malo počakati. Ta čas sem izkoristila za pogovor z mladim 22 letnim te-ritorialcem Goranom Soboto: »Prišli smo prejšnji četrtek. Odkar sem tukaj, ves čas poslušam radio in z zaskrbljenostjo spremljam dogodke po Sloveniji. Obveščeni smo dobro. Zaenkrat me še ni strah, ker je tukaj še zelo mirno. Pogrešam pa dom in domače, saj po enem tednu nisem bil še nič doma. Nimam dobrih občutkov, bojim se, da bo še nekaj časa trajalo, čeprav močno upam, da ne bo. Včeraj sem poslušal govor Adžiča in me je zmrazilo. Dokler sem še tu, kjer je mirno, je še dobro. Bojim pa se direktnega boja.«
V tem času so nas spustili
v štab enote, kjer so fantje ravno sedli k zajtrku. Preden se nam je pridružil g. Miran Ah-tik, komandant enote, sem zbirala vtise in malo poklepetala z znanci. Povedali so mi, da si dneve krajšajo z delom na bližnjih kmetijah, sušijo seno, cepijo drva, prejšnji dan so celo pomagali pri gradnji hiše. Na okoliških raztresenih kmetijah domačine skrbi, kaj narediti z živino ob alarmih za zračni napad, saj se v tem letnem času živina pase na prostem. Poskušajo jim svetovati. Sicer pa je pretežni del enote ves dan na položajih in so aktivni ves dan.
Komandanta enote MIRANA AHTIKA, sem vprašala, kakšno je počutje med vojaki v tej enoti. »Na splošno je počutje odraz stanja, ki ga ves čas spremljamo po radiu in ostalih sredstvih obveščanja. Giblje se v skladu s splošnimi dogodki. Prisotno je drugačno obnašanje, kot smo ga imeli med vajami v mirnem času, lahko rečem,
da so naši pripadniki pokazali maksimalno odgovoren odnos do dela, varnosti... Po drugi strani so prisotne nevroze, zaskrbljenost. Svojevrstno psihozo povzročajo tudi letalski alarmi, čeprav smo pri četrtem že dosti bolj normalno reagirali. Splošno počutje poskušamo vzdrževat tudi s stalnimi stiki z domačimi.
V enoti imamo zelo različno starostno strukturo, od 20 do 50 let se giblje. Imamo že nekaj primerov, da sta z nami oče in sin.«
Kakšne stike imate z domačini in kakšen je medsebojni odnos?
»Posamezne kmetije, raztresene po okoliških gričih, so naša baza. Vojaki so preko noči v večini v pokritih objektih, skednjih. Tu smo skupaj na Slovenski zemlji, ki jo želimo ohranit, zato ne poznam primera, da domačini ne bi nudili svoje pomoči.«
Zanimali so me še pogoji za prehrano in osebno higieno. »V tem hipu je situacija
MOJ SADNI VRT
Poletna dela v sadovnjaku
Danes bi se omejil na poletna dela v sadovnjaku. Zdaj je čas, ko se delo v sadovnjaku umirja in nam prinaša že prvo veselje. Tako smo že obrali prve sadove češenj, ribeza, malin in robid. Seveda se že bliža tudi čas prvih hrušk in jablan ter ranih breskev.
Če bi najprej začel s kemično zaščito, bi kazalo zgodnje jablane in hruške vsaj še enkrat poškropiti s kontaktnimi fungicidi (dihtane, captane . . .), če se pojavijo uši z actelicom ali pi-rimorjem ter seveda še proti jabolčnemu zavijaču, saj pričakujemo izlet metuljčkov po drugi polovici julija. Morda bi moral omeniti še škropljenje proti rdeči sadni pršici (rdeči pajek), saj se zaradi zelo visokih temperatur ozračja in suhega vre-
mena zelo hitro množi. Poškropili bomo samo tam, kjer se je ta škodljivec res pojavil v močnejši obliki in to s kemičnim pripravkom, ki deluje samo proti rdeči sadni pršici in to je nisso-run. Pozne jablane in hruške bi kazalo škropiti vsaj še trikrat, prav tako s kontaktnimi fungicidi v štirinajstdnevnih razmakih.
Zgodnje breskve ne škropimo več, medtem ko je pozne treba poškropiti vsaj še dvakrat s ciranom ali antia-colom.
Po končanem obiranju ribeza in češenj moramo strmeti, da nam listje ostane čim dalj časa zdravo in ne začne prehitro odpadati, zato še naprej poškropimo vsaj dvakrat s kontaktnimi fungicidi. Če so se na češnjah pojavile uši, jih mora-
Praznika rudarjev ni bilo
Bo morda decembra?
Letošnje praznovanje stanovskega rudarskega praznika, 3. julija, je šlo mimo nas vseh, tudi rudarjev, neopazno. Zameglila ga je vojna vihra. Zagotovo pa ne za vse čase ...
V svoji dokumentaciji hranim kopijo vabila iz leta 1925, kjer je zapisano, da so velenjski rudarji praznovali svoj stanovski praznik 5. decembra — posvečen pa je bil njihovi svetnici Sv. Barbari.
Kakorkoli že, o tem se bodo pač odločili naši rudar-"_ L. Ojsteršek
MI MED SEBOJ

Trije recepti zoper slabo voljo
Spomnil vas bi rad na tri stare in preizkušene recepte, kako pozdravimo slabo voljo, kadar se nas loti. Vem, da ta zdravila poznate, saj ste jih že tudi sami kdaj v življenju preizkusili, pa vendarle sijih poglejmo še enkrat.
Prvo zdravilo zoper slabo voljo je MOLK. Iz lastnih izkušenj vemo, da če o neki neprijetni stvari veliko govorimo, se s tem zlo povečuje, ne pa manjša. Isto je kot s peskom v kozarcu vode. Če mešamo po njem, je kmalu vsa voda kalna; če pa pustimo kozarec pri miru, se pesek usede na dno in voda se zbistri.
Drugo zdravilo zoper slabo voljo je misel na MINLJIVOST vsega kar je okoli nas, vključno nas samih. Kot vsa živa bitja na zemlji, tudi nas čaka neizprosen konec, ' to je smrt. Če pomislimo na to, kako življenje z naglico teče mimo nas, postanejo vsakdanje nevšečnosti tako malenkostne, da se jih z lahkoto znebimo.
Ostalo nam je še tretje zdravilo, ki se pa vsaj meni zdi najuspešnejše: To Je VESEUE, Ki GA PRIPRAVIMO SVOJEMU BLIŽNJEMU. Nič težkega ni to in tudi ne zahteva nobenega premoženja. Poglejmo okoli sebe: včasih zadostuje že dobra beseda ali iskreno sočutje naj si bo v žalosti ali veselju. Marsikoga razveselimo že s tem, da ga samo mirno poslušamo, kar nam zaupa. Morda ste že kdaj doživeli, kako so duševno ali telesno prizadeti veseli, če smo do njih obzirni. Star in betežen človek je že srečen, če mu stisnemo roko, ga pogladimo po rami, ali mu poklonimo nasmeh, ki prav nič ne stane . . . Resnično, s takšnimi malenkostmi pripravimo svojemu bližnjemu več veselja, kot z dragocenimi darili.
Brž pa, ko opazimo, da smo s svojim dobrim dejanjem pričarali lesk v tuje oči in hvaležno rdečico na lica, pozabimo na svojo slabo voljo in veseli smo tudi sami. Resnično se dostikrat zgodi, da ta, ki smo mu hoteli pripraviti veselje, napravi več dobrega nam, kot pa mi njemu. Dobra dejanja obogatijo predvsem nas same. In ravno ta blagoslov, če ga tako imenujemo, lahko sami še povečamo s tem, da damo bližnjemu občutek, da je tudi on nam potreben.
V svoji avtobiografiji znani francoski dramatik opisuje dogodek iz otroštva:
Bilo mi je nekako šest let. Nekega dne mi je ded stisnil v roko kovanec, da bi ga odnesel beraču onkraj ceste, pripoveduje dramatik. Ko sem se vrnil, me je ded vprašal, če sem se beraču zahvalil. Jaz beraču? sem začuden vprašal. Da, ti beraču! mi je z vso resnostjo odvrnil ded. Vsakomur namreč, ki nam da možnost za dobro delo, bi se morali zahvaliti.
Jaka Čuk
		
		
		/
— \	i	/
bj premino
PRAVDEN	OSjUOtJNlH VE3
Pravilen prikaz vezanja ogrodnih vej
mo prav tako poškropiti (pirimor), saj je nevarnost, da nam uničijo vse mlade poganjke. Na ribezu se je tudi pojavila rdeča sadna pršica, ki jo prav tako poškropimo z nissorunom, da nam ne uniči lepe listne mase.
Seveda pa je sedaj že tudi čas vezanja poganjkov v vodoravni položaj, tako da bodo lahko ti poganjki hitreje tvorili rodni les za naslednje leto. Pri tem opravilu moramo paziti, da teh
poganjkov ne poškodujemo, ker je les še krhek. Paziti moramo tudi na pravilen položaj. Veja mora biti res v vodoravnem položaju, ne pa navzdol ali navzgor. Vezati moramo tudi čim bližje deblu, da se nam ne delajo loki. Seveda ne smemo vezati preveč trdo, da se nam vrvica ne zaraste v vejo, na koncu sezone pa moramo te vrvice odstraniti.
Matjaž Jenšterle
NA VELENJSKI TRŽNICI
Podražitve pred vrati
Pričakujemo lahko višanje cen
V zadnjih dneh so cene zopet podivjale. To se pozna tudi na Velenjski tržnici, kjer lahko dobite vse, kar sodi v ta letni čas, vendar so cene višje ali pa enake kot pred štirinajstimi dnevi, ko smo tržnico nazadnje obiskali. Lastniki stojnic pravijo, da so utrpeli večjo škodo zaradi nekajdnevne izgube dohodka. Poleg tega pa so jim vozniki južnega sadja in zelenjave zaradi rizika in otežkočenega transporta močno povečali cene prevozov. Lahko jih razumemo, na tržnici so pač zato, da bi kaj zaslužili. Mislim pa, da bodo prisiljeni nižati cene in pristati na minimalni zaslužek, saj bo ljudem življenjski standard zaradi ogromnih izgub v gospodarstvu in pivišanja cen, tako močno padel, da bodo kupovali bistveno manj. Poglejmo si cene sadja: banane 50 din, breskve 40—60 din, marelice 60—70 din, hruške 70 din, borovnice 120 din, rdeči ribez 50 din, pomaranče in limone 50 din, nova jabolka 40 din, sveže fige 100 din. Cene zelenjave pa so naslednje: nov krompir 15—20 din, kumare 30 din, cvetača 50 din, cene paradižnika so od stojnice do stojnice zelo različne od 35 do 50 din, paprika od 60 do 80 din, nova čebula pa 30 din. Še dobro, da ima večina ljudi v Velenju svoje vrtičke, kjer je v tem času že kar nekaj zelenjave, bati pa se je, da bodo ob takih cenah ti izro-pani — pa ne od lastnikov.
KUHARSKI NASVETI
Pikanten tolstolobik
Sestavine: 1,20 kg tolstolobika, sol, limono, maslo, (margarino ali olje), česen, belo vino, moko.
Tolstolobika dobro očistimo, filetiramo (ca. 30 dag), posolimo ter pokapljamo z limoninim sokom. Fileje povaljamo v moki ter na vroči masti spečemo. Pečene fileje položimo na pogret pladenj. Sesekljamo dva stroka česna, ki ju hitro opečemo v maščobi, kjer so se pekli ribji fileji. Zalijemo s kislim vinom (belim) ter omako prelijemo čez že pečene fileje.
Tako pripravljeno ribo serviramo s slanim krompirjem.
kmetijski kombinat ptuj P 0.
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
Opto-	-V d
me-	^ Ti
ter	
Tudi sreča pri igrah na srečo je odpovedala
Kako se lahko stvari spremenijo v enem tednu, lahko vidimo na primeru Loterije. Znano je, da v kriznih časih ljudje več igrajo igre na srečo. Vendar pri nas Loterija Slovenije nima več kaj ponuditi. Začasno je ustavljena edina Slovenska igra 3x3, igralci Lota in Športne napovedi pa se ne morejo odločiti, ali bi vplačali stave ali ne, saj v primeru zadetka nimajo nobene garancije več, da jim bodo dobitek tudi izplačali. Le kaj.bodo hazarderji počeli sedaj? Morda sprejemali stave, kdaj se nam bo uspelo osamosvojiti ali kdaj nas bo priznala prva tuja država in katera bo to. Rizik pri takih stavah pa je glede na dogodke zadnjih dni zelo velik!
Hitra postrežba!
Je že tako, da se nam v teh vročih, poletnih dneh večkrat prileze kozarec osvežilne, po možnosti mrzle, pijače. Če pa smo slučajno v Topolšici ali bližini, se lahko odločimo in obiščemo hotel Vesna, ki naj bi to nudila v največji možni meri. A upati je eno, uresničiti pa drugo.
Lahko se dobre volje usedete za mizo in čakate na natakarja. Lahko še vedno čakate, a dobre volje ni več! Še manj pa natakarja! Če boste le vztrajali, boste tudi »uslišani«! Iz lastnih izkušenj pa vam svetujem, da se nikakor ne usedete zunaj, pri vhodu. Kajti tukaj ves postopek čakanja traja navadno enkrat dlje.
Ob vsem tem se nam poraja verjetno več ugotovitev. Ena izmed teh pa je verjetno tudi ta, da nekateri svojih možnosti ne izkoristijo dovolj.
Skoda, saj bi bil tudi z »nepomembnimi gosti« dobiček večji.
Dodatek na hlajenje
Minuli dnevi so v mnogočem kruto zapisani tudi v vrstah naših občanov. Nekateri imajo tudi ironične izkušnje, ki niso omembe vredne, pa vendar. . .
Vojaki Teritorialne obrambe so si v vročih dneh po malem (če je bilo to sploh mogoče) gasili žejo ... tu in tam tudi i pivom. Nekateri, ki so ga kupovali v prodajalni ALMI na Cesti Simona Blatnika, so ugotovili, da je pivo, ohlajeno na »pivsko« temperaturo, za kakšne tri dinarje dražje kot »trgovinsko toplo«. Trgovina je v teh dneh prodala ogromno tega napitka in že s tem imela računico. Povišanje cene zaradi hlajenja pa je milo rečeno . . . nekorektno in najbrž proti določenim predpisom tržnega vedenja. Pripadniki TO občine Velenje pa so se seveda jezili na hlajenje, ki je v bistvu stvar kulture in možnega sodelovanja z domačo, osvobodilno vojsko.
Medtem ko smo izvedeli o veliki solidarnosti med našimi ljudmi, pa smo tole »hlajenje« zapisali zaradi protesta naših vojakov TO. Žal!
Tankšola
Do preklica in do nadaljnjega je prepovedano usposabljanje bodočih voznikov motornih vozil, se pravi delo vseh vrst avto šol. To je bilo seveda potrebno (s stališča JA), saj so želeli najprej preveriti sposobnost svojih voznikov (tankov, transporterjev...) za bližnji vstop v Evropo. Tankšola torej, pa ne gre za »tankanje« na črpalki, za šankom ali kje drugje. Evropa nas čaka (mi pa zaman nanjo) in na vse je treba biti pripravljen, zlasti zato, ker Evropa takšnega Usposabljanja ne pozna več.
Moj ljubi TV dnevnik
Moj znanec nikoli ni rad gledal TV dnevnika, je bil bolj črna kronika, kot kaj drugega; le vojna in spopadi po vsem svetu. Zadnje čae tudi pri nas doma. Že v miru ga je vsak večer nagnalo na veliko potrebo, vedno ob 19.30. In je ostal na tem posvečenem mestu do vremenske napovedi (ki tudi ni bila vedno rožnata, vsaj pravilna ne). Pa mi je minule dni potarnal, da ne vzdrži več — preveč dnevnikov je naenkrat na dan. Ubožec.
Premirje v vojni z lesom
Žal (ali na srečo) je tako, da vsaka slaba stvar vedno prinese tudi kaj dobrega. Denimo, da to velja tudi za nedovoljeno trgovino z lesom in s tem za slabo oskrbo lesne industrije. Skoraj (ali pa kar) vojne razmere so namreč zaprle »južni« trg in tako več lesa prihaja na skladišča nazorske lesne industrije kjer se zaradi tega seveda ne razburjajo, na območni gozdni upravi pa tudi ne.
Turisti so ga polomili
Zgornja Savinjska dolina doživlja srečo in nesrečo. Oboje. Uničile so jo poplave in turistična sezona je bila že vnaprej izgubljena. To je nesreča. Sreča je v tem. da je bila v minulih spopadih prava oaza miru. Niti preplaha (siren) pred zračnim napadom ni »doživela«. Tudi tankovskega napada ne. saj je menda že dovolj razrušena, poleg tega pa tanki do njenega gornjega dela sploh ne morejo, tudi brez blokad ne. In zato so ga turisti polomili. da je v najhujših časih niso obiskali. Bi vsaj imeli mir. kije v turistični ponudbi tako poudarjen.
Oh, ta jezik
Poznam izpričanega Slovenca, ki so ga zadnji dogodki tako razburili in razjezili, da o kakšni cirili (srbohrvaščini) niti slišati več ne sme in noče. In je ob tem dejal da po vsem tem raje prisluhne celo zgornjesavinjskemu dialektu, da ga je vseeno prijetne-je poslušali kot »cirilico«. Pa smo tam.
ONESNAŽENOST ZRAKA
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Umaknili ste se na podeželje in to vam trenutno najbolj ustreza, ne le zaradi sprostitve čustvene napetosti, ampak tudi zaradi večje zaposlenosti in obremenitve. Glede na razmere imate občutek, da letošnji dopust le ne bo tako slab, kot je kazalo, vendar se bo v naslednjih dneh dogajalo marsikaj čudnega, tako da nikar ne planirajte več kot nekaj dni naprej. Vzemite si več časa za partnerja, njegovo počutje je slabo.
BIK od 21. aprila do 20. maja
V	naslednjih dneh vam bo bolj kot kdajkoli prej postalo jasno, koliko pomeni imeti ljubljeno osebo na svoji strani. Doma bo vladala neverjetna harmonija, s partnerjem pa si bosta nalila čistega vina. Priznati si boste morali, da je bilo to potrebno in da ste to potrebovali. Čeprav resnica o tem, kako vas vidijo drugi, včasih boli, je v tem trenutku za vas pomembna. Obnašali ste se že arogantno, kar niste opazili, drugi pa so!
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Vaše počutje se je v zadnjih dneh tega tedna občutno izboljšalo, k čemur je pripomogel tudi vesel in zabaven konec tedna. Seveda ste spet v stari formi, okoli vas se je vrtelo vse, kar dokazuje, da ste krajšo krizo dobro prebrodili. V naslednjih dneh ne bo tako lepo. Postajali boste vedno bolj napeti in razdraženi, ker pa si ne boste več želeli ždeti doma, boste razmišljali o planinarjenju.
RAK od 22. junija do 22. julija
Letošnje leto vam zvezde v prvi polovici leta niso bile preveč naklonjene, zgodilo pa se bo nekaj čudnega. V naslednjih dneh, ko bodo vsi okoli vas napeti in živčni, vi ne boste. Imeli boste le nekaj finančnih težav, sicer pa vam bo glede na razmere vse šlo kot po maslu. Dolgo se niste mogli zaljubiti, sedaj pa ste našli pravo osebo. Pazite, da ji boste znali to tudi pokazati !
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Veliko preveč se boste izpostavljali soncu, zato boste imeli probleme s spanjem. Vendar to ne bo edini razlog vaše nespečnosti. Po dolgem času boste veliko razmišljali. Tako o sebi, svojem življenju in dosežkih, kot o obnašanju vaše okolice. Želeli si boste, da bi bilo marsikaj drugače in da bi lahko življenje zavrteli za nekaj let nazaj. Sedaj veste, kaj bi morali narediti popllnoma drugače, kaj ne?
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Že dolgo si niste želeli toliko Casa prebiti s svojo družino kot v teh dneh. Vaše misli se ves čas vrtijo okoli partnerja in vajinega odnosa. Čeprav ste včasih že imeli pomisleke in občutek, da se ne ujemata najbolje, sedaj ne mislite več tako. Čeprav je k temu spoznanju pripomogla višja sila, ki vas sicer ni niti malo razveseljevala, ste vsaj zaenkrat z dilemami o vašem partnerju zaključili. Morda zadnji čas!
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Kaj pomeni imeti dobrega prijatelja boste najbolje spoznali v teh dneh. Nekdo, ki ste ga imeli za zaupljivega in dobrega, vas bo močno razočaral. Ne boste krivili le njega, nikoli več pa se ne boste zanašali nanj. Zato pa vas bo presenetila mama. Na vas bo delovala pomirjujoče, to pa boste resnično potrebovali. S partnerjem bosta imela manjšo krizo, spet bo dobil napad ljubosumja.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Izgubili boste voljo do dela, kar vas bo pahnilo v krizo. To se vam ne dogaja ravno pogosto. Želja, da bi vas pustili na miru vsi, ki jih v zadnjem času ne cenite preveč, se vam ne bo uresničila. Nestrpnost in napetost bo občutila vsa vaša okolica, saj boste neverjetno razdražljivi in zadirčni. Poskušajte se zaposliti z učenjem tujih jezikov, morda vas bo to pomirilo, ali pa vzemite v roke kakšno ne prezahtevno knjigo.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
V	preteklih dneh so se vam dogajale takšne stvari, da si v dosedanjem življenju nikdar niste niti zamišljali. V letošnjem letu vam zvezde vsekakor niso naklonjene. Vsi vaši načrti so se porušili, tolaži vas le, da niste resno planirali dopusta. Do okolice se obnašate zelo čudno, tega sicer vi ne opažate, veste pa, da ste prvič v življenju na koncu z živci. Želeli si boste le spanja in miru.
KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Okolica vas pozna po ekslozivnih in hrupnih izpadih, kadar vam kaj ne gre tako, kot si želite. Začudeni bodo, ker boste v teh dneh izredno mirni in razsodni. Skrbi vas nekaj, kar je povezano z denarjem. Problem boste uspeli rešiti šele v jesenskem času, vendar boste do takrat prebrodili brez večjih finančnih težav. Partner je do vas zelo pazljiv in ljubeč, seveda vam to močno ugaja. Pazite se sonca.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Koliko vam pomeni življenje boste ugotovili v tem tednu. Občutili boste strah in občutek vam ne bo všeč. Tisti, ki imate otroke si boste v trenutkih preživetih z njimi prizadevali, da vašega slabega počutja ti ne bi opazili. Ne bo vam najbolje uspevalo. Veliko vam bodo pomenili obiski dobre prijateljice, ki na vas deluje pomirjujoče. V tem tednu se vam bo zgodilo nekaj lepega, vsekakor takšnega, da vam bo še dolgo ostalo v spominu.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Vaš vsakdanjik je napolnjen s stvarmi, ki jih radi počnete, zato vam dnevi hitro minevajo. Ko pride večer se vam bo v dušo naselil nemir in občutek osamljenosti. Prizanti si boste morali, da ste človek, ki potrebuje veliko pozornosti in stikov z ljudmi, teh pa vam v teh dneh zelo manjka. Začuda ne boste imeli finančnih težav, čeprav ste se nanje že privadili, sicer pa vam bo denar prvič v življenju povsem nepomemben!
PLANINSKI IZLET NA SMREKOVEC
Lepo sobotno jutro smo se ob 7.15 odpravili z avtobusom izpred Rdeče dvorane. Odpeljali smo se proti Florjanu. Pri gostišču Grebenšek smo spili čaj. S spremljevalcem Branetom Hudournikom smo se počasi začeli vzpenjati proti Smrekovcu. Nekateri mladi planinci so s starejšimi nadaljevali pot hitreje. Nekaj mojih prijateljic in jaz pa smo počasi hodile z vodnikom Branetom. Ura je tekla, vrha Smrekovca pa nismo niti slutili. Bili smo že utrujeni. Razveselile so nas stojnice z dobrimi domačimi kraji. Čaj se je tudi prilegel. Nabrali smo si novih moči in se odpravili naprej. Med hojo se je nenadoma za Špelo zagnal bik. Žačela je teči kolikor so jo nesle noge. Sreča, da je prišel lastnik in bika zaustavil. Vsi smo se oddahnili in se nasmejali iz srca. Nadaljevali smo pot. Začeli smo se spogledovati, saj kljub nekaj urni hoji, koče ni in ni bilo. Po dobrih dvajsetih minutah hoje pa smo jo le zagledali. Z zadnjimi močmi smo komaj prispeli do nje. Pri koči so nas čakali ostali planinci. S prijatelji smo se usedli za mizo in malicali. Bili smo velika, vesela družina. Nekateri so prepevali, drugi so se smejali, mi pa smo se igrali z žogo.
Dan je bil čudovit. Še sonce je pokazalo svojo radovednost in začelo sijati tudi na vrh Smrekovca.
Maja Koren, 5. a OŠ BRATOV MRAVUAK
V tednu od 1. 7. do 7. 7. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maksimalne polurne koncentracije SO; v zraku :
1.7. 2.7. 3.7. 4.7. 5.7. 6.7. 7.7.
ŠOŠTANJ	1	0.01	0.00	0.01	0.00	0.00	0.02	0.00
	2	0.27	0.00	0.10	0.00	0.00	0.40	0.06
TOPOLŠICA 1		0.02	0.00	0.02	0.00	0.00	0.01	0.07
	2	0.09	0.02	0.11	0.02	0.01	0.06	0.34
VEL. VRH	1	0.07	0.07	0.04	0.08	0.10	0.04	0.02
	2	0.52	0.28	0.20	0.34	0.56	0.37	0.21
ZAVODNJE	1 2	_	—	_	-	-	_	_
VELENJE	1	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00
	2	0.01	0.01	0.01	0.01	0.01	0.01	0.01
GRAŠKA C.	1	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.01
	2	0.01	0.01	0.04	0.01	0.01	0.02	0.01
1	povprečna 24-urna koncentracija S02 v zraku (mg/mJ)
2	maksimalna polurna konc. SOi v zraku v dnevu (mg/m3)
ODSEK ZA ARSTVO OKOI JA
Tudi radioamaterji j so kaveljci
Na vso srečo na področju Šaleške in Zgornje Savinjske doline ni bilo potrebno delo vojnih dopisnikov, če lahko tako rečemo, nekaj zanimivih zgodbic pa se je vendarle našlo. Ena izmed njih se nanaša na delo radioamaterjev, ki potrjuje njihovo usposobljenost in pripravljenost. Dovolj je bilo, če si samo prisluhnil njihovemu delovanju, niti ni bilo treba neposredno sodelovati.
Radioamaterji po vsej Sloveniji so v najbolj kritičnih urah spremljali premike enot, tudi prelete letal in so že vnaprej vedeli od kod in kam so namenjena. V vsej tej gneči so slovenjgraški radioamaterji prisluhnili dvema nemško govorečima radioamaterjema, ki sta prosila za nasvet kako preko meje. Na vprašanje kje sta, sta odgovorila, da pred hotelom Paka v Velenju. Akcija je stekla. Gosta sta vzela karto v roke, operaterji pa so ju točno in varno usmerjali proti Slovenj Gradcu in Kotljam, na nekem križišču ju je čakal radioamater in ju osebno pospremil do takrat še odprtega mejnega prehoda pri Mežici. Kdor zna tudi zmore.
Obiščite kozmetični salon »EVA« na Efenkovi 61 Velenje (Dom učencev) od 15. 7. 91 od 16h—20h V salonu »EVA« vam nudimo:
najnovejšo micromasazo — lifting obraze, dekolteja vibromasaža celega telesa pomoč pri odpravi celulita pomoč pri odpravi potenja rok in nog galvanske kopeli ultrazvočna ozonska parna kopel mali trim kabinet
Vse za boljie počutje in zadovoljen videz.
NAŠ ČAS
Fotokopiramo
Foitova 10
r i
v •
'1
I
prodaja tehničnih plinov
( acetilen, kisik, C02, argon, propan, butan )
prodaja tesnil, varovalk in drugega pribora popravilo reducirnih plinskih ventilov
Odpiralni čas: vsak torek in četrtek od 10 -13
in tudi po dogovoru (tel.:853-312 / int.1633)
es*
o j
-J
V MESECU JULIJU IN AVGUSTU NUDIMO KUPCEM KARTICE KLUBA MERCATOR 10 % POPUSTA ZA NAKUP VSEH VRST BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE ( RAZEN KMETIJSKE MEHANIZACIJE! )



NAJHITREJE DO NAJBOLJŠEGA!
NAKUPOVALNA KARTICA KLUBA MERCATOR OMOGOČA KUPCEM BREZGOTOVINSKO PLAČEVANJE BLAGA IN STORITEV - BREZOBRESTNO ZA 1 MESEC V VSEH POSLOVALNICAH MERCATOR - ZKZ MOZIRJE.
MKVP&VAČKS -KAT^mS ** fSS VHWKMAeWS SO ffrtt* 'HA 1/Ò&6 ZMO/TM* -ZKAMČKO - Td^DTTHS S£UfSS I^U&M. 'kMAT&r*. fOT&tfSM fkAVU. /SV&HSM *nt
ČETRTEK 11. julij
PETEK 12. julij
SOBOTA 13. julij
NEDELJA 14. julij
PONEDELJEK 15. julij
TOREK 16. julij
TV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA I MTV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 BenJI, ameriška nanizanka 8/13
9.25 V cltyju, angleška nanizanka, 6/13
10.15 Slovenci v zamejstvu 10.45 Video strani 16.45 Video strani 17.00 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 1
18.05 Mozaik, ponovitev: Tunguzij-ska katastrofa, poljudnoznanstvena oddaja HTV, 2/4 18.35 Spored za otroke In mlade: Kapitan Power, ameriška nanizanka, 3/22 19.00 Risanka 19.15 Tv okno 19.30 Dnevnik 2
20.05 D. Potter: Christabel, 4., zadnji
del angleške nadaljevanke 21.10 Tednik 22.10 Dnevnik 3 22.30 Video strani
22.35 Sova: VI ste pa najbrž njen mot, angleška nadaljevanka, 6/7; Twin Peaks, 30., zadnji del ameriške nadaljevanke
TV SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi. 19.30 Dnevnik. 20 00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV SLOVENIJA, Studio Ljubljana. 21.30 Prostozidarstvo od blizu, angleška dokumentarna serija, 3/6. 22.00 Mali koncert: Franc Javomik — bas, Irena Baar — sopran. 22.10 Večerni gost: Vida Zei. 23.00 Vutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Lažeš, Melita, otroška serija. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 18.00 Poročila. 18.15 Otroški program. 18.45 Ekološka oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 2.10 Morje, morje, dokumentarna oddaja. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Yutel.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Grda igra dr. Fu Man Chuja, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Lepotica in zver. 21.00 Star Trek, znanstvenofan-stastični, 1978 (William Shatner, Leonard Nimoy). 23.15 Morišče, drama. 1973 Jean Gaben, Alain Delon). 1.10 Petek, trinajstega.
RTL PLUS
6.Ó0 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.35 Uničena poročna noč, komedija, 1950. 11.00 Šov. 11.25 Oče Murphy. 12.10 Wells Fargo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.25 21. Jump Street. 20.15 Bigfoot in Hen-dersonovi, komedija, 1987 (John Lith-gow). 22.10 Poročila. 22.20 Bilits, erotični, 1976 (Patti d'Arbanville). 21.55 Poročila. 0.05 Ogenj v krvi, erotični, 1989 (Sylvia Krystel). 1.30 21, Jump Street
6.30 Dobro jutro. 11.00 Sindikat zme-dencev. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Galaxy Rangers, Lone Ranger, Lucy. Smrkci 18.15 Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček. 21.05 Pa ravno banane! komedija. 1980 (Anna Karina). 22.15 Poročila. 22.30 Scena D. 23.00 Cinematika 0 25 Sindikat zmedencev, pon
6.00 Bufallo Bili. Hiša na Eaton Place. Trick 7. Ben. Waltonovi. 11.00 Vesolje 11.50 Doogie Howser 12,15 Alice 12.40 Harry Fox. 13.25 Nevarnost na prelazu Doro, pustolovski, 1938. 15 00 Trick 7 16.00 Lassie 16.30 Medvedi. 17.00 Doogie Howser 17 40 Tuckerje-va čarovnica. 18.30 Trick 7. 20.15 Mike Hammer, kriminalka, 1984 (Stacky Ke-ach) 21 55 Hawai 5-0. 22 45 Manj kot nič, drama, 1987 (Andrew McCarthy). 0.30 Dva.
8.50 9.00 9.00
9.30
10.30 15.15 15.25 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05
18.35 18.35
18.45
19.15 19.20 19.30 19.59 20.20
20.45
21.15
22.05 22.30
1.20
Video strani Mozalk, ponovitev Operacija Barbarosa, nadaljevanka HTV, 1/7
D. Potter: Christabel, 4. del,
zadnji, angleške nadaljevanke
Video strani
Video strani
Mozaik, ponovitev
Video strani
Sova, ponovitev
Video strani
Poslovne informacije
Dnevnik 1
Mozaik, ponovitev: Marlboro music show
Spored za otroke In mlade Slovenija — umetnostni vodnik
Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 4/10 Risanka TV okno Dnevnik 2 Zrcalo tedna
Festival sveta, avstralska dokumentarna serija, 1/12 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija 1/12 V cltyju, angleška nanizanka, 9/13
Video strani
Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 21/23; Legenda o črnuhu Charleyu, ameriški film '99; Skrivni kabaret, 6., zadnji del
Video strani
9.00
9.15 10.15
10.40 11.45
12.50 13.40 14.10 15.45
17.20 17.50 18.00 18.05
18.35 18.40
19.10 19.20 19.30 19.59 20.20 20.35
21.45
22.10 22.30 22.35
Mozaik, ponovitev: Radovedni Taček: Boben Klub Klobuk
Operacija Barbarosa, nadaljevanka HTV, 1/7 Zgodbe iz školjke Ex libris: Skavti in taborniki na slovenskem Večerni gost: Vida Zel Oči kritike Video strani
Fantastični svet D. C. Collinsa, ameriški film Sova, ponovitev Video strani Dnevnik 1
Spored za otroke in mlade: Kapitan Power, ameriška nanizanka, 4/22 Video strani
Prostozidarstvo od blizu, angleško dokumentarna serija, ponovitev, 3/6 Risanka TV okno Dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3
Pesmi Iz življenja Leonarda
Cohena
Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 20/30 Dnevnik 3 Video strani
Sova, nadaljevanje: Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka, 1/20; Sarina zaobljuba, ameriški film
9.00 9.10 10.00
10.30
11.10
11.40 12.00 12.10 12.35
13.25 16.50 16.55 17.00 17.05 18.40 19.00 19.15 19.30 20.05
20.50 22.10 22.30 22.55
23.55
Video strani
Otroška matineja: Živ žav Otroška matineja: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 4/20 Siniša Pavičevič: Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV BG, 7/14
Alpski večer, Bled '91, 5. oddaja
Obzorja duha
Slovenija-umetnostni vodnik Video strani
J. Gaisworthy: Saga o Forsy-
tih, angleška nadaljevanka (26.
del/26, čb)
Sova, ponovitev
Video strani
Poslovne informacije
Dnevnik 1
Onstran strani
Risanka
TV mernik
TV okno
Dnevnik 2
Neuničljivi, humoristična nadaljevanka HTV, 3/8 Zdravo Dnevnik 3 Video strani
Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 4/22, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 1/21 Video strani
TV SLOVENIJA 2 -TV SLOVENIJA 2
HTV 2
19.05 Test. 19.20 Video strani. 19.25 Pregled programa. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Najjava programa. 20.05 Risanka. 20.20 Res je nori ta svet, humoristična serija, 14/14. 20.50 Dr. Jekyll in mr. Hyde, serijski film, 2/2. 21.45 Od maja do decembra, humoristična serija. 6/12. 22.20 Poročila. 22.40 Splošna praksa, serijski film, 23/26. 23.30 Video strani.
SATELITSKA TV
1 /.00 Satelitski programi. 18.00 Domači ansambli: Bratje iz Oplofnice, ponovitev. 18.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor: TELE M. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.00 Skopje: Ohridsko poletje in Carmina Burana, balet, prenos. 22.00 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Mati zemlja, otroška serija. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koleda. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Humoristična serija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.40 Dnevnik 2. 22.00 Paracel-sus, angleška nadaljevanka. 22.50 Slike časa. 23.50 Yutel.
HTV 2
20.00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.15 Veliki svetovni gledališki odri, dokumentarno-zabavna serija, 1/13. 21.10 Nostalgija. 21.50 Alf, humoristična serija, 30/31 Marlboro music show. 22.50 Poročila. 23.15 Hobotnica, serijski film, 6/13, 00.15 Video strani
SATELITSKA TV
18.00 Satelitski programi. 19.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka, 1/22. 19.30 Dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Fantom v operi, ameriški film. 22.05 Marjanca, posnetek 2. dela za-bavnoglasbene prireditve iz Maribora. 23.35 Yutel.
HTV 1
9.00 Poročila. 9.05 Tv koledar. 9.15 Danes skupaj. 9.45 Vesela sobota. 10.45 Poletni program: Ciklus filmov N. Babiča. »ŠIJE«; Sedmi čut; Frog driming, avstralski film. 17.10 Poročila. 17.15 Tv teden. 18.05 TV razstava. 18.25 Lorna Doone, serijski film. 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.45 Razseljena Hrvaška. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Športna sobota, oddaja TV SA. 23.10 Fluid, zabav-noglasbena oddaja. 23.55 Yutel
TV SLOVENIJA 2
19.30 Dnevnik. 20.00 Poznavalec piva, 6., zadnji del angleške dokumentarne serije. 20.30 Ciklus filmov Jirija Men-zla: Strogo nadzorovani vlaki, češkoslovaški film čb. 22.00 Športni pregled, oddaja HTV. 22.30 Svetovno prvenstvo v motokrosu (prikoličarji), posnetek iz Orehove vasi. 23.10 Formula 1 za veliko nagrado Anglije, posnetek iz Silver-stona. 23.50 Yutel.
8.50 9.00 9.00
9.25 9.40
10.15 10.35 15.05 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 18.05 18.20 18.35 18.35 18.45 19.05 19,15 19.30 20.05
21.25 22.10 22.30 22.35
23.20
0.40
Video strani Mozaik, ponovitev I. Belina: Igrajmo se gledališče, 4/13 TV mernik
Kje so vsi ti ljudje ... Rino Chinese (kantavtor Iz Rezije) Obzorja duha Video strani Zdravo, ponovitev Video strani Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Dnevnik 1 Mozaik, ponovitev Utrip
Zrcalo tedna
Spored za otroke in mlade Novosti založb Radovedni Taček: List Risanka TV okno Dnevnik 2
J. Bednar: Blišč In vrlšč gledališč, češka drama Osmi dan Dnevnik Video strani
400 let slovenske glasbe, 23. oddaja
Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka, 7/13; Polnočni klici, ameriška nanizanka, 2/21 Video strani
8.50 9.00 9.00 10.00 10.45 16.15 16.25 16.30 17.50 17.55 18.05
19.05 19.15 19.30 20.05
21.05
21.15
21.45 21.50 22.10
23.35
Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Osmi dan Video strani Video strani Video strani Sova, ponovitev Video strani Poslovne informaci|e Spored za otroke in mlade: J. Mllčinski: Marjetica in zmaj, lutkovna igrica Risanka TV okno Dnevnik 2
D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka, 2/6 Slovenija — umetnostni vodnik
Glasbeni portreti: Vlado Ka-lember, odadja HTV Video strani Dnevnik 3
Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka, 7/14; Polnočni klici, ameriška nanizanka, 3/21 ; resna glasba Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 21.30 Tunguzijska katastrofa, poljudnoznanstvena oddaja HTV, 3/4. 21.55 Rezervirano za šanson: Šanson Rogaška '88. 22.35 Yutel.
TV SLOVENIJA 2
18.00 Satelitski programi. 19.00 Naši pevski zbori: Duhovna glasba z naših tal. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio 2 Koper. 21.30 Žrebanje lota. 21.35 Umetniški večer: Dovolj za vse, 1. del angleškega filma. 23.15 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 nedeljsko popoldne. 10.45 David Copperfield. 11.00 Glasbena oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 14.00 Govorimo o Zdravju. 14.30 Nedeljsko popoldne. 16.55 Veni, vidi. 17.00 Igrani film. 18.45 Risana serija. 19.10 Tv sreča. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Dramski program. 21.35 Boj za demokracijo, dokumentarna serija. 22.35 Dnevnik 2. 22.55 Športni pregled, oddaja HTV. 23.25 Glasbena oddaja. 0.25 Yutel.
HTV 2
19.10 Test. 19.25 Pregled programa. 20.00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.20 Skupni račun, humoristična serija, 6/6. 20.50 Dynamo, emisija iz kulture. 21.25 Show program 22.25 Naključni partnerji, serijski film, 4/10. 23.10 Serijski maraton. Video strani.
HTV 2
11.20 Test. 11.35 Video strani. 11.40 Pregled programa. 11.45 Kaj početi ob nedeljah. 14.00 Dopolnitev. 20.00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.20 National Geographie, dokumentarna serija, 5/10. 21.20 Vse razen ljubezni, humoristična serija, 6/9. 21.55 Zvezdne steze — nova generacija, serijski film, 6/11. 22.40 V poznih urah, 6/17.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Zlata nit, otroška serija. 10.45 Poletni program. 14.45 TV koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Zlata nit, otroška serija. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Izobraževalna, poljudnoznanstvena oddaja. 19.15 Risanka. 17.30 Dnevnik 1. 20.00 Primer »Platfus«, češkoslovaška drama. 21.50 Sedem dni v svetu, zunanja politika. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Konite-ka Hollywooda. 0.10 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Mali svet, otroška oddaja. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Poljudnoznanstvena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Zgodbe iz Hollywooda, angleška nanizanka. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Kontaktna oddaja. 22.05 Dnevnik 2. 22.25 Kinoklub Evropa. 23.55 Yutel.
HTV 2
19.05 Test. 19.20 Video strani. 19.25 Pregled programa. 20.00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.20 Mozek razreda, humoristična serija, 8/22. 20.55 Serijski film. 22.20 Nočna oseba pravice, serijski film, 4/22. 23.10 Poročila. 23.30 Glasbena vsakodnevnica. 00.00 Video strani.
HTV 2
19.05 Test. 19.20 Video strani. 19.25 Pregled programa. 20.00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.20 Vietnam, serijski film, 4/10. 21.15 Kavarna Na zdravje, humoristična serija, 20/52. 21.50 Serijski film. 22.40 Poročila. 23.00 Dokumentarna serija. 23.50 Video strani.
SATELITSKA TV
SATELITSKA TV SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Lepotica in zver. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Glava, glavica, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon, začetek serije, 1971 (William Conrad). 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Rally Monte Carlo, komedija, 1968 (Tony Curtis, Gert Frobe). 22.10 Poročila. 22.20 Zeleni vrag, pustolovski, 1981 (John Philip Law). 23.55 Poročila. 0.00 Poročilo kopališkega mojstra, erotični, 1973 (Margot Mahler).
SAT I
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 10.00 Rally Monte Carlo, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.20 Hotel. 14.10 Hannerl in njen ljubimec, komedija, 1936. 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Fort Boyard. 17.40 Poročila. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Modri fantje, komedija, 1957 (Karheinz Bobm). 22.00 Poročila. 22.15 Profesionalci. 23.10 Ljubezen v tretji dimenziji, erotični. 1972. 0.40 Poročilo kopališkega mojstra, erotični. 2.15 Ljubezen v tretji dimenziji.
SAT 1
7.30 Glava, glavica — Zaljubljen v čarovnico. 8.20 Fort Boyard. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Za potrošnike. 10.30 Čar gora. 11.05 Modri fantje, ponovitev. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Vi-deoteke. 14.25 Sedem let skomin, komedija, 1955 (Marilyn Monroe). 16.05 Obalni pirati, serija. 16.30 Drops! 17.05 Gwangijevo maščevanje, akcijski, 1968 (Gila Golan). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Pozor, kamera. 20.00 Purpurna barva, komedija, 1985 (Whoopi Goldberg). 22.40 Poročila. 22.55 Drakula, grozljivka, 1958 (Christopher Lee). 0.20 Sedem let skomin, komedija.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Gwangijevo maščevanje, ponovitev. 12.05 Kolo sreče."-®12.45 Tv-borza. 13.35 Video-teka. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey" 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Traper John. 21.00 Župnik iz svetega Michaela, domovinski, 1957 (Erich Auer). 22.40 Poročila. 22.55 Jochen in Inge, serija. 23.20 Magazin. 0.10 Traper John, pon.
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Župnik iz svetega Michaela, domovinski. 12.05 Kolo sreeče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija. Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza (Michael Landon).. 16.45 Narodna glasba. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Mancuso, FBI 21.00 Bombnik B-52, vojni, 1957(Karl Malden, Natalie Wood). 22.50 Poročila. 23.00 Spiegel TV. 23.30 Rdeča gora, vestem, 1951 (Arthur Kennedy). 0.40 Mancuso, FBI, pon,
RTL PLUS	............................M RTi pLUS
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.25 V mesto, glasbeni, 1949 (Gene Kelly). 11.00 Šov. 11.25 Oče Murphy. 12.10 Wells Fargo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.30 Oh, te počitnice, komedija, 1958 (Hans Moser). 21.15 Sladoled na palčki VI, komedija 1985. 22.30 Poročila. 22.40 Smrt čaka v Benetkah, kriminalka, 1987 (Michael York). 0.15 Smrtonosne sanje, akcijski, 1989 (Gregg Thomsen). -1.50 Smrtonosno potovanje, kriminalka, 1970 (Chrysty Beai). 3.10 Oh, te počitnice.
6.30 Dobro jutro. 11.00 Sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.25 Bim. barn, bino: Starcom, Lone Ranger, H. Finn, Smrkci, Popaj. 18.30 Bliskovito. 19.45 Hop ali top. 20.15 Therese Humbert, serija. 21.15 Ring je prost. 22.05 Poročila 22.15 Orožje zakona 23.05 Vedno jezen, drama, 1986 (Karen Black). 0.30 Bliskovito.
6.00 Jutranji program. 10.10 Jetsonsi, Insiders. 12.35 Hem na. 13.25 Želve. 13.50 Dennis. 13.55 Street Hawk. 14.55 Formula ena v Silverstonu, trening. 15.00 Adam 12. 15.25 Daktari. 16.10 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 18.15 Vedno ko vzame tableto. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.30 Houston Knight. 20.15 Moda, modeli in intrige, serija. 21.55 Dallas. 23.00 Mladostna zapeljivka, tretji del filma. 0.30 Nobene ženske za določene ure, erotični, 1972.
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Za smeh. 11.50 Kovček. 12.40 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, bam, bino: Popaj, He man, Smrkci, Kraljica. 16.40 P.O.P. 17.40 Ring je prost. 18.05 Moto šport. 18.30 Poročila. 18.32 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje. 21.10 Orožje zakona. 22.00 Dekle z naslovnice, kanadski, 1983 (Irena Ferris). 23.30 Hughes in Harlowe. romantični, 1977 (Victor Holchak, Lind-say Bloom). 1.05 Pa ravno banane, glasbeni pon.
PRO 7
545 Buffalo Bill, Vesolje, Lassie Agencija Maxwell. 11.45 Doogie Hawser 12 10 Barney Miller. :3.25 Perry Mason. 14.20 Tričk 7. 15.20 Kaj po|e lastovka, domovinski. 1956 17.10 Har-tovi. 18.15 Nevarnost na prelazu Doro, pon. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Vodena luknja št'3v. 3, vestem. 1967 (James Cobun). 21.55 Ceste San Francisca. 22 45 Sonce in Sylt, erotični, 1971. 0.15 M.A.S.H
5.45 Dusty, Jimmy. 6.30 Potopljeni svet, dokumentarec 7 20 Future, Bou-bou, Niklaas, Bill Cosby. 11.35 Riptide. 12.25 Kaj poje lastovka, domovinski 14.10 Potopljeni svet, dokumentarec 15.05 Zvezde in jihove živali 15.15 April okdrije Havaje, komedija, 1960. 17.00 Angel na Zemlji. 18.10 Cocoon, kriminalka, 1968 (Jack Lord). 19.50 Bili Cosby. 20.15 Caddyshack. komedija, 1980 (Chevy Chase). 22.00 Gledalec, kriminalka, 1981 (Albert Finney). 23.35 Ceste San Francisca. 0.35 M.A.S.H.
8.00 Za otroke. 9.15 Jetsonsi. 11.00 Tattingerjevi. 11.50 Romanca brez konca, serija. 12.35 Velikani. 13.15 Oj oče zunajzemeljec. 14.30 Formula ena. 15.00 Formula ena, prenos. 16.55 Umor je njen hobby. 17.45 Moda, modeli in intrige. 18.45 Poročila. 19.10 Petrova revija. 20.15 Utrujeni policisti ne grizejo, komedija, 1987 (Tom Hanks, Dan Aykroyd). 22.00 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.50 Model in vohljač. 23.40 Formula ena.
6.40 Dobro jutro, Bino. 11.00 Svatlola-ska iz Pekinga, ponovitev. 12.35 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.40 Bim, barn, bino: Flash Gordon, Teddy Monster, Cadichon. 16.05 Proces dr. Jordana, nemški. 17.35 Divje življenje. 18.30 Kritični magazin. 19.05 Poročila. 19.20 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh. 21.05 Češplja sedme kompanije, komedija, 1983 (Pierre Doris). 22.40 Nočna patrulja. 23.30 Večni jeznoritež. kanadski. 1986. 0.55 P O P 1.55 Bliskovito.
9.55 Napad na artktično kraljico, vestem, 1938. 11.15 Bill Cosby 11.40 M.A.S.H. 12.05 Angel na Zemlji 12.55 Kraljestvo divjih živali. 13.45 Simon in Laura, komedija, 1955 (Peter Finch). 15.15 Cocoon, ponovitev. 16 55 Riptide. 18.00 Zgodba McConnell. vojni 1955 (Alan Ladd). 19.50 Bill Cosby. 20.15 Footloose, glasbeni, 1983 (Kevin Bacon). 22.05 Ceste San Francisca. 23.00 Barquero. vestem, 1969 (Lee van Cleef). 0.55 Harryjeve sodbe.
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Formula ena, povzetek. 9.25 Jetsonsi. 11.00 Šov. 11.25 Wells Fargo. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.25 A-team. 20.15 Šef, serija. 21.10 Danny vedno zamuja, akcijska komedija, 1986 (John Cusak). 22.45 Kulturni magazin. 23.25 Moški magazin. 0.25 Živi ali umri, ameriški, 1987 (John McCafferty).
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim. barn, bino: Saber Rider, Mijuki, Rakuni, Smrkci, Starcom. 18.10 Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Umor na odprti cesti, politična kriminalka, 1976 (Andy Griffith). 21.30 Poročila. 21.40 Nočna patrulja. 22.30 Therese Humbert, serija. 23.30 Dekle z naslovne strani' drama. 1983 (Irene Ferris). 1.00 Bliskovito 88.
PRO 7
5.55 Buffalo Bill, Vesolje, Richmond Hill, Čarovnik 11.45 Mr Smith. 12.10 Bill Cosby. 12.35 Hartovi. 13.25 Gidget gre na Havaje, komedija. 15.10 Scarlet, future. 16.10 Fant z druge zvezde. 17.05 Doogie Howser 17 45 Ceste San Francisca. 18.35 Trick 7. 20.15 Konjenik, pustolovski. 1970 (Omar Sharif, Jack Palance). 22.05 Do zadnjega diha, vestem, 1973 (Rod Taylor). 23 50 Starsky in Hutch. 0.50 Caddyshack, ponovitev.
6.00 Jutranji magazin. 9.20 Zaključni akord, glasbeni, 1960. 11.00 Šov. 11.25 Wells Fargo. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.25 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.25 Knight Rider. 20.15 Umazani diamanti, kriminalka, 1989 (Burt Reynolds). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.50 Glavne novice, serija. 23.40 Poročila. 23.50 Smrtonosna frekvenca, psihološka drama, 1988 (Catherine Deneuve). 1.25 Knight Rider.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino. Teddy Monster, Cool McCool, Lucy, Archibald. 18.30 Poročila. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Živela, Mehika, revolucionarni, 1988 (Maria Felix). 22.00 Poročila 22.10 Smrtonosni kult, mehiški, 1968 (Boris Karloff). 23.35 Z dežnikom in melono. 0.25 Bliskovito.
5.50 Buffalo Bill, Ricchmond Hill. Maščevanje samurajev. Vesolje. 11.40 Doogie Howser 12.05 Harryjeve sodbe. 12.30 Čarovnik. 13.20 McConnelyjeva zgodba, vojni. 15.05 Trick 7. 16.05 Planet opic. 17.00 Doogie Howser. 17.40 Z loparjem in pištolo. 18.30 Trick 7. 20.15 Obračun bo na koncu, vestem, 1970 (Jason Robards). 22.20 Poslednji kričač mornarice, erotični, 1981. 23.40 FBI, serija. 0.40 San Michele, kriminalka.
SREDA J7 julij
IV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Živ žav 9.55 J. Bednar: Blišč in vriič gledališč, češka drama 11.10 D. Moggach: Ukradena, angie
ška nadaljevanka, 2/6 12.05 Video strani 16.15 Video strani 16.25 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 1
18.05 Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Tv okno 19.30 Dnevnik 2 20.05 Film tedna: Iskalci, ameriiki film
22.05 Dnevnik 3
22.30 Sova: Alf, 45. del ameriške na nlzanke; Polnočni klici, ameriška nanizanka, 4/21 23.50 Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.00 Satelitski programi. 19.00 TV Slovenija 2, Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slavnostni koncert ob 100-letnici Carnegie Halla, posnetek 3. dela. 21.35 Svet poroča. 22.20 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 TV koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Otroški program. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Ciklus filmov znanstvene fantastike projekt »Tin man«, ameriški film. 22.05 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 0.25 Yutel.
HTV 2
19.05 Test. 19.20 Video strani. 19.25 Pregled programa. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Megamix. 21.00 Nova doba. 21.20 Krila, humoristična serija, 6/15. 21.55 Serijski film. 22.45 Poročila. 23.05 Glasbena emisija. 00.00 Video strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bombnik B-52, vojni. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14 00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu. 16.45 Stingray. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter, serija. 21.00 Podnajemnik (The Goodbye Girl), komedija, 1977 (Richard Dreyfuss). 22.55 Poročila. 23.10 Petek, trinajstega. 0.00 Kanal 4. 0.50 Hunter.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.10 Ninočka, klasični, 1939 (Greta Garbo). 11.00 Šov. 11.25 Wells Fargo. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.45 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.25 Foxfire. 20.15 Louis in njegov zunajzemeljec, komedija, 1981 (Louis de Funes). 22.00 Stern TV. 22.35 Dr. Westphall. 23.25 Poročila. 23.35 Angel varuh New Yorka. 0.20 Dr. Westphall.
TELE 5
6.30 Dobro jutro. Bino. 11.00 Sindikat zmešancev. 11.30 Hop ali top. 12 00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Starcom, Mikrobi, Rakuni, Arči-bald, Smrkci. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Preganjan od hudiča, nemški 1950 (Wily Birgel). 21.55 Poročila. 22.05 Jutri v kinu. 22.15 Umor na odprti cesti, kriminalka. 23.30 Smrtonosni kult, mehiški.
PRO 7
5.30 Buffalo Bill, Trick 7, Hiša na Eaton Place, Doogie Hower. 11.50 Mr. Smith. 13.05 Konjenik, pon. 14.55 Trick 7, risanke. 16.00 Lassie. 16.25 Zvezde in njihove živali. 16.35 Ben. 17.05 Doogie Howser. 17.45 Harry Fox. 18.35 Trick 7. 20.15 Morilci v vrsti, kriminalka, 1966 (Dean Martin). 22.05 Dva. 23.00 Anita Drogemoller, kriminalka, 1976 (Monique van de Van). 0.35 Starsky in Hutch.
CA?
Elektra:Medvode 100:108
Zamujena priložnost
Šoštanjski košarkarji so zamudili lepo priložnost, da bi se uvrstili na sklepni turnir štirih najboljših ekip za slovenski pokal, na katerega so se že uvrstili trije zvezni ligaši. Na svojem igrišču so namreč izgubili z ekipo Medvod s 100:108. Domačini so vodili le v prvih minutah, nato pa so bili gostje do konca boljši. V domači ekipi velja pohvaliti Golca, ki pa se s svojo požrtvovalnostjo ni mogel sam upirati razigranim gostom. Sedaj imajo igralci enomesečni odmor, v avgustu pa se bodo pričeli pripravljati na novo sezono, ki bi po načrtih morala biti ena najuspešnejših doslej.
Igrali so: Sevšek, Mrzel 4, Pečovnik 2, Terglav, Dumbuya 14 Lipnik 2, Pipan 29, Gole 28, Brešar 4, Plešej 4 in Tomic 11.
Karate
Novi nosilci črnega pasu
Pred zvezno komisijo v Postojni so si naziv mojstra karate športa 1. dan (sho — dan) in s tem črni pas pridobili Mir, Pritržnik, Spreča-kovič, Milijaš, Uranko, Podpečan in M. Pejkunovič, vsi seveda člani velenjskega karate kluba. V tem klubu trenutno aktivno deluje 29 mojstrov, največ med slovenskimi klubi, kar potrjuje kakovostno delo na tem področju. Veliko zaslug za to imata trenerja Cingesar in P. Pejkunovič.
• • •
Karate klub Velenje bo letos prvič organiziral poletno šolo v naravi za najmlajše in najštevilnejše v klubu. Za takšno obliko življenja v naravi je veliko zanimanja, pa tudi program je pester. Vanj sodijo osnove karateja, judo, samoobramba, šola preživetji v naravi, tabor-ništvo, orientacija, alpinizem in družabne igre, za konec pa predvidevajo tudi tekmovanje za rudarsko svetilko.
D. B.
Lep mednarodni uspeh tekačev RepublilftSIovenije
Na 6. mednarodnem cestno-gozdnem teku 6. julija 1991 v Kainechu, male.m kraju na avstrijskem Štajerskem, se je zbralo okrog 150 tekmovalcev vseh starosti.
Največje zanimanje je veljalo cestno-gozdnem teku na 6,5 km dolgi progi, ki se ga je med 100 udeleženci udeležila tudi deseterica ljubiteljev teka iz Ljubljane, Maribora, Velenja, Zadvora in Slovenj Gradca.
Organizatorji so bili prihoda Slovencev izredno veseli in vseskozi namenjali dokajšnjo pozornost. Tudi ob podelitvi pokalov so tako udeleženci kot številni domačini še posebej zaploskali vsem Slovencem, ki so stopili na zmagovalni oder. Izredno zadovoljenje bil tudi Igor Šalamun iz Maribora, ki je verjetno prvi zmagovalec Republike Slovenije na kakšnem mednarodnem teku.
In še posamezne uvrstitve udeležencev Republike Slovenije na 6. mednarodnem teku v Kainac-hu: Člani do 30 let: 1. Igor Šalamun, člani 40 do 50 let: 9. Hinko Jerčič (Gorenje); mladinci 17 do 19 let: 5. Vasja Jerčič (Gorenje) 27,01; članice 30 do 40 let: 2. Slavica Poznič (A K Velenje) 25,08; članice nad 50 let: 2. Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec) 30,05.
Hinko Jerčič
ŽE DESETA PIONIRSKA ROKOMETNA ŠOLA - Vzgojiti čimveč lastnih igralcev, to je najboljša pot so uspeha. Tako nekako so si pred desetimi leti dejali v Šaleškem rokometnem klubu Velenje (tedaj Šoštanj), ko so pripravili prvo pionirsko rokometno šolo. Doslej se jih je zvrstilo že deset, iz nje pa seje »rodilo« veliko odličnih rokometašev, tudi reprezentantov. Tu-
di na letošnji so mlade, tiste, ki so se odločili, da bodo prosti čas preživljali z rokometno žogo, podrobno seznanili z rokometno igro, vsekakor pa pričakujejo, da bo čez nekaj let kdo izmed njih enakovredno zamenjal sedanjo odlično vrsto prvega moštva, (foto: vos)
m
^ NATAŠA ** ROŠER
Za spomenik edinega in zadnjega velenjskega klo-šarja Džejmsa se zbirajo prispevki na žiro računu
52800-678-55060. Namen nakazila »ZA DŽEJMSA«, OO LDS, Prešernova 1.
Šalek 84
tel.: 063/856-947
Velenje
Frizerski salon in trgovina na drobno
Delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure sobota od 7. do 13. ure
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure/sobota od 6. do 15. ure

d. o. o.
Podjetje za Consulting, marketing in agencijske storitve Delovni čas: vsak dan, razen nedelje od 7. do 13. ure
Vse informacije osebno ali po telefonu na številki 063/856-947
Trgovina z mešanim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
(I)
8
10 (D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451 856-955
( ena posameznega izvoda je 20,00 din, mesečna naročnina 80,00 din, trimesečna'naročni-' na 225,00 din, polletna naročnina 450,00 din, timesečna naročnina za tujino 380,00 din. ! na 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Repu-blike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	....	. .
cK^
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 07,2 IN 88,0 Mhz
PETEK, 12. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč.
NEDELJA, 14. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi..
PONEDELJEK, 15. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najnovejše* 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje; 19.00 Na svidenje.
1 1	M	hI	M	M	1 1	1 1	1 1	1 J
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 11.7. ob 18. uri Petek, 12. 7. ob 18. in 20. uri
STRAH PRED PAJKI (Arachnophobia) - psihološki triler. Vloge: Jeff Daniels, John Goodman Režija: Frank Marshall
Napet psihološki triler v stilu filmov »PTIČI« in »ŽRELO« v proizvodnji STEVE NA SPIELBERGA. Sobota in nedelja, 13., 14. 7. ob 18. in 20. uri JAMSTVO SMRTI (Death warrant) — ameriški, akcijski V gl vi • VAN DAMME
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 11. 7. ob 20. uri
Petek in sobota, 12.,13. 7. ob 22. uri, petek, 12. 7. ob li. uri dopoldan GLOBOKO MODRO ameriški, erotski.
KINO DOM KULTURE
Sreda, 17. 7. ob 20. uri
PREDPREMIERA ameriškega filma MISERY!
Režija: Rob Reiner
Vloga: James Caan, Kathy Bates, Lauren Bacali V tem vrhunskem trilerju je izjemno zaigrala igralka Kathy Bates, ki igra mentalno prizadeto Anni Vilkers, ki lebdi med stvarnostjo in izmišljenim svetom. Ani Vilkers je medicinska sestra, ki neguje slavnega piste-Ija po avtomobilski nesreči in se tako vživi v svet junakov iz njegovega romana, da preraste v opsesijo nad svetom Misery Chastain. junakinjo njegovega najnovejšega romana. Kathy Bates je letos za to vlogo dobita OSKARJA za najboljšo žensko vlogo.
FILM SE ZARES SPLAČA VIDETI! Vsaka vstopnica bo žrebana. Žrebanje bo konec avgusta, objavljeno v Večeru in Dnevniku ! Nagrade: 1. nagrada 11 dnevni dopust v Aleksandriji za 2 osebi
2.	nagrada 8 dnevni dopust v Grčiji za 2 osebi
3.	nagrada 4 dnevni dopust v Rimu za 1 osebo KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 14. 7. ob 20. uri NOČNI KINO — GLOBOKO MODRO -ameriški.
Ponedeljek, 15. 7. ob 19. uri
JAMSTVO SMRTI — ameriški akcijski. V gl. vi.: VAN DAMME KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 12. 7. ob 20. uri
ZELENA KARTA - ameriška romantična komedija.
POČITNIŠKI PROGRAM V REDNEM KINU VELENJE ob 10. uri DOPOLDAN!
Ponedeljek, 15. 7.
JAMSTVO SMRTI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: VAN DAMME Torek, 16. 7.
STRAH PRED PAJKI - ameriški, triler. V gl. vi.: Jeff Daniels Proizvodnja: Steven Spielberg Sreda, 17. 7.
ZELENA KARTA — ameriški, romantična komedija. V gl. vi.: Gerard Depardieu Četrtek, 18. 7.
BREZ IZHODA — ameriški, vohunski triler. V gl. vi.: Kevin Costner, Gene Hackman
KINO »DOM« MOZIRJE
11.7. — JEZA, ameriška kriminalka
13. in 14. 7. - JEKLENA MAGNOLIJA, ameriška ljubezenska drama
18. 7. - PRESTOPNIKI, avstralska drama KINO »JELKA« NAZARJE
13.	in 14. 7. - AMERIŠKI NINDŽA III., ameriški spektakel 17. 7. - POLICAJI IZ VRTIŠČA, ameriška krjjninalka
KINO »LJUBNO«
14.	in 15. 7. - POLICIJSKA AKADEMIJA V, ameriška komedija
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK
OBVESTILO
V tem tednu planirane Poletne kulturne prireditve:
12.	7. večer z LJUBO TADIČEM
13.	7. nastop FOLKLORNE SKUPINE KOLEDA
zaradi nastale situacije v Sloveniji odpadejo!

» m
uspeien oglas, oglas
41®©
naž čas
KAVČ PRODAM. Franjo Ovčar, Prešernova 14, Velenje. AVTO VISA 2 CLUB, letnik 1982, prodam. ® 857-104. VELIKEGA ŠNAVCERJA rodovniškega mladička prodam. ® (063) 853-172.
OSEBNI AVTO JUGO 45 prodam. ® 853-764. (Nov, neregistriran). DELOVNI PROSTOR ODDAM V NAJEM. Splitska 29, ® 858-022. KUPIM PLEMENSKEGA MERJASCA, težkega cca 80 kg. ® 891-102.
OLJNI GORILEC THYSSEN STX, malo rabljen, prodam. ® 882-741. VESPO PIAGGIO 150 ccm, registrirano, nevoženo, prodam za 2.500 DEM. ® 856-318.
KOMFORTNO GARSONJERO S POSEBNIM VHODOM, ODDAM.
® 853-884 po 20. uri.
VISO SUPER E, letnik 1983, prodam. ® 857-637 popoldan. GARAŽO, VZAMEM V NAJEM na Gorici ali v Šaleku za dobo enega leta. ® 857-637 popoldan. PRODAM ALI ZAMENJAM lastni ško stanovanje z vrtom in centralno za manjšo hišico, lahko tudi potrebno manjšega popravila. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »PRODAJA ZAMENJAVA.«
DEŽURSTVA
I
OBČINA VELENJE V zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki:
Četrtek, 11. julija — dopoldan
dr. Vrabič, popoldan dr. Popov, nočni dr. Kočevar in dr. Pirtov-šek
Petek, 12. julija — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Renko, nočni dr. Popov in dr. Renko
Soboto, 13. julija in nedeljo, 14. julija — dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Pirtov-šek
Ponedeljek, 15. julija — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Zupančič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 14. julija — dr. Vla-sta Šterbenk, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 12. julija do 19. julija — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, telefon: 891-166. Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 14. julija - Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, telefon: 841-410.
Od 15. julija do 21. julija — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, telefon: 831-219.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Vele-
nju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
GIBANJE PREBIVALSTVA
IZDELOVANJE SPOMENIKOV
Tel.: 063/857-558
OBČINA VELENJE
Poroke:
Aleksander Ločičnik, roj. 1969, Sp. Grušovlje št. 15 in Irena Rakun, roj. 1971, Matke št. 51, Tomislav Hudovernik, roj. 1967, Velenje, Cesta talcev št. 7 in Suzana Metelko, roj. 1969, Žalec, Velenjska c. št. 10.
Smrti:
Alojz Pirečnik, roj. 1920, Šoštanj, Koroška c. št. 29, Marija Motaln, roj. 1929, Celje. Na otoku št. 11, Nurija Memič, roj. 1953, Stjepan Polje, Memiči bb, Maksimiljan Repič, roj. 1918, Ži-če št. 67, Avgust in'Terezija, roj. 1908, Mozirje, Ul. Šlandrove brigade št. 7, Alojzij Hriberšek, roj. 1935, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 18, Martin Navršnik, roj. 1930, Gaberke št. 223, Neža Tajnšek,
roj. 1913, Gavce št. 55, Cecilija Pavline, roj. 1900, Škale št. 97, Neža Koren, roj. 1911, Silova št. 30, Stanislav Švarc, roj. 1929, Ravne št. 171, Cecilija Sever, roj. 1906, Šoštanj, Aškerčeva c. št. 4, Matija Možina, roj. 1908, Grajska vas št. 2, Marija Petek, roj. 1926, Lipje št. 28, Franc Bogatin, roj. 1902, Gabrovnik št. 7/c, Marija Meh, roj. 1911, Šalek št. 90, Marija Kolenc, roj. 1898, Slatine št. 37, Elizabeta Krumpačnik, roj. 1909, Varpolje št. 33, Ivan Roje, roj. 1920, Tomšičev trg št. 9, Celje, Alojz Jamnikar, roj. 1933, Velenje, Lilijska ul. št. I, Anton Hren, roj. 1924, Velenje, Cesta pod parkom št. 2, Štefanija Tavčar, roj. 1909, Arnače št. 20/a, Konrad Berdnik, roj. 1919, Sp. Kaplja št. 56, Mara Iličič, roj. 1920, Celje, Zidanškova ul. št. 3.
S I T O N A
Proizvodnja - Trgovina, d. o. o. 63320 VELENJE - Cesia IV/11 Telefon: (063) 851445 Telefax : 1063)852 746
Izdelujemo:
—	firma table
—	embleme
—	tipske ploščice
—	četne, stikalne plošče
—	skale
—	tablice za označevanje prostorov
—	tablice za oštevilčenje
—	inventarne ploščice
Pokličite nas, če gre za napisne ploščice.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in tatija
wr
Boruta Zverka
iz Velenja, Jerihova št. 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sočutno spremstvo na njegovi zadnji poti, za vsa izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Ivanu Butu, osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje z gospodom primarijem Lamovcem, osebju nevrološke klinike UKC v Ljubljani in gospodu primariju Kušeju, ki so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi mu
ohranili življenje, čeprav je kruta usoda hotela drugače. Enako zahvalo izrekamo g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za
občuteno zapete pesmi. Iskrena hvala njegovim nekdanjim sodelavcem iz reševalne postaje Zdravstvenega doma Velenje za organizacijo pogreba in ganljive besede ob slovesu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame
Cecilije Sever
se v globoki, neizmerni žalosti zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali premagovati te težke trenutke. Hvala vsem za darovano cvetje s katerim ste zasuli materin grob, hvala za sveče in maše. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našo drago mamo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo za vso skrb osebju bolnišnice Topolšica ter dekanu Jožetu Pribožiču za obisk v bolnišnici. Hvala duhovniku za opravljen obred, govornikom za globoke besede, družinam Tot, Žnidar, Čebul in Goličnik ter sodelavkam Vegra-
da pa za požrtvovalno pomoč.
V globoki žalosti hčerke Jožica, Cica, Rezka, sinova Stane in Marjan z družinami ter
ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in
dedka
Toneta Hrena-Atike
8. 12. 1924—29. 6. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in nudili pomoč, darovali cvetje in sveče ter ga
pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom, gospodu župniku, lovcem, OOZ borcev, krajanom stare vasi,
pevcem in godbi.
VSI NJEGOVI!

... in kakor v vetru cvetje rdeče, v prsih valove spomini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Alojza Pirečnika
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo č. gospodu župniku Furmanu za opravljen obred, DO RLV, Rudarski godbi in častni straži, kolektivoma OŠ Biba Röck Šoštanj in Skupščine občine Velenje, govornikoma za lepe poslovilne besede. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
Žalujoči: žena Štefanija, hčerki Jožica in Daniela z družino.
ZAHVALA
V 82. letu je za vedno utihnilo srce drage sestre, tete in svakinje
Štefke Tavčar
roj. PAČNIK iz Arnač, Šentilj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč. Toplo zahvalo izrekamo gospodu župniku za opravljen cerkveni obred ter za lepe besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter Jožetu Jelenu za poslovilni govor
od hiše.
Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. VSI NJENI!
ZAHVALA
5 svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal. Pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal; ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in
strica
Ivana Fideja
iz Velenja, Jenkova 39
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Gorenja GA Vzdrževanje, Gimnazije Celje za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na
zadnji poti.
Zahvaljujemo se medicinskemu osebju bolnice Celje, še posebej sestri Tatjani Flander za požrtvovalno in humano nego v času njegove bolezni. Hvala sindikatu RLV, rudarski godbi, ribiškemu društvu in častni straži. Hvala govornikom za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter gospodu župniku za
opravljen obred.
Žalujoči: žena Lojzka, sinovi Lojze, Marjan in Leopold z družino ter ostalo sorodstvo.
Bitka v Dravogradu

Vsi smo se tako ali drugače v minulih dneh srečali z vojnimi grozotami. Pripadniki teritorialne obrambe občin Velenje in Mozirje pa so v Dravogradu doživeli pravi ognjeni krst pri spopadu z močno sovražnikovo oklepno enoto, ki je prišla iz Maribora in hotela prodreti v to koroško mesto in do mejnega prehoda Vič. Kljub dvakratnemu poskusu Jugoslovanski armadi to ni uspelo.
Na obeh straneh je bilo več ranjenih, vojaki pa so imeli tudi mrtve. Posledice bitke so bile vidne na hišah ob vstopu v Dravograd. Marsikomu od teritorialcev je v ognjenem metežu uspelo le za las ohraniti življenje. Bilo je veliko težkih trenutkov. Vsi, s katerimi smo se pogovarjali pa so bili odločeni vztrajati do konca.
(posnetki B. ZAKOŠEK, S. VOVK)
Komu srečno?
»Pridita, da vama pokažem pri kateri luknji sem se še enkrat rodil! Rafal iz težkega mitraljeza me je zgrešil le za dober meter!«
Po zračnem napadu je nasprotnik izstrelil na nas nekaj granat, Granate niso izbirale: ena je padla tudi na zgradbo, v kateri je mi pa smo odgovorili (zgoraj). »Res je bilo napeto, bila je prava bila sanitetna služba. Krogle pa so zadele tudi skupino Rdečega bitka (slika spodaj)	križa
mmm
Takšne krogle so letele mimo naših fantov
Streli so padli v spalnico
MILIČNIKI SO ZAPISALI
TRČILA STA
Branko K. (29 let) je 7. julija, ob 19.35 uri vozil iz Pesja proti Gorenju. V križišču z lokalno cesto Veliki vrh— Lokovica, mu je z leve strani zapeljal Milan K. (40 let), ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Bil je huje telesno poškodovan.
STEPLI SO SE
V	gostišču Mak v Skornem je 7. julija, ob 19. uri, prišlo do prepira, iz katerega je kasneje nastal pretep med Borisom M., Alešom M. in neznancem. Le ta je Borisa M. s kozarcem udaril po obrazu in mu povzročil več ureznin. Odpeljali so ga v bolnišnico.
VLOM V AVTOMOBIL
V	Podgorju je od 1. do 2. julija neznanec vlomil v osebni avtomohil Diana, last Romana K. Odnesel mu je posodo z gorivom in denarnico, v kateri je bilo nekaj denarja.
ZAGORELO V STANOVANJU
V stanovanju Ane K., na Kardeljevem trgu 10. je 4. julija, ob 14.50 uri, prišlo do požara. Požar je povzročil kratek stik na vtičnici. Zgorel je televizijski sprejemnik, re-gal dnevne sobe, tapete. Po nestrokovni oceni je za okoli 80.000 din škode.
NAPADEL GA JE
Marko K. se je, nič hudega sluteč, peljal z motornim kolesom 3. julija, ob 19.45, po cesti iz Mozirja proti Velenju. V Skornem je na cesto stopil Milan S. in ga ustavil. S koso, ki jo je imel v rokah, je udarjal po motornem kolesu, dokler Marko ni zbežal. Povzročil mu je za okoli 3.000 din škode.
VLOMIL V VIKEND
Ponoči 2. julija, je neznanec nasilno vstopil v lesen vikend, last Cvetka P. v Loko-vici. Odnesel je nekaj pijače in hrane.
RAZGRAJAL DOMA
Vlado G. je 8. julija, okoli 24. ure ponoči, razgrajal in razbijal doma. Žena in hči sta zbežali od doma, Vlado pa je razgrajal še naprej. Posredovali so miličniki in ga pridržali do iztreznitve.
ZBIL KOLESARKO
Brigita V. (15 let) se je 6. julija, ob 20.35 uri, peljala s kolesom po parkirnem prostoru pred Zdravstvenim domom. Brez da bi preverila, je hotela prečkati cesto. Ravno takrat je s prednostne smeri (iz Jenkove proti Kidričevi cesti), pripeljal Marjan L. (40 let), ki je kljub zaviranju in izogibanju zbil Brigito V. Dobila je hudo telesno poškodbo in bila je prepeljana v bolnišnico Slovenj Gradec.
KRŠILI JAVNI RED IN MIR
Rudi M. je 7. julija, malo pred 3. uro zjutraj, glasno razgrajal in kričal na Šlan-drovi 10.
Dejan K., Marjan G! in Matej L. so se 2. julija, ob
20.45 uri, stepli v piceriji na Kardeljevem trgu.
4. julija sta v avli kinodvo-rane kršila javni red in mir Begajat V. in Bečir T. Bila sta napotena domov, vendar pa sta se ob 21.30 uri vrnila in nadaljevala s kršitvijo. Odnehala sta šele takrat, ko sta bila pripeljana in pridržana na postaji milice.
SPRLI SO SE ZARADI MEJE
V Florjanu so se 3. julija sprli zaradi meje Franc R., Edo O., Anton O. zaradi meje. Spor je bil tako »hud«, da so morali posredovati miličniki, ki so napisali tudi predlog sodniku za prekrške.
OPOZORILO
Na našem območju so na nekaterih mestih še vedno zaprte ali pa delno zaprte ceste. Miličniki prosijo voznike, da so previdni. V Ložnici je že prišlo do take nesreče, pri kateri sta bili dve osebi poškodovani.
Po hudih trenutkih tudi malo sproščenosti in veselja ob našem obisku
Kljub vojni se nam je uspelo prebiti mimo mnogih blokad z gradivom v tiskarno in v četrtek smo kljub vojnim razmeram in prazniku prinesli nekaj izvodov tednika Naš čas našim fantom na položajih