14-DNEVNIK CENA $2.00 JANEZ JANŠA OBRAMBNI MINISTER DANES NAJBOLJ IZPOSTAVLJEN POLITIK v Sloveniji Janez Janša je v svoji knjigi PREMIKI med drugim zapisal: "... v knjigi je nekaj opisov, ki marsikomu ne bodo všeč, tudi nekaterim, ki so zdaj v vrhu slovenske politike..." in ti mu tega izgleda niso in ne bodo odpustili. Kaj počenjajo v Sloveniji z največjim, danes živečim, slovenskim sinom, berite na str. 10 JOŽICA PADDLE LEDINEK Meibourne, 12. septembra 1993 - v organizaciji Slovenskega narodnega sveta Viktorije je bilo v Verskem in kulturnem središču Kew predavanje slovenske znanstvenice iz Melbourna Jožice Paddle Ledinek. Jožica je govorila o opeklinah in o kultiviranju človeške kože. Z novo metodo rešujejo življenja tudi v slučajih, ko je opečeno 60 odstotkov telesne površine. Več na str. 11 IVAN BURNÜC LEGIŠA NOVA KNJIGA PESMI ZA PEST DROBIŽA Adelaide - izšlo je novo pesniško delo slovenskega pesnika Ivana Brurnika Legiše. Denar od zbirke bo šel bolnim otrokom v Sloveniji. Več na str. 9 NAJ NE BO SLOVENCA, KI NE BI KUPIL KNJIGE! Leto l/Št. 10 15. SEPTEMBER / KIMAVEC 1993 POMEMBNI DATUMI * avgusta letos 125-Ietnica smrti Ireaeja Friderika Barage; slovesnosti so bile v Sloveniji in drugod po svetu; 4. septembra je še posebej slovesno v Ameriki, na maši" v cerkvi sv. Srca v L' Ansu, 5. septembra je v indijanskem kulturnem središču Powwow Grounds uradni del proslave, prisostvuje predstavnik slovenske škofovske konference dr. Jošt Martelanc; letošnja proslava Bragovih dni je povezana z dugim pomembnim jubilejem ameriških Slovencev - s 100-letnico slovenske župnije sv. Vida v Clevelandu čin; upmje sv * 2. do 4. september v Občinah pri Trstu tradicionalna DRAGA '93. V četrtek mladi s temo: " Šola tretjega tisočletja"; v petek okrogla miza o vzgoji in izobraževanju: pozdravni govor glavnega dela DRAGE '93 ima predsednik organizatorja, društva slovenskih izobražencev iz Trsta Sergij Pahor; RS predstavlja v imenu kulturnega ministra Ivo Svetina; glavna tema okrogle mize "Biti manjštnec danes" * 7. september, letos mineva 175 let od rojstva slovenskega pesnika, politika in narodnega buditelja Miroslava Viiharja, rojenega v Planini pri Rakeku; je izdajatelj prvega slovenskega političnega lista NAPREJ, ki ga tiste čase ureja France Levstik * 9. do 1!. september VILEN1CA '93 - na sklepni prireditvi v jami Vilenici podelijo glavno mednarodno nagrado za literaturo češki pisateljici * 12. september 1993, v Novi Gorici proslava 50. obletnice vstaje Primorcev proti /ašizmu * 13. do 18. septembra 1993 delegacija državnega zbora R Slovenije v Canberri na 90. Konferenci interparlamentarne unije; v Canberri in Sydneyu se člani delegacije sestanejo tudi s slovenskimi rojaki * 19. september - Dan ostarelih (iz programa Slovenskega verskega in kulturnega središča Kew Melbourne) * 25. september 1993, Sydney,Mladinski koncert avstralske mladine v priredbi slovenskih verskih središč V TEJ ŠTEVILKI: — Nova telefonska klicna številka za Slovenijo -Pismo predsednice Svetovnega slovenskega kongresa-Konference za Slovenijo Irene Mislej -Razpored konzularnih dni za oktober pes -O Janezu Janši zpo; — Nova zbirka pesmi: Ivan Burnik Legiša "Za pest drobiža'1 -Pogovor z znanstvenico iz Melbourna Jožico Ledinek Paddle "IIIIII aktualno z uredniške mize witmm' napravi Moram priznati, da se mi poležejo stavki v vaših pismih, dragi bralci: "... najraje berem drugo stran - besede urednice; uvod na drugi strani preberem najprej; kar nadaljujte tako po domače: všeč nam je, da pišete resnice..Jtd. itd. Seveda pa (o, . ..... . .. " " ' ..upoštevam tudi ta ypolnoma sama 'to pravico, da se bom z bralci pogovarjala z "meni značilnim načinom" - brez cenzure7 Čeprav smo že večkrat nakazali, da je časopis neodvisen in odprt za vsakega Slovenca, za vsako mnenje, je tu in tam slišati take pripombe, da človeku kar pordečijo ušesa: obsipavajo nas z "epitetami", da smo belogardističen časopis itd. itd...pred dnevi pa mi je nekdo zabrusil, da je razlog, da odpoveduje časopis med drugim tudi ta, ker "poveličujemo" Milana Kučana, predsednika Slovenije. In to samo zato, ker smo objavili lestvico popularnosti v Sloveniji, na kateri Kučan vodi, samo zato, ker ga je pač slovensko ljudstvo izbralo za predsednika in moramo to spoštovati tudi mi, in samo zato, ker smo predstavili Kučanov življenjepis, torej življenjepis predsednika naše slovenske države. In objavili smo to zato, ker smo, ponavljam, demokratičen in neodvisen časopis! Za tiste, ki se se po tridesetih letih bivanja v demokratični Avstraliji niso nalezli demokracije, za tiste naš časopis res ni primerno berilo. Ne vem koliko naročnikov bo po tej številki odpovedalo v primeru Janeza Janše) po stari komunistični "garnituri , torej tudi po Kučanu?! Ko prebiramo avstralske žili slovenske časopise iz Slovenije, časopis zato, ker smo povzeli iz slovenskih časopisov tiste teme, ki so "vdarile"(vprimeru Janeza J* , torej tudi po Ku ' ali slovenske časopis ne rečemo, zdaj ga pa ne bomo več kupovali, ker je bilo tam zapisano to kar nam ni bilo všeč - zapisana je bila pač resnica -(recimo o žrtvah vojn), ki nikomur izmed nas ni prijetna. Novica, ki jo "piše" življenje in ne novinar! to ppvošČili?)ali pa n.pr. drugačna usmeritev časopisa, kot v reviji, ki prinaša samo dobre novice ...o tem berite v naslednjem prispevku. V Švici bo začela izhajati revija v nemščini Die Positive, ki si bo prizadevala svet prikazovati z optimistične plati in bo prinašala samo dobre novice. Razveseljevala naj bi bralce, ki imajo že dovolj žalostnih novic in skrbi. Prva številka bo prinesla članke o uspehu, prijetni glasbi in rastlinah z zdravilnimi lastnostmi. "Namesto, da bi zapisali,-da je pri nas 4,6 nezaposlenih, bomo poročali, da smo srečni, ker imamo 95,4 odstotka zaposlenih pravi urednik Franz Buhler." iSi SM/;«« SLOVENSKI DUH SODELOVANJA Živimo v majhni deželi, a ni treba, da smo majhni ljudje - vase zaprti, nevoščljivi, egoistični,prepirljivi. Prav zato, ker nas ie znalo. bi lahko dobro sodelovali - kot eno samo podjetje, sestavljeno iz množice malih in srednje velikih enot. Spodbujanje, sodelovanje, prilagajanje in razumeval ' temelji takšnega podjetništva, ki v razvitem svetu stopa v ospredje. Nas pa uspehi drugih ogrožajo, namesto da bi se iz njih učili. Zgodba vsakega uspeha je le dokaz več, da lahko tudi sami so i! GLAS SLOVENIJE JE NE- DOBIČKONOSEN ČASNIK. NAMENJEN ^ SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI jfi *•* 1 THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN THE SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA \rDOL z uspemo. Na mednarodnih trgih se bomo prav tako lažje m hitreje uveljavili, če bomo delovali povezano. S spletkarjenjem in zatrtostjo ne bomo prišli daleč... Cenimo ustvarjalnost, znanje in ideje. To so moči, kijih >..Priložnosti je torei dovoli. Treba iih iele potrebujemo. ._ _ poiskati, videti, zaživeti . Živeti priložnost /Besede so podčrtali že v časopisu/ .skupaj V 7. številki G.S. sem na drugi strani zapisala nekaj kritičnih :m jeziku na Radiu 3 ZZZ v ye voc dve ekipi. V drugi ekipi, na katero takrat nisem mislila v misli o oddaji v slovenskem jeziku Melboumu. Te oddaje vodita naizmenično, vsaj zaenkrat še, nobenem primeru in o kateri tudi nisem imela namena pisati sta pater Tone Goijup in Meta Lenarčič in to zaradi enostavnega razloga, ker so mi njihove oddaje zelo všeč, saj so skrbno pripravljene, tehnično dobro izvedene, domače, snov pa prepletena smiselno z dobro glasbo. Takrat sem se dotaknila stvari, ki mi na tem radiu niso bile všeč, nisem pa imela namena hvaliti tisto kar je tam dobrega in to tudi pn prvi ekipi. Vsi, ki delamo, naredimo nekaj dobrega in tu in tamkaj slabega in ne vidim razloga zakaj si tega ne bi smeli reči odkrito v oči. Tudi prva ekipa z Vinkom Maraom in njegovimi sodelavkami (včasih Jana Lavrič, včasih Vicky Zorzut) se potrudi in tehnično izvede programe dokaj profesionalno, včasih se tudi sprašujem od kod tako dobra glasba. So pa stvari, ki mi osebno niso bile všeč in za katere se mi ie zdelo škoda časa (horoskop n. pr.), kar pa se glasbenega del ta tiče, se mi zdi, da bi bilo dobro vplesti tudi več starih narodnih pesmi, opero ali morda kak odlomek klasične glasbe. Toda o stvareh,ki some najbolj motile sem se razpisala v7.številki. Zakaj zadevo pogrevam? Nekaj bralcev ni sprejelo pravega smisla mojega pisanja - celotnega odlomka, ampak je iskalo "dlako v jajcu , od besede do besede in prebralo stavke tako kot seje njim zdelo. Rekla bi, iskali so več "trabla" kot sem ga v resnici zapisala! Obe ekipi delata požrtvovalno in brezplačno, žrtvujeta svoj prosti čas; tokrat se sicer ne mislim opravičevati za nič kar sem takrat dejala - želim le priznati vsakomur kar mu gre in pokritiziratitisto, kar se mi ne zdi v redu." ' * * • * • ** • ' vrabci na vejah - se pravi, vsi okoli mene kritizirajo (nihče pa noče povedati na glas). Večna slovenska potrpežljivost! In vedno je, kot po nekem pravilu, kriv tisti, ki o stvari spregovori javno. to je ime društvenega glasila Slovenskega društva Planica iz Melbourna. Priznam, aa o njem nisem dosti vedela. Delno je glasilu vsako oddajo). Ker pa sem človek, ki spoštuje delo vsakega svojega rojaka m ničesar, prav ničesar ne ignoriram namerno, bom v bodoče poskušala svoj delček krivice popra viti. Sicer pa Novice s Planice izhajajo štirikrat na leto in Meta Lenarčič, ki časopis pripravlja že trinajsto leto, tam zapiše kroniko vseh dogajanj v društvu Plamca, fotografije pa ovekovečijo dogodke. Vaša urednica /J Stanka Gregorič W-ic * MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO j! MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE DO 230 BESED POZOR NOUfl TELEFONSKO KLICNO STEUILKfl Zfl SLOUENIJO bo pričela ueliati od 1. oktobra 1995 386 Na številki 988 iz Ljubljane, ki posreduje telefonske informacije, smo se, dragi naši bralci, pozanimali za vas o spornem vprašanju: ali se ob novi mednarodni številki 386 šestica enostavno več ne ponovi pri omrežnih številkah posameznih slovenskih krajev ali pa je potrebno ponovno obrniti, recimo 61 za Ljubljano. To sporno vprašanje namreč v Avstraliji nismo mogli razvozlati. Informacija iz ljubljanske PTT torej glasi: Od 1. oktobra obrnite sledeče številke n. pr. za Ljubljano 0011 - 386 - 61 + naročniško številko osebe Maribor 0011 -386 - 62 + naročniško številko osebe Dosedanjo izhodno številko iz Slovenije(99) bo zamenjala številka 00. Za klic v Avstralijo, bo torej treba obrniti iz Slovenije sledeče številke n.pr. za Sydney 00 - 61 - 2 + naročniško številko osebe Melbourne 00-61 - 3 + naročniško številko osebe itd. *** HRVAŠKA bo imela novo mednarodno številko 385 Od 1. oktobra obrnite sledeče številke če n.pr. kličete Zagreb 0011 - 385 - 41 + naročniško številko osebe N 0 U 0 SOS - WORLD LUflTCH (Iz SBS televizije so nam sporočili, daje prišlo do zamenjave francoskega in nemškega programa in tudi ostali programi se bodo še dopolnjevali an spreminjali; navajamo samo programe, ki bi zanimali večino slovenskega gledalstva) OB PONEDELJKIH Od lOh do 10.30h poročila v angleščini Od 10.30h do 1 lh italijanska poročila OD TORKA DO PETKA Od 7h do 7. 30h JOURNAL - v angleščini Od 7. 30h do 8h ponovitev DATELINE Od 9h do 9. 30h NČVOSTI - ruska poročila Od 9.30h do lOh FIRST BUSINESS Od lOh do 1 lh ameriški MACUEIL' LEHRER NEWS HOUR Od 1 lh do 11 ,30h nemška poročila OB PETKIH ŠE Od 13.15h do 16.15h UNIVERSITY PROGRAM FOR GRADUATES -mediji SOS Radio 2 Efl - Sudneu 14 Herbert Street, ARTARMON NSW2064 *** Poštni naslov: SBS - Lock.bag 028, CROWS NEST N5W 2065 Telefon SBS radia 2 EA: 02-430 2828 Fax radia 2 EA: 02- 438 114 *** ODDAJA V SLOVENSKEM JEZIKU: vsako soboto od 7h do 7.45h Frekvenca: 1386KHz- AM Oddaje pripravlja: Mariza Ličan Telefon: 02-430 2831 SRS Radio 5 ER - Melbourne Australian Ballet Centre SOUTH MELBOURNE, VIC 3205 *** Poštni naslov: SBS - P.O.Box 294, STH. MELBOURNE VIC 3205 Telefon SBis radia 3 EA: 03- 685 2525 Fax radia 3 EA: 03-686 7501,686 7496 *** ODDAJI V SLOVENSKEM JEZIKU: vsako sredo od 16.45h do 17.30h in vsako soboto od 7h do 7.45h Frekvenca: 1224 KHz-AM Oddaje pripravlja: Elica Rizmal Telefon: 03-685 2543 ETHNIC PU8LIC RADIO 5 ZZZ MELBOURNE 144 George str. FITZROY, VIC 3065 *** Poštni naslov: Ethnic Public Radio 3 777 P.O.Box 1106, COLLING WOOD VIC 3066 *** Telefon: 03-415 1923,415 1928 Fax:03-415 1818 *** ODDAJA V SLOVENSKEM JEZIKU: vsako sredo od 19h do 20h Oddaje pripravljajo: Vinko Marn, Vicky Zorzut, Jana Lavric, Meta Lenarčič jn pater Tone Gorjup Vsak ponedeljek od 6h do 8h mednarodna glasba MONDAY'S EARLY MORNING MUSIC P/ voditelj Vinko Marn Frekvenca: 92.J KHz FM PARADE - Radio 5 VVR-GEEL0NG Community Radio Co-Operative LTD 68-70 Little Ryrie Street, VIC 3220 *** Poštni naslov: P.O.Box 1276, Geelong, VIC 3220 Telefon: 052-217 144 ODDAJA V SLOVENSKEM JEZIKU: Vsako sredo od 15h do 16h in od 21h do 22h Frekvenca: 103 KHz - FM I«!** Oddaje pripravlja: Francka Nekrep Skoraj da ni kraja v Avstraliji kjer Slovenci ne bi imeli svojih radijskih oddaj. Pošljite nam podatke o vaši radijski postaii. rPISMO IZ SLQUENfJE SUETOUNI SLOUENSKI KONGRES KONFERENCA Zfl SLOUENIJO (piše predsednica Irene Mislej) Y~ VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6.60 Marcus Clarke street, Canberra City, tek(06) 243 4830 fax:() 243 4S27. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2G0H. Veleposlaništvo je odjilto vse delovne dni od 9.00-17.0Q ure; uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar; upravno konzularni referent: Tina Omahen. KONZULAT RI-PUBIJKE SLOVENUE AVSTRALIJA (NSW in VIQ 21 Judge Strut, Rnndwic):, Sydney, NSW Častili konzul Alfred Brežnit Obisk urad ji izključna po dogovoru (By appointment only) Tel.: (02)3145116; Fax: (02) 3996246 Požlni naslov: P.O-Box 188, Coogee. NSW 2034 . KONZUI .AT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZH.ANDUA Fjistern Hutt Road, Pomace, LowerHutl i Wellington 1. častni konzul Dušan Lajovic, tel.: (04) 567 0027, fax: (04) 567 0024 PoStni naslov: P.030X 30247. Lower Hut. New Zealand Naslov v Avsttaiiji: 78 Victoria Street, SmttVificId, Sydney, NSW 2164 , tel.: (02) 604 5133; fax: (02) 604 009 PoStnl naslov: P.O.Box 5. Smithfjeld, NSW 2164 Ja Spoštovana g. Gregorič! Z veseljem sem prejela, pri SSK, pošiljko z nekaj številk Glasa Slovenije, Že nekaj Jet je od tega, kar se trudim, da bi se poglobila v življenje slovenske skupnosti v A vstraliji, sad teh naporov je sicer skromen, toda vsaj v dveh priložnostih tudi viden, pri razstavi Stanislava Rapotca na predvečer napada na Slovenijo ter v letošnji spominski razstavi arh. MejaČa. Najbrž veste, da sem raziskovalka, kulturna zgodovinarka, ki se ukvarja že leta s proučevanjem kulturne zgodovine Slovencev v izvenevropskih deželah. Vidim v Glasu, da ste napovedali tudi simpozij, ki ga organiziram o Kulturni zgodovini Slovencev v Južni Ameriki. Gre za področje, ki ga najbolj poznam, saj sem sama rojena v Argentini primorskim staršem, ki so se zatekli tja izpod italijanskega fašizma. V kolikor bom zmogla, Vam bom pošiljala novice ter gradivo o SSK. Verjetno veste, da se je sprožil proces, ali bolje poskus, preobrazbe organizacije. Ne vem, toda upam, da bo uspešen. V tem oziru Vas moram opozoriti, da, ko ste povzeli novico o Častnem sodišču sprave, ste, žal, ponovili napako, ki jo je zagrešil novinar Slovenca J. Vatovec. Namreč g. Vatovec ni bil prisoten na seji ko smo obravnavali to pobudo in je napisal, da sem "zagrozila z odstopom" po nareku nekoga. Resnica je, da je bila pobuda zavrnjena z minimalnim številom glasov in po dolgi in včasih tudi hudi razpravi. Sama menim, da je SSK prostor delovanja prav vseh poštenih in razmišljujočih Slovencev. Menim tudi, da SSK ne sme biti politično angažirana organizacija v smislu strankarstva oz. enostanskega združenja. Mora pa zahtevati od ustreznih organov, da se razčisti preteklost, sama pa mora premostiti prepad med nekdanjimi nasprotniki ter predvsem prispevati, da mlade generacije ne bodo ponovile usodnih napak očetov in dedov. Želim Vam veliko uspeha pri Vašem delu, upam, da bomo pri SSK dobivali Glas, Glede pripombe o pošiljanju pošte Vam in ne novim zadolženim v ASK, smo že popravili napako, toda moram, žal, priznati, da od izvolitve novega odbora (op.u.pred skoraj dvanajstimi meseci) se še ni nihče oglasil iz Avstralije. Lep pozdrav Irene Mislej IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTRUNIŠTEU RS RAZPORED KONZULARNIH DNI ZA OKTOBER 1993 SVDNEV Ponedeljek, 4. oktobra 1993 od 10h do 13h v Park Royal hotelu, 30 Phillip Street, Parramatta, Studio 1, II. nadstropje. Ponedeljek, 4. oktobra 1993 od 15h do 18h v Verskem in kulturnem središču sv. Rafaela, v Merrylandsu MELBOURNE Torek, 5. oktobra 1993 od 10h do 13h v Park RoyaJ hotelu, 111 Little Collins Street, City (informacijo o številki sobe vam bodo Posredovali na recepciji hotela) orek, 5. oktobra 1993 od 15h do 18h v Slovenskem društvu Melbourne v Elthamu Sreda. 6. oktobra 1993 od 9h do 12h v Verskem in kulturnem središču Kew, v prostorih Slovenskega narodnega sveta VIC RDELRIDE Sreda, 6. oktobra 1993 od 16h do 19h v verskem središču Sveta družina Četrtek. 7. oktobra 1993 od lOh do 13h v Slovenskem klubu Adelaide GOLD C0RST Petek, 8. oktobra 1993 od 9h do 12h pri Skupnosti Gold Coast Petek, 8. oktobra 1993 v Slovenskem društvu Planinka — Veleposlaništvo RS iz Canberre naproša rojake Slovence naj telefonsko pokličejo upravno konzularno referentko Tino Omahen v_ Canberro nekaj dni pred uradnimi urami veleposlaništva v njihovem kraju in se z njo domenijo za čas obiska (appointment). Predhodno pa naj ji tudi razložijo "kaj potrebujejo oziroma katere zadeve želijo rešiti. — Aljaž Gosnar, odpravnik poslov sporoča, da bo slovenska parlamentarna delegacija, ki se je mudila v Canberri od 13. do 18. sept. lahko obiskala edino sydneysko slovensko skupnost. Srečanje bo v Park Royal hotelu v soboto 18. septembra, v nedeljo pa člani delegacije že odpotujejo nazaj v Slovenijo. KONZULAT REPUBLIKE SVDNEV SPOROČILO SL0UFNl.lt Sporočamo, da bo g. Alfred Brežnik, častili konzul RS od 7. septembra 1993 do 18. oktobra 1993 odsoten. V tem času se z vsemi morebitnimi vprašanji in zadevami obrnite na Veleposlaništvo RS v Canberri. Slovenija ¿r OCENJEVANJE SLOVENSKIH KRAJEV Med izrazito turističnimi kraji je V PRVEM KROGU TEKMOVANJA na prvem mestu Portorož, na drugem Bled in tretjem Bohinj. V kategoriji mest, ki imajo nad 20.000 prebivalcev vodi Nova Gorica pred Mariborom in Kranjem, med turističnimi kraji pa Ptuj pred Cerknim in Mežico. Med zdravilišči vodi po prvem krogu Rogaška Slatina, sledijo ji Terme Čatež in Terme Portorož. Med izletniško tranzitnimi kraji so Mojstrana, Spodnja Slivna in Bakovci. Letos so prvič ocenjevali tudi šole: za najbolj urejeno velja po prvem krogu ocenjevanja Srednja šola za gostinstva in turizem Maribor, za drugo osnovna šola Brežice in tretjo OS Videm ob Sčavnici. + MURSKA SOBOTA - Novost v Prekmurju: v. Radenskem hotelu Diana so se odločili, da še četrtič dajo v najem gostinski objekt na Pindži, ki je z 363 metri nadmorske višine drugi največji hrib v Prekmurju in priljubljena izletniška točka na Goričkem. * ILIRSKA BISTRICA - V Smrjah pri Premu so konec avgusta sklenili 14-dnevni mladinski raziskovalni tabor. Štirinajst dijakov in študentov arhitekture oziroma geografije je posnelo stavbni in zemljiški fond zapuščenega Novakovega mlina, pripravljalo je osnutke za njegovo obnovo ter popisovalo arhitektonsko dediščino naselja. * ČRNA NA KOROŠKEM - S sprevodom kmečkih vozov ter prikazom starih kmečkih opravil so v Črni 22. avgusta slovesno zaključili že 38. koroški turistični teden. Črnjani in drugi obiskovalci so se srečali pri eni najstarejših slovenskih lip, pri Najevski lipi na Ludranskem vrhu. * ŽALEC - V Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu so že pred leti v svoj program vključili raziskave na področju pridelovanja zdravilnih in aromaticnih rastlin. Leta 1976 so v ta namen zasnovali vrt, ki danes obsega že 25 arov različnih rastlinskih vrst. Vrt privablja čedalje več obiskovalcev, obiskujejo pa ga tudi učenci osnovnih šol, dijaki in študentje. SV. PETER - je bil,prej Raven, še prej so mu ljudje po domače pravili Šupetr. Če kdo misli, da so v Slovenski Istri pozabili na svojo domačo govorico, se moti. Moški še zmeraj nosijo bregeše, obujejo pa hlače (po slovensko nogavice), otroci se vozijo z bičikletami in šrajajo po domače. Tu je tudi zibeljka oljkarstva. Znamenita muzejska torklja za stiskanje oljk je prav na začetku te lepe vasice. * ROGLA - Poveznjen zelen klobuk, ki s svojo mogočnostjo vzbuja občudovanje, to je Pohorje. Na njegovi južni strani je na nadmorski višini 1517 metrov turistično rekreacijski center Rogla, ki pozimi na svoja bela pobočja privablja premnoge smučarje, poleti pa vse tiste, ki bi se radi resnično spočili in se nadihafi čistega zraka. Avgusta je bil pri hotelu Planja pašni piknik, na katerem so povezali romantične spomine z današnjim časom. Prvič so pripravili konjsko dirko cez drn in strn, vsi udeleženci pa so lahko sodelovali v zabavnih igrah, v nogometni tekmi suni—debeli, preciznem hitrem žaganju lesa, teku v vrečah, plezanju na mlaj itd. Pripravili so tudi značilne jedi, sodeloval pa je humorist Geza in ansambel Rompompom. RADOMLJE - Ob gostilni Stari kovač najdemo obrtnika, ki izdeluje celotno opremo tipične kmečke hiše s konca 19. stoletja. Slovenska hiša Otona Svetlina je vsekakor vredna ogleda. V hiši je razstavni salon, kjer je mojster postavi! na ogled kaj zna narediti. Tu so poslikane skrinje v treh velikostih, ki jih kupec lahko naroči, zibke, jedilni kot, skledniki, stenski okrasi, ročno poslikane ure in še kup malenkosti, ki so krasile sobe bogatejših kmetij. Vse je ročno delo in cene seveda niso male. Tako stane n.pr. jedilna miza s kotno klopjo okoli ! .000 nemških mark (približno toliko dolarjev). Mojster črpa svoje znanje iz strokovnih knjig, muzejskih zbirk in od posameznih zbirateljev, sodeluje pa tuai s slovenskimi etnologi. DOBRNA - Za ljubitelje divjačine: na veliki kmetiji Friderika Binclja nad Dobrno je nastala prava turistična kmetija, kjer je mesta za 40-50 ljudi. Ob dobrotah domače kuhinje jim ponujajo predvsem divjačino in biološko neoporečno pripravljeno hrano. Glavna privlačnost kmetije bodo seveda jeleni, sedaj trop šteje blizu petdeset živali. PORTOROŽ - Portoroški avditorij je priredil v soboto, 21. avgusta Večer istrskih napevov. Prepevali so Mirko Cetinski, Elda Viler, Lidija Percan in Rosana Koštjal. Pevce je spremljal revijski orkester Camerata labacensis pod vodstvom Bojana Adamiča. * VERŽEJ - V ravninskem delu ljutomerkse občine so vedno naredili kaj nenavadnega. Letošnje že tretje po vrsti tekmovanje koz so priredili 29. avgusta. PRVINE- Na planinskem domu se je 29. avgusta začelo srečanje, piknik, na katerega je vstopnica samo priimek MAČEK - to je tretji najpogostejši priimek v Sloveniji. V preteklih dveh letih se jih je zbralo 200 do 300, letos pa še več. * IDRIJA - Zadnjo nedeljo v avgustu je bila Idrija v znamenju Tradicionalnega čipkarskega festivala. Vrhunec festivalske prireditve je bil v nedeljo, ko si je Idrija nadela starodavni videz rudarskega mesta, v katerem žene čakajo na povratek rudarjev s čipkarsko bulo v naročju in klekeljni med prsti .Na sporedu je bilo tudi ljudsko rajanje in druge zabavne igre in tekmovanja. * LAŠKO - 28. avgusta je razvedrilni program Radia Slovenija v Laškem priredili festival večnih melodij "Zlati rog" Laško '93. Prireditev nima tekmovalnega obeležja, namenjena je ponovni izvedbi domačih slovenskih zabavnih melodij. Med izvajalci je bilo največ takih, ki že več let ne nastopajo. Ta večer so zapeli Betty Jurkovič, Lidija Kodrič, Stane Mancini, Oto Pestner, Janko Ropret, Matija Cerar, Branka Kraner, New swing kvartet, Lado Leskovar in drugi. PTUJ - September je čas, ko v Ptuju prirejajo tradicionalni festival narodnozabavne glasbe, letos je bil na vrsti že štiriindvajsetič. VIPAVA - Rock na vipavski trgatvi, turistična prireditev je bila letos od 3. do 5. septembra. Poleg nagrade za najboljšo rock skupino Primorske so bile podeljene nagrade za najboljšega kitarista, pevca in bobnarja. JESENICE - Muzej Jesenice je v začetku septembra v štirih jezikih izdal Vodnik po muzejskih zbirkah občine, kmalu pa bodo za vse pomembne niše izdelali tudi nove usmerjevalne table. V jeseniški občini je sedem muzejskih zbirk. To so rojstna hiša Franca Šaleškega Finžgarja v Doslovčah, ki jo ravnokar belijo, Janšev Čebelnjak na Breznici, Prešernova rojstna hiša v Vrbi, ki bo kmalu na vrsti za beljenje, železarska in rudarska zbirka na Stari Savi ter Kosova galerija na Jesenicah, Triglavska planinska zbirka v Mojstrani ter Liznjekova hiša v Kranjski gori. Idrijski grad Gewerkenegg NOUICE IZ SLOUENIJE SUŠA, POŽARI, NEURJA IN TOČA, ZDAJ PA JESENSKO DEŽEVJE... Kot da se je nebo obrnilo proti naši Sloveniji. Vremenske neprilike so uničile velik del pridelkov na poljih, v sadovnjakih in vinogradih... POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA so se po poletnih počitnicah ponovno sestali in pričeli delati po komisijah. Konec tega meseca bo seja parlamenta in tako sedaj pripravljajo zakon o preobrazbi državne uprave in preoblikovanje komunalnega sistema v lokalno samoupravo. Na dnevnem redu seje parlamenta bo kar 50 točk. Med drugim bodo obravnavali tudi družinske prejemke: denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca in otroški dodatek. VIK IN KRIK zganjajo zadnje čase slovenski sodniki, tožilci in vsi, ki so povezani s sodstvom zato, ker jih je kritiziral Janez Janša (več o tem na strlO). Na seji slovenske vlade pa so zaključili, da vlada ne bo posegala v pristojnost slovenskih sodišč in tako je zaenkrat spor med Janezom Janšo in pravosodnim ministrom Mihom Kozincem, sicer po dolgi in razburljivi razpravi, zglajen. Vprašanje o orožju na mariborskem letališču pa še kar naprej ostaja odprto... AVGUSTA SO CENE KAR KREPKO POSKOČILE Avgustovski dvig cen je bil kar za 113 odstotkov večji oa julijskega. V AN DEN BROEK V SLOVENIJI 6. in 7. septembra seje mudil v Sloveniji komisar za mednarodne politične odnose Eri komisiji Evropske skupnosti (ES) [ans van den Broek. Visold gostje izjavil, da ES teži k boljšemu političnemu in ekonomskemu sodelovanju s Slovenijo, takemu, ki ga že ima s Poljsko, Madžarsko, Češko in Slovaško. LOJZE PETERLE ODGOVORIL CHRISTOPHERJU Slovenski zunanji minister Peterle je odgovoril na pismo ameriškega državnega sekretarja Christopheija in mu zagotovil, da Slovenija podpira stroge ukrepe mednarodne skupnosti proti takoimenovani ZR Jugoslaviji. Že letos pa je tudi poslala dva slovenska carinika v misijo za nadzor sankcij na Madžarsko. Opozoril je tudi na zahtevo Slovenije, naj ZN ukrenejo vse za prenehanje članstva nekdanje Jugoslavije v ZN. PRIMORSKA:"KLIČEM VAS, BRATJE"- POD KOSOVELOVIM GESLOM Nova Gorica - V nedeljo, 12. septembra je bila v Gorici osrednja proslava z vseslovenskim obeležjem v počastitev pomembnih jubilejev iz zgodovine. To je bila proslava ob 50-letnici množične vstaje primorskega ljudstva, Goriške fronte ter ustanovitve IX, korpusa ter padca fašizma. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan. SPREMEMBE TELEFONSKIH ŠTEVILK Strokovnjaki za telekomunikacije so sporočili, da bodo od 30. septembra do 4 oktobra letos zaradi vključitve digitalnih telefonskih central v Dravljah in Fužinah v ljubljanski omrežni skupim 61 zamenjali 28.927 naročniških telefonskih številk, med njimi vseh 24.521, ki se začenjajo s številko 1. Vse zamenjane številke bodo sedemmestne, "povečane" za številko 2,3, 4,5 ali 6. ki jo bodo vrinili za vodilno enico. Poleg tega bodo zamenjali v sedemmestne se 4.676 drugih ljubljanskih naročniških številk, med drugim tiste, ki se začnejo na 22,26,27 ali 3L GEOGRAFIJA IN NARODNOST V Ljubljani se je od 8. do 11. septembra udeležilo Strokovnega posveta komisije za prebivalstvena vprašanja pri Mednarodnem združenju geografov več kot 60 strokovnjakov iz Slovenije in mjine. Združenje je zastopal dr. Andrej Čeme, predsednik Zveze geografskih združenj Slovenije. Uvodne slovesnosti se je udeležil tudi minister za zunanje zadeve Lojze Peterle in minister za znanost dr. Rado Bohinc. NOVA KOALICIJA STRANK se po novem imenuje Slovenska desnica (Liberalna stranka, Slovenska nacionalna desnica, Narodna stranka Slovenije). Shod te stranke bo 18. septembra v Križankah v Ljubljani. LESTVICA POPULARNOSTI SLOVENSKIH STRANK 1. Liberalna demokratska stranka, 2.Slovenski krščanski demokrati, 3 Združena lista socialnih demokratov 4. Slovenska ljudska stranka 5. Demokrati 6.Slo venska nacionalna stranka 7. Socialdemokratska stranka itd. AVSTRALSKE ZAHTEVE GRADITELJEM KOPRA Nasproti koprskega sodišča, Istrabenza, v bližini pristanišča, naj bi "čim prej" zraslo trgovinsko središče Toncity Anstalt Koper z 250 razkošnimi predstavništvi avstralskih, tajvanskih, honkonških in drugih proizvodnih in trgovinskih podjetij in bank. Avstralci zahtevajo štirinadstropno stavbo in čeprav jim je to koprska občina obljubila, Spomeniško varstvo dovoljuje le dve ali tri nadstropji, saj je v skrbi za ohranitev pogleda na starodavni Koper. Nihče m pripravljen popustiti, Avstralci so vztrajni pravijo v Kopru in se obenem bojijo, da Sodo odšli kam drugam, če ne bodo dobili vsaj štiri nadstropja. TOLMINSKA GOSTINSKA ŠOLA Začetek šolskega leta je za Tolmince dokaj optimističen, saj so se odprla vrata srednje gostinske šole in to je za občino pravi praznik. ŽELIJO IZSTOPITI IZ DVOJEZIČNE KRAJEVNE SKUPNOSTI V soboški občini, v slovenskih vaseh Berkovci, Ivanjševci in Lončarovci se želijo krajani izločiti iz dvojezične krajevne skupnosti Prosenjakovci. O njihovi pobudi je razpravljala tudi madžarska narodna skupnost v Murski Soboti. Ljudje se bodo za to dokončno izrekli na referendumu. NA CELJSKEM EPIDEMIJA MIKROSPORLJE obolenia - mikrosponje, ki se z bolnih živali (psov in mačk) prenaša na ljudi. Najbolj so izpostavljeni otroci, in na širšem celjskem območju so našteli že 25 bolnikov (le dva odrasla). Obolelo mesto na koži se pogosto o gnoj i in bolezen je treba zdraviti s protigljivičnimi sredstvi. V GORIŠKIH BRDIH TRGATEV PREDČASNO Zaradi posledic suše in zdaj še toče, so v Brdih pričeli s trgatvijo prej kot sicer. Nekaj več kot tisoč briških vinogradnikov obdeluje okoli dva tisoč hektarjev vinogradov. Večina in sicer 950je združenih v Kmetijsko zadrugo Goriška Brda in v njenih kleteh predelajo do 15 tisoč ton grozdja vsako leto. Ob letošnji trgatvi je bilo le 9 tisoč ton. KRISTANČIČ ŠARDONE Slovenijavino je podpisalo 10 letno Eogodbo z zasebnim vinogradnikom »usanom Kristančičem iz Medane. Kristančič šardone je dobil najvišje -šampionsko - priznanje na letošnjem ocenjevanju vin v Ljubljani. UMRL ARHITEKT EDVARD RAVNIKAR V 86. letu starosti je umrl slovenski arhitekt in akademik Edvard Ravnikar, ki v strokovnih krogih velja za enega od utemeljiteljev moderne arhitekture na Slovenskem. Rojen je bil 1907 v Novem mestu. PREDSTAVITEV KNJIGE ZORKA SIMČIČA - PISATELJA, KI SE JE PO SKORAJ PETDESETIH LETIH VRNIL V DOMOVINO V prostorih Društva slovenskih pisatelejev Ljubljani je Mohorieva založba uvviuuaa nagiauk riCI sklada, izseljenskega pisatelja iz Argentine, rojenega v Mariboru. IZŠLI DVE NOVI SLOVENSKI ZNAMKI PTT podjetje Slovenije je izdalo dve frankovni znamki: z nominalno vrednostjo 8 tolarjev mlin na Muri in v vrednosti 9 tolaijev, na kateri so upodobljene samotežne sani, ki jih ponekod še vedno uporabljajo za razvažanje tovora s strmih visokogorskih predelov. POKOJNINE Najnižja pokojninska osnova v Sloveniji znaša 26. 831,86 tolarja, najnižja >okojnina pa 22. 807,08 tolaija. Starostne in družinske pokojnine kmetov znašajo 11.403,52 tolarja Nadaljevanje iz prejšnje številke Priporoča v branje Jože Košorok SLOVENSKE TEME - POLETJE 93 OALICIJSKA POGODBA ALI paktiranjhTHUDI™ PIŠE Blaža Cedilnik Kljub temu, da nisem "globoko verjela" (poznate to rečenico; prej se je reklo: duboko sam uveren, mislim, da veste, da potem iz vsega skupaj ni bilo nič; globoka vera je eno, argumenti in dokazi na podlagi dejstev in analiz so pa čisto nekaj drugega — kdaj bomo prišli na tako stopnjo razmišljanja in dela?), da bo naenkrat vse lepo in prav, sem bila zelo vesela plebiscita in seveda njegovega rezultata; vojna me ni presenetila in sem bila vesela, aa je bila hitro končana, pili smo šampanjec ob mednarodnem priznanju naše nove države. In potem smo gledali TV nadaljevanko iz skupščine naše mlade države. Stari obrazi, stari vzorec. Demos — pozicija, večina starih aktivistov. Komunisti ali prenovitelji ali karkoli že — opozicija, ki ves čas soli pamet vsakomur, ki zine kakšno pokončno. Vlada v senci — zabava de luxe. Nekaj novih oorazov, a bog ne daj, da se obregnejo zoper stare obraze, staro ideologijo, stare zakone itd. Demos je uspel v eni stvari — uspeli smo se formalnopravno izmuzniti Balkanu, v vseh drugih ozirih pa smo še vedno tam. Kletvice, npr. Jezik, mislim slovenščino, ie spakedran do obisti. Na vitalnih položajih so ljudje, lci obvladajo le jugoslovanščino ("Škrati", mi reče uradnik, ko mu skušam pojasniti, zakaj sem pravzaprav prišla). In katere so naše (slovenske) nacionalne vrednote? Včasih so bile poštenost, pridnost, delavnost, ljubezen do zemlje, domovine... Potem pa smo uvozili "lukavost", kar pomeni, zakaj bi se trudili in potili, če se da tudi kako drugače. Okoli ovinka. Po zvezah. Z goljufijo. Z dvojnimi merili. Cerkvi ie bilo premoženje sicer ukradeno, ampak to je prav, zakaj bi Cerkev bogatela na račun ljudstva. Vprašanje je, če bi Cerkev res tako nagravžno izkoriščala delavce na svojih posestvih, kot to počne nova Menagerska smetana (pišem z veliko začetnico H. Medtem ko so se "delavci" v takih in drugačnih sindikatih borili za en majhen ščepec pravic v obliki kolektivne pogodbe, so si Gospodje ( z veliko začetnico) priborili individualne pogodbe, ki pomenijo za podjetje bankrot, če bi se hoteli enega takega znebiti. Pa kdo oi se jih hotel znebiti, to so vendar uspešni poslovni ljudje, da pa podjetja crkavajo, so pa najbrž lcrivi delavci in objektivne okoliščine. In to je druga naloga, ki bi jo moral izpeljati Demos, pa so ga prej razpadli. So že vedeli zakaj. Zato, da so ostali zraven. Namreč, takoj na začetku bi bilo treba (kako znane besede) objaviti javne razpise za vsa vodilna delovna mesta. Samo to. Merilo je strokovnost, ne barva ne pedigree. Vsi smo to pričakovali. Pa nič. Ko so prizadeti opazili, da vlada cinca, so začeli vpiti: Revanšizem! Lov na rdeče direktorie! Zamenjava ene ideologije z drugo! In ljudstvo je nasedlo. Kot že večkrat prej. Ne morem si kaj, da se ne bi ponovno spomnila Narteja Velikonje in njegovega Malikovanja zločina (Kadar je OF koga likvi-dirala, je vpila: To je izdajalec, to je sodelavec okupatoija! In ljudstvo je reklo: Bo že nekaj na tem. Kjer je dim, ie tudi ogenj. Itd.) In spet so uspeli. Obdržali so pozicije. Peterle je imelčarovno palico v roki, pa ie ni uporabil. Ni nas odrešil prekletstva. Vprašanje je, kaaj do, če do spet takšna priložnost.... Zdaj smo pa tam. In kaj so storili krščanski demokrati oziroma Peterle, ko so (očitno) ugotovili, da so naredili napako (lepo po domače bi se reklo, da so stvar zasrali). Na vse mogoče in nemogoče načine in nenačine se trudijo, da bi rešili, kar se rešiti da. Pobožno upam, da pri tem vsai mislijo na vse skupaj in ne samo na svoj stolček žili kariero ( po domače rit). V tei silni vnemi so naredili isto napako kot krščanski socialisti mea svetovno vojno. / Nadaljevanje prihodnjič / NOUfl REUIJH iz Slovenije sporoča, da je zadeva z orožjem izbila sodu dno in da se na revijo obračajo mnogi državljani Slovenije z izrazi ogorčenja nad stanjem v slovenski družbi. Uredništvo Nove revije se sicer strinja z mnenji, da tisti pripadniki enopartijskega sistema,ki so nas še včeraj strahovali s svojo tajno policijo, JLA in tako imenovanim neodvisnim sodstvom, skušajo danes ponovno postati gospodaiji naših usod. Strinja se tudi, da podtalno delovanje udoomafijskih združb, divja grabljenja in načrtni stečaj podjetij ter hkratna množična odpuščanja delavcev, medijske in politične gonje zoper osebnosti, ki razkrivajo ozadje tovrstnega delovanja, v temeljih ogrožajo demokracijo. Vendar pa Nova revija ne more in ne želi postati nadomestni prostor razreševanja teh nedvomno usodnih vprašanj za našo prihodnost. MLRDINR Kučan je v partijo vstopil leta 1958, takrat, ko seje Janša rodil. Janšo so iz partije izključili leta 1984, v času, ko se je Kučan kot član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije učil zadnjih obrtniških političnih trikov. Kučan je ključni slovenski politik konca 20. stoletja, Janša bo, verjetno, ključni slovenski politik začetka tretjega tisočletja. Boj za oblast med njima teče na dolgi in zapleteni fronti. Kdo od njiju ima boljše možnosti in zakaj. FOREIGN RFFRIRS ameriški časopis prinaša poglede uglednega zgodovinaija, ki se ukvarja s kulturno-religijsko vertikalo, ki da bo ločevala evropski prostor. Začela naj bi se na finskem, prečkala Rusijo, prepolovila Ukrajino, Romunijo ločila oa Madžarske in Vojvodino priključila k Evropi, medtem ko naj bi bila BIH v celoti prepuščena Vzhodu, torej pravoslavju in islamu. UEČER Dr. Slaven Letica, nekdanji svetovalec hrvaškega predsednika Franje Tudžmana meni, aa sindrom balkanizacije grozi tudi ZDA, saj je samo v Kaliforniji že kakih 85 odstotkov ljudi, ki niso evropski Američani, ampak Portoričani, Azijci, Latinoamenčani. Sindrom Balkana bo v vsakem primeru imel resne posledice za organizacijo svetovne skupnosti. DELO V sobotni prilogi Viktor Blažič piše, da je Slovenijo doslej reševala njena neznatnost. Zakaj nobeden izmed Krojačev prihodnje, prosrbske ureditve razmer na Balkanu doslej ni verjel - in na srečo še vedno ne verjame - da je sposoona Gospodarsko in s tem tudi politično preživeti. Pritisk na lovenijo v smeri vračanja na Balkan se bo pričel šele potem, ko bomo začeli uspevati, pravi Blažič. EUROPERN Angleški novinar Bobbie Whiteman je v prestižnem časniku objavil celostransko, Lipici in Sloveniji zelo naklonjeno reportažo. "Noben jezdec, ki da kaj nase, ne bi hotel izpustiti priložnosti, ki se mi je ponudila s prijaznim povabilom slovenske vlade, nai obišcem Lipico in zajašem rolls-royca med konji, lipicanca ,je med drugim zapisal novinar. THE GLOBE and MRIL Ljubki mali kotiček Evrope, skrit med Julijskimi Alpami in Jadranskim morjem...tako se začenja članek kanadskega časopisa, ki je v eni izmed svojih številk nedavno posvetil vso prvo stran Sloveniji. Izčrpno so ocenili slovensko turistično ponudbo, prispevek opremili z bogatimi fotografijami, vseskozi pa je bilo čutiti pozitivne vtise. gorenje pacific I Iii H M111 One of the leaders in refrigerators, freezers stoves, evens, washers & dryers. Domestic Appliances GOSPODARSKE NOUICE 02B5/LITTLE & ASSOC. Gornja Radgona. 22. avgust 19493 - Mednaipdni kmetijski živilski sejem letos ze 31. je bil v znamenju rekordov. Številne domače in tuje organizacije so morali že dva meseca pred sejmom zavrniti in jih povabiti za drugo leto, na letošnjem sejmu pa je razstavljalo kar 1.200 razstavljalcev iz 22 držav. Ljubljana, na Šmartinski cesti so odprli Intersparov - trgovinsko nakupovalno središče, ki je prve dni pritegnilo toliko kupcev, da je morala policija usmerjati promet. V LJUBLJANI WORLD TRADE CENTER Ljubljana, 9. septembra 1993 - Odprli so World Trade Center. Pole« Smeitove poslovne stavbe je v severnem delu Ljubljane zrasel vitek steklen nebotičnih - najvišja stavba v Sloveniji (72 m, 17 nadstropij). Ves kompleks meri okrog 28.000 kvadratnih metrov, kar bo sTcupaj s Smeltovo stavbo odpiralo 50.000 kvadratnih metrov veliko poslovno in trgovsko središče. V njem bodo nakupovalna galerija, trgovine in lokali, garažna hiša, kongresna dvorana, sejne sobe, razgiedna terasa, ki bo obiskovalcem omogočila lep razgled po slovenski prestolnici in drugo. Center je delo najsodobnejše tehnike, tako gradbeniške kot telekomunikacijske, računalniške itd. Ima n.pr. najhitrejša dvigala (finskega proizvajalca) v Sloveniji, 2, 5 metra na sekundo. Prostori so tlakovani z različnimi vrstami granita (okrog 25). Center bo energetsko varčen, vse do varčevalnih žarnic. Stekla na olcnih so refleksna in odbijajo sončno toploto, poskrbeli pa so tudi za dodatno plast izolacije, ki bo ščitila pred zunanjo vročino. Za estetski užitek notranjosti so poskrbeli priznani slovenski umetniki - likovniki. N. pr. na trgu do stala Atomska Venera Janeza Boljke, pet metrov in pol visoki bronasti kip s podstavkom, ki bo stal v Čudoviti fontani, kamor bodo obiskovalci lahko - po zgledu evropskih šeg in navad - vrgli kovanec za srečo. V preddverju stolpa bo vitraz akademskega slikarja Rudija Spanzla (tistega, ki je naslikal portrete za slovenske tolaije). Na stopnišče v nakupovalni galeriji pa bodo preselili Venetskega konja (ki je bil doslej v Smeltu), delo Oskarja Kogoja. V dolgem nodniku so nanizane trgovine, po vzgledu milanske galerije Vittorio Emanuele. Kupci bodo v trgovinah, ko bodo dokončno dovršene lahko kupovali tudi najbolj znane blagovne znamke svetovnih proizvajalcev. V gostinskih lokalih bodo nudili izvrstno jedačo in pijačo, za sladokusce pa bo svoje mamljive slaščičarske mojstrovine ponujala dunajska slaščičarna ob Dunajski cesti. Največji prodajalni prostor bo imela trgovina kranjskih Živil. Mura - tovarna oblačil bo nudila prodajo unikatnih izdelkov. V novem slovenskem World Trade Centru pa bo moč najti še na desetine drugih zanimivosti. Ustanovitelja ljubljanskega svetovnega trgovinskega centra sta Smelt in Gospodarska zbornica Slovenije. TEČAJNA LISTA SLOVENSKIH TOLARJEV (SIT) September 1993 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Nemčija ZDA 1 AUD 1 DEM 1 USD 79.6350 71.3000 118.9498 79.9477 71.5800 119.4169 _IVANv LEGISA IZ UVODNE BESEDE V PESNIŠKI ZBIRKI Marta Skrbiš Spes Pesnik je začel svojo življensko pot leta 1934 v Medvedjevasi pri Nabrežini. Že v času otroštva m mladosti je moral občutiti trdoto tujega gospodarja, Italijanov, ki niso marali slišali slovenske besede. Kruta usoda dejstva, da se je rodil ponosni slovenski družini m povojnih razmer v Trstu in okolici, gaje pmilila, da seje po nedokončani soli zaposlil. Želel je študirati, a za kaj takega takrat m bilo možnosti.....Jeta 1956 je odšel za bratom v Avstralijo. Prišel je za pet let....Ostal za veano. Po Avstraliji je romal čez in čez: Seymour, Wollongong, SnowyMountains, Andamooka, Cobber Pedy...Nazadnje se je z družino naselil v Adelaide. Prave sreče ni mogel najti. Sam pravi: "Jaz sem kraški sin, Slovenec. Ne morem se spremeniti." Leta 1991 je Ivan Burnik Legiša izdal svojo prvo pesniško delo, zbirko Jesensko listje. V Trstu je svojo ustvaijalno pot začel v Literarnih vajah. Po prihodu v Avstralijo je na pobudo dr. Ivana Mikule začel pod psevdonimom Ivan Burnik objavljati pesmi v Mislih, katerim je ostal dolgo zvest. Zadnji čas seje nekoliko razgibal in je objavljal v Svobodnih razgovorih, Moji Sloveniji in Slovenskem pismu. Pesniško ustvarjalno pot, ki jo je Legiša doslej prehodil, popelje bralca preko mnogo tem in motivov, od veselih, priložnostnih in razpoloženjskih, do globokih, razmišliajočih, osebno izpovednih pesmi . Pričujoče delo je kontinuirano nadaljevanje pesnikovega razvoja iz plahega sanjača v človeka z bolečo življensko in ustvaijalno izkušnjo. --KULTURA-- N 0 U 0 ZA PEST DROBIŽA UREDNIŠTVU GLASA SLOVENIJE Spoštovani! V vsej svoji majhnosti, poklanjam Vam - ZA PEST DROBIŽA. Ni veliko, je pa vse, kar zmorem. Ob tej priliki se prav prisrčno zahvaljujem Slovencem Južne Avstralije, ki so me nesebično in vsestransko podprli in pomagali. Želim, aa ne bi nihče več dvomil v njihovo zavednost, dobrosrčnost in omiko. Ves denar zbirke bo šel bolnim otrokom Slovenije. Prosim podprite ta naš dober namen! Knjižice se dobijo v središču Sv. Ciril in Metod Melbourne, ali pa direktno na mojem naslovu: 26 Balingbrooke Av. Henley Beach, South Australia 5022. Cena knjižice pesmije $ 10.00, k tej vsoti prosim naj še vsak primakne nekaj drobiža za poštnino. Poln nade Vas prav lepo pozdravljam t\_ [\ ^ Ivan ^(e^risa KOGOJEVI DNEVI Kanal - 27. avgusta je odprl Kogojeve dneve Lojze Peterle, slovenski zunanji minister. V orcnizaciji prosvetnega društva Soča iz Kanala se vsako leto, letos že štirinajstič spominjajo velikega skladatelja. To je tista kulturna prireditev, ki se je dodobra zasidrala ne le med Primorci in drugod po Sloveniji, ampak tudi med glasbenimi ustvarjalci zunaj Slovenije. Poleg Kanala so prizorišča festivala še na gradu Dobrovo v Goriških Brdih, dvorcu Zemono, Trstu, Ljubljani, letos pa se tem krajem pridružuje tudi Velenje. Kogojevi dnevi so se začeli z odprtjem razstave akademskega slikarja Zorana Didka, večer otvoritve pa se je zaključil s koncertom komornega orkestra Pro arte s solistom violončelistom Milošem Mlejnikom. Festival bo v naslednjih dveh mesecih razgibal kulturno dogajanje v Sloveniji Zbirka nosi naslov po vodilni pesmi, Za pest drobiža. To je pesem slovenskega izseljenca, ki se počuti izžet in izčrpan, skoraj na kraju svoje poti. Sprašuje se po smislu življenja v tujim, kjer se ni nikoli počutil doma. Hrepenenje po rodnem kraju je neizživeto, to priča tudi moto pesniške zbirke. Ta napoveduje osnovno tematiko knjižice: srcu ni druge tolažbe, kot je blagoslov domače vasi. Upanje, da se bo vrnil, seje že zdavnaj potopilo pod bremenom življenja. Vse kar pesniku ostaja, ie otožna misel na domačijo, spomin na mlada, težka, a lepa leta doma in bridkost tujstva. Ivan Burnik Legiša ZA PEST DROBIŽA Izgrizen sem in raztelešen; poteptan, izhojen, kot je zemlja kraj potoka. Ko me cesta je odnesla v tuia mesta, zgolj iz potrebe sem za krožnik riža in za Judeževo pest drobiža mačehi poklonil več od polovice sebe. A kar me najboH v živo grebe — je, ker sem brez solz in joka, tujini mrzli dal lastnega otroka. Pesmi zbirke Za pest drobiža so tematsko razdeljene na tri sklope. Prvi in vodilni se začenja s prvo pesmijo Za pest drobiža in že s to napoveduje tematiko hrepenenja po domovini,usodo izseljenca in globoko osebno izpovedno pesem. Legiševa osebna izpoved temelji in izvira iz dejstva, da ne more biti srečen v tujem svetu. Razpet med ' dvema deželama, človek brez doma, ie Legiša kot osebno izpoved bolečine in vdanosti v usodo iirenesel že iz prve pesniške zbirke esensko listje. Sedaj to temo samo dovršeno obdeluje v različnih videnjih hrepenenja, upanja in bolečine. Drugi sklop predstavlja vprašanje orfejstva. Kaj je pesnikovo poslanstvo ? "Legiša vidi sebe kot osamljenega berača na tuji zemlji...V isti sklop spadajo tudi gismi z vprašanjem o bivanju oga... Prav na konec zbirke pa je Legiša uvrstil tretji, raznobarvni sklop . pesmi. Te so kot pisan šopek cvetic: | žive in živahne s prispodobami j mladosti in njene vihravosti, z I vedrimi in otožnimi spomini na dogodke iz mladosti...presenečen celo sam nad sabo zna Ivan Buniik Legiša zapeti tudi prešerno, drugače kot smo ga vajeni. S takšnim zaključkom čutimo, da obstaja nekje nekoč še nadaljevanje... V MARIBORU DAN OPERE Po vzoru velikih opernih hiš v svetu je tudi mariborska opera letps pripravila Dan opere, ki je bil 5. septembra na Slomškovem trgu, pred stavbo gledališča. Ob domači so nastopile še ljubljanska, graška, zagrebška in kijevska operna hiša. NAJVEČJI SVETOVNI FESTIVAL V EDINBURGHU V nedeljo 22. avgusta se je začelo tritedensko kulturno rajanje, na katerem se predstavljajo plesalci,glasbeniki, igralci in filmsld ustvarialci z vseh koncev sveta. Gre za največji svetovni festival, ki v staroveškem škotskem mestu kraljuje že 46. leto. Od Slovencev sta se festivala udeležila Igor Sterk in Brane Bitenc pokarala sta svoja filma One Way ticket in Good Rockin tonight. JANEZ JANŠA V zadnjem času, se veliko govori o fenomenu "JANŠA". V ljubljanskem dnevniku DELO so vprašali anketirance: 'Kakšno stališče imate vi do njega?" POZITIVNO 52,6% NEGATIVNO 23,8% NE VEMj3,5% C^zakaJ?^) ker hoče priti stvarem do dna ker ie pošten in brezkompromisen ker je veliko storil za stov. osamosvoj. ^ovenija. potrebuje taksno močilo oseEti. ker ve kaj hoče 50,6% 7,9% l'| 20,6% drugo gj 2,9% "...Bodimo pošteni: Janez Janša, kakršenkoli že je, Štrli ven, štrli daleč nad podpovprecje podpovprečno slovenskih podpovprečno političnih podpovprečnih osebnosti - in znano je seveda, da za naš narod ni nič tako škandaloznega kot nekdo ali nekaj, ki ali kar štrli nad podpovprecje slovenskega povprečja. Sporna je že nadpodpovprečnost, da o nad povprečnosti ne govorimo, in kdor se v to podaja, zavestno, trmasto, odločno, s poslanstvom ali brez, pogumno ali lahkomiselno, slučajno ali po pomoti, intelektualno ali lisjaško, z glavo ali s srcem...je obenem osel, bik in lev...J J. je treba priznati, kar mu gre: on je velik, on je mamut - to spoštujmo. Se večja pa sta žal njegova tragika in kontroverza - deioma pa tudi naša, kolikor ga jemljemo za svojega...prvič je minister za obrambo, drugič simbolni narodni heroj, ki je trikrat - med procesom, v vojni in z izgonom - porazil jugoslovansko armijo...biti minister za obrambo v paranoičnem, nestabilnem in zahrbtnem delovnem okolju je riskanten posel...J.J. brez krivde kriv, nedolžen s krivdo, je tak Atrid,ki potrpežljivo in obenem cinično prevzema nase to prekletstvo, ki si ga volijo Slovenci..." /Marko Črnko vič v DELU / "Vprašali ste me, kdo je zame Janez Janša. Čudno vprašanje. Janša je zame preprosto tisto, kar je za slehernega Slovenca, ki si je v letih nekdanje Jugoslavije resnično želel osvoboditve izpod dvojnega jarma: jarma beograjske čaršije in komunistične partije. Janša je zame simbol prve svobodne in suverene slovenske države...seveda ob tem ne pozabljam drugih pomembnih mož in žena, ki so prav tako tvorci te države... Suverena slovenska država se ni začela šele s sprejetjem Slovenije v OZN. Začela seje 22.junija 1988, s protestnim zborovanjem proti aretaciji četverice na Kongresnem trgu v Ljubljani...takrat sem bil priča rojevanju NARODA...Človek, ki je družil vse te ljudi v narod, jih navdajal z enotno voljo, pa je bil, čeprav odsoten, ravno Janez Janša...Pa še tole: zakaj se v vseh primerih, kadar Janez Janša razkrije kakšno nečednost (tajni dokument JLA, afera Zlobec, afera orožje) ogenj in žveplo ne zlijeta na krivca, temveč na Janeza Janšo samega?" / Jan Makarovič v DELU / "Podtikanja, ugibanja, natolcevanja, prestopanja mere dostojanstva in okusa. Tak je scenarij, ki v zadnjem času znova skuša pred slovensko javnostjo s krivdo obremeniti "Janeza z Roške". Ne bo se vam izšlo, vse preveč nas je, ki smo Roško doživeli, vse preveč, ki tako kot g. Janša poznamo 'znan in preizkušen scenarij1...Zato nas ob zdajšnjih in vsen drugih aferah ne imejte za norce in nikar ne dvomite o tem, da Slovenija ne bi znova zasijala v pravi luči, če bi bilo to potrebno..." / Vera Ban v DELU / "Čudno se nam zdi, da so sodniki mariborskega sodišča našli grešnega kozla le v osebi največjega sina Republike Slovenije g. Janeza Janše in ga poklicali na zasliševanje kot 'pričo , osumljene in verjetno krive pa izpustili iz pripora. Prav gotovo bi kot pričo morali zaslišati tudi najbolj obveščenega moža v RS tovariša Kučana, predsednika RS, česar pa si verjetno niso upali..." / Franc Venišnik v SLOVENCU / "Če smo našli izhod iz balkanskega kotla, kje je Janez Janša brez dvoma odigral vodilno vlogo, bomo tudi znali reformirati pravosodni sistem, da bo deloval po evropskih normah..." / Franc Starman, Maij™ Vilfan v SLOVENCU / KAJ SE DOGAJA? Janez Janša odkrije orožje na mariborskem letališču. Namesto da zadrži aH poišče vse prave krivce, mariborsko sodišče pokliče na zasliševanje Janeza Janšo. Janez Janša izjavi na sodišču, da vse izgleda tako, kot da bi postopek potekal proti slovenski državi, ne pa zoper kriminalce! Na tiskovni konferenci kasneje pojasni, daje moral biti, po njegovem mnenju, v afero z orožjem vpleten kak visoki slovenski politik, ki ima v Sloveniji in v tujini močno zaledje. Ponovno pove preveč! Janez Janša pri dr. Antonu Drobnicu, javnemu tožilcu RS zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje žaljive oboolžitve, ki škodi časti obrambnega ministrstva RS, poda ovadbo zoper Dušana Požarja, mariborskega višjega javnega tožilca. Pravosodni minister RS Miha Kozinc (ki so ga pred časom hoteli odstaviti zaradi domnevne povezave z bivšo Udbo) napada Janšo, češ, da se ne bi smel vmešavati v neodvisnost pravosodja, zahteva vladne sankcije proti Janši. Pravna komisija Slovenskih krsčanskih demokratov na svoji seji, na kateri prisostvuje tudi predsednik te stranke in zunanji minister RS Lojze Peterle, podpre Janšo, češ, da 39. člen ustave RS vsakomur zagotavlja pravico izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska in drugih oblik, javnega obveščanja in izražanja. Na to nekateri tovariši v Sloveniji še danes pozabljajo, saj še vedno živijo (v) za komunizem! Da bi kompromitirali Janšo, se v tedniku Mladina ( ali časopis dela za Udbo, za Srbijo ali za koga, saj je tako zelo antislovenskodržavni, da se človeku pristudi) nenadoma znajde kopija dokumenta iz katerega je razvidno, da je J. Janša sklenil pogodbo s Fikretom AbdiČem o urjenju muslimanskih bosanskih vojakov v Sloveniji. In kaj potem?! Dokument sta baje imela le Janez Janša in predsednik RS Milan Kučan... Največjemu laiku ne bi bilo težko zaključiti kaj se dogaja. Stara zgodba! Slovenec proti Slovencu!? Stara "garda" v Sloveniji s tednikom Mladina na čelu po vsej sili želi spraviti Janeza Janšo spet v kak zapor, ga obsoditi, verjeli ali ne, ker je Sloveniji pred, v času in po desetdnevni vojni "nelegalno ' pribavljal orožje, s katerim se je Slovenija odbranila od srbske JLA. Ali je reševal s tem samo svojo kožo ali je reševal VSE SLOVENCE in SLOVENSKO DRŽAVO in s tem tudi tiste rojake Slovence, ki mu danes podtikajo stvari, ki si jih človek ne bi mogel niti zamisliti?! Afera je resen preskus Drnovškove koalicije in škodi državi R Sloveniji v tujini. Sramota za mlado slovensko državo! Sramota za ves slovenski narod! ZNANOST kultiviranje človeške kože rešuje človeška življenja POGOVOR Z ZNANSTVENICO JOŽICO PADDLE LEDINEK IZ MELBOURNA Pogovarjala se je Stanka Gregorič S .G.: Slovenci imamo v svoji sredini pomembno znanstvenico - strokovnjakinjo laboratorijskega gojenja človeške kože - Jožico Paddle Ledinek, ki jo v Melbournu dobro poznamo, manj znana pa je širši avstralski slovenski skupnosti. Zato jo tokrat predstavljamo... Jožica, greva po vrsti. Ne morem si kaj, da ne bi povedala tega: kako majhen je vendar ta svet, najde va se na njegovem koncu, rojeni pa sva v istem mestu, v Mariboru, blizu Betnave, le nekaj sto metrov narazen, jaz sicer sedem let prej kot vi, pa vendar sva hodili tudi po istih ulicah, v isto šolo, poznava iste ljudi, v osemdesetih letih pa sem z okna svojega mariborskega doma gledala na prvo manjšo privatno tovarno vašega brata Paula Ledineka, s katerim sva tudi hodila skupaj v šolo. Kdaj ste zapustili najino rojstno mesto Maribor in kaj nam lahko poveste o Jožici Ledinek? J. P. L.: Maribor sem zapustila kot šestnajstletno dekle, leta 1963. V Melboume semjprišla k stricu in teti Colnik le na počitnice...ker pa nista imela otrok sta me zadržala in me vpisala v tukajšnjo lokalno šolo :Macleod High School.da bi se seveda naučila angleščine. Vse seje končalo z znanstveno diplomo v kemiji in biokemiji. S .G.: in o Jožici Paddle? J.P.L.: Med postdiplomskim študijem sem na Monash univerzi v Melbournu spoznala svojega moža Briana Paddle s katerim imava danes dva otroka: 13 letnega Paula in 11 letno Alenko. S .G.; Zaustaviva se za trenutek pri Paulu in Alenki. Namreč pozna ju vsa slovenska skupnost v Viktoriji, vzgojena sta tudi v slovenskem duhu m skoraj da ni prireditve kjer ne bi nastopala. J.P.L-: Ja, Paul poje, igra klavir in violo, Alenka tudi poje, se ukvarja z baletom in igra na klavir in violino. S.G.: Pojdiva nazaj k Jožici, tokrat k znanstvenici. Kje in kaj delate? J-P-L.: Moja prva služba, kjer sem Še danes, je bila na oddelku za kirurgijo Monash univerze v Alfred Hospital u v Meibournu, kjer delam s profesorjem Mastertanom, ki je vodja oddelka za opekline. S .G.: Študirali ste kemijo in biokemijo, kako in zakaj pa ste pričeli z delom kulti viranja človeške koze? JP.L-: Ko sem se seznanila z opeklinami in z vsemi tragedijami, ki te človeku prinašajo, vse do smrtnih slučajev, sem se z vedno večjim zanimanjem posvečala raziskovanju tega področja in s tem seveda laboratorijskem gojenju človeške kože. _ČLOVEŠKA KOŽA S .G.: Avstralski in vaši osebni dosežki? J.P.L.: V našem laboratoriju smo preizkušali novo metodo gojenja kože v zadnjih desetih letih, vendar naš uspeh ne izhaja samo odtod. Ponudila se mi je priložnost, da sem se lahko učila in izpopolnjevalana ameriški Harward univerzi v Bostonu. Oni so to tehniko že ; dokaj dobro obvladovali in so n.pr. leta S 984 prvič uporabili kultivirano kožo na štiriletnih dvojčkih in jima s tem rešili življenje, saj je bilo poškodovano kar 90 odstotkov njihove kože. Pacienti z več , kot 60 odstotki opeklin so imeli sicer zelo malo možnosti preživetja, odvisno od njihove starosti, Fizične kondicije in drugih faktorjev. S.G.: Ali obstaja v Avstraliji samo vaš, melbournSki laboratorij za pridelovanje človeške kože? J.P.L.: Ja. smo edini, ki imamo tak laboratorij. Z umetno gojeno kožo oskrbujemo vse avstralske centre za opekline od Darwina, do Pertha, Sydneya, Hobarta v Tasmaniji, Adelaida itd' S.G.: Povejte nam na kratko, kako poteka postopek gojenja kože. J.P.L.: Od pacienta dobim majhen delček nepoškodovane kože, morda 2-4 kvadratne centimetre, otroške kože je treba manj, kerjo je lažje vzgojiti. Kožo razkrojim v kožne"celice in z raznimi rastnimi faktorji pospešim njeno rast. S .G.: Kako dolgo traja postopek dq končnega rezultata, ko je koža pripravljena za presajevanje? J.P.L.: To je odvisno od starosti in od velikosti kože. Povprečen čas je 18-20 dni, uspelo pa mi je že tudi v 14 dnevih. S .G.: Kako pa v tem času preživijo pacienti ? J.P.L.: Paciente morajo najprej stabilizirati z infuzijami in z odstranjevanjem opečene kože. Seveda. je pacijent stalno omamljen, saj prejema z infuzijo hkrati tudi morfij, tako da ni pri popolni zavesti. Odstrani se torej prvi sloj kože in včasih rudi tkivo, povjje se ga z biološkimi povoji - to je sterilizirana gornja plast svinjske kože. Tako delamo pri nas, povsod pa si tega ne morejo privoščiti zaradi visokio stroškov. Mi imamo banko te kože. Če ima pacient več svoje nepoškodovane kože se delčki te presadijo na poškodovane dele telesa, ki _I LABORATORIJSKO VZGOJENA KOŽA_ šo bili pripravljeni po zgoraj omenjenem postopku. Ko je vzgojena Še koža iz mojega laboratorija, uporabijo še to. .S-G.: Kako veliko površino kože lahko [pridelate v laboratoriju iz recimo 2-4 kvadratnih metrov človeške nepoškodovane 'kože? J .P L,.: Omejitve ni. Potrebujemo le čas. V prvih treh tednih lahko torej vzgojimo toliko, da pokrijemo celo človeško telo. S .G.: Ali pridete v stik s pacienti? J.P.L.: Presajevanje kože vedno spremljam v operacijski sobi, kjer se transplantacije dogajajo. Obiskujem pa tudi tukajšnje paciente. Zgodi se, da nekdo umre že prej predno mu presadijo kožo zaradi morebitnih poškodb notranjih organov. S .G.: Kakšna je bodočnost vede, ki se ukvarja s kultiviranjem kože? J.P.L.: Vse je še v povojih, pričakujemo izpopolnitve v tehniki gojenja in presajevanja ter vzdrževanja bolnika. Oba sloja kože se ne moremo vzgojiti. Kot veste, ima koža dva sloja - zgornjega in spodnejga - zaenkrat latiko vzgojimo samo zgornji sloj. S.G.: Ali obstajajo, razen Amerike, tudi drugod po svetu taki centri za vzgajanje kože v laboratorijih? J .P .L.: Ja. v Italiji v Genevi, Franciji v Lionu, Angliji v Birminghamu in še verjetno kje drugod. S .G.: Kaj bi lahko dodali na koncu o svojem poklicu. J .P .L.: Srečna sem, da lahko kot znanstvenica pomagam bolnikom takoj, saj je redko kdo v taksni situaciji... S.G.: Jožica Paddle Ledinek pa ni samo znanstvenica, žena in mati..Judi v slovenski skupnosti ste bili aktivni. J .P .L.: Osem let sem vsako soboto učila slovenščino, od tega šest let v 12. maturantskem letniku. V slovenski skupnosti pa sem se sicer odzivala na vsako prošnjo za pomoč, kjer sem le mogla. S.G.: Povedali ste mi, da odhajate drugo leto na kongres vaše stroke v Pariz in takrat bo vaša družina obiskala tudi Slovenijo. Tam imate 85 letno mamo, brata in dve sestri ...želimo vam čim lepše bivanje v stari domovini in hvala za ta pogovor. IUI AUSTRALIA Mil euro international ptyJtd EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bent wood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADDRESS SYDNEY BRANCH 3 Dalmore Drive 2A Bessemer Street Scoresby VIC 3152 Blacktown NSW 2148 Ph: (03)764-1900 Ph.: (02)671-5999 Fax: (03) 764-1461 Fax: (02)621-3213 A KONCU SE NASMEJTE... PRAVA MEŠANICA —Ne vem zakaj se znanstveniki ne trudijo križati prašiča s stonogo. —Od kod pa tebi taka ideja? —Samo pomisli, koliko krač bi dobili že pri eni sami svinji. REMEMBE ^ j jlovar slovenskega knjižnega jezika bo ireba dopolniti. Praksa namreč kaže, da je pojem kraja pogosto sinonim za lastninjenje. SLOVENCI O SEBI IN SVOJI DRŽAVI —Iz blata smo vlekli gospodarski voz, izvlekli pa kočije. —Daljši ko so prsti, več prstanov si lahko privoščijo. —Mislim, torej sem bedak. —Ne vem, čemu se razbuijate, v Sloveniji ima slovenska manjšina enake pravice, kakor jugoslovanska večina. —Bolj smo globoko, več se jih drži vrha.Se vedno ne vemo, ali naj si zategujemo pasove po balkansko ali že po evropsko. i-iSODOVNIKV Kozma in Damijan Ljubica Jernej USS NAJBOLJŠE LE NAROČILNICE IN ČEKE POSOJATI NASLOV UPRAVNIKA(Stefana Merzela), OSTALE PRISPEVKE PA NA NASLOV UREDNICE (Stanke Gregorič) NA VSE Naročam GLAS SLOVENIJE PRILOŽEN ČEK ZA: letno naročnino $ 50.00 ali polletna S 30 jOO NASLOV: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011_ Podpisani(a)....................... Ulica in kraj........................ Država.................. Poštna št. L Podpis.............. .....Datum j TISK: Bounty Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood, Vic. 3134