SLOVENKA
LETNIK V.
ŠTEV. 5.

LJUBEZEN IN ZAKON. SLAVÜLJUB
PODSLAPINSKY. ISTRA.
Obstanek človeške družbe, človeškega
rodu je odvisen od mejsebojnega občevanja
spolov — od seksualnosti. To je tako jasna
resnica, da je nt treba nikomur razlagati.
»Jasna in znana je ta resnica vsakemu člo-
4'eku že od onega trenutka, ko se je zave-
del, da so pripovedke, kako vaška babica
Jevi otroke iz lokve in ribnjaka, le prazne
bajke.
No, kljubu vsej tej jasni resnici je
mej nami strogo prepovedano javno govo-
riti ali pisati o spolnem občevanju, o seksu-
alnosti. In ker seje »Slovenka« v minolem
letu predrznila, da je pisala tudi o tem
predmetu, prišla je pri nekaterih naših
strogih moralistih na indeks, češ, da širi
nemoralo mej naš narod. »Pač med Nemci
in Lahi ga ne najdeš z lepa lista, ženskega
pa sploh ne, kateri bi tako dosledno in
ravnodušno razpravljal (!) o seksualnosti itd.,
o vseh možnih umazanostih in najtužnejših
zmotah človeške družbe . . . .« Tako piše
neki gospod v privatnem pismu.
»Kaj misli, da so črtice o prostitutkah
hrana in štivo za naše ženstvo, izobra-
ženstvo, mladino«. . . Tako se izraža o
moji črtici »Brez cilja«, priobčeni v lanskem
letniku »Slovenke«.
Nikakor nisem navedel predidočih cita-
tov z namenom, polemizovati z g. piscem
onega pisma, navedel pa sem ta izreka,
da se razvidi, kako zmešani pojmi vladajo
mej nami Slovenci v tem oziru. Kakor iz
naših mejsebojnih politiških bojev, tako se
razvidi tudi iz vsega našega kulturnega in
socijalnega pokreta, da smo res pravi otroci
v vrsti narodov.
Pravi in glavni smoter vsega gibanja
človeške družbe je, da se človeštvo vedno
bolj popoljnjuje, da se dvigne posamezne
individuve do vedno večje stopinje omike,
do vedno večje moralne popolnosti in gmot-
nega blagostanja. Le žal, da so baš oni
narodi, kateri so se dvignili do danes do
največje duševne omike in gmotnega bla-
gostanja, pri vsem tem popolnoma zgrešili
svoj pravi namen ter zagazili v največje
blato nemorale.
Pod vsem zunanjim sijajem kulture
in napredka skriva se velika gnjiloba.
Človeška družba je bolna, zelo bolna ; pod-
kopana je v temeljih svojih. Človeštvo je
demoralizovano. Demoralizovano je vse
javno življenje. Pod krinko svetohlinstva
skriva se naga nemorala. Govore o pošte-
nju, kreposti, morali, a v srcih so pohot-
neži in nesramneži ....
In vse to naj bi gledali mirnim očesom,
mirno dušo ?
Ne, nikakor ne !
Bolje nego zvijati oči že ob sami be-
sedi seksualnost, ob dejstvu, da se javno
razpravlja o načinu spolnega občevanja,
od katerega je odvisna poleg obstanka
tudi sreča, blagor človeštva in človeške
družbe, bolje nego ono zgražanje bi bilo,
ako bi vsaki posameznik deloval po svojih
močeh na to, da bi se način mejsebojnega
občevanja spolov uredilo tako, kakor to
zahteva sreča, dostojanstvo in čast člo-
veštva. V svetem pismu čitamo pripove-
dovanje, kako so živeli izraelski očaki. A
če bi danes tako odkritosrčno pisali, bi se
naši psevdo-moralisti gotovo zgražali nad
*) Ker je to razpravo takorekoč izzvala „Slovenka",
priobčujerao jo v celoti, da-si se ne strinjamo % mar-
sikaterim izvajanjem iste. Ur,
109
tako »pohujšljivo« pisavo. O svetem pismu
pa menda vendar ni še nikdo trdil, da bi
se utegnil ž njim pohujšati pameten človek.
To tudi ni mogoče, ker sveto pismo so
spisali od svetega duha navdahnjeni sveti
možje. Tako smo se učili v katekizmu. Ce
pa je bilo dovoljeno pisati resnico svetim
možem, zakaj ne bi bilo dovoljeno nam !
Toda ne ! Pri nas ni dovoljeno pisati
resnice ! Naš narod je še otrok, zato treba
paziti, da se ta otrok ne pohujša. On mora
verovati vedno v vse one lepe pravljice,
katere pripovedujejo stare ženice unukom
svojim o dolgih zimskih večerih izza gor-
kega zapećka.
Kdo bi bil srečnejši od mene. ko bi
bilo to mogoče ! Kdo bi bil srečnejši od
mene, ko bi mi bilo mogoče, da bi še
danes veroval v vse one lepe pravljice,
katere mi je pripovedovala moja, žal, pre-
rano umrla blagopokojna mati ! A zastonj !
Ni mogoče ! Zginile so one lepe sanje,
zginile one lepe pripovedke. Sila dejstev
in resnoba življenja so močnejše, nego so
bile lepe mladostne sanje.
Dokler smo bili otroci, smo delali in
mislili kakor otroci, zdaj smo možje, treba
da delamo in mislimo kakor možje . . .
Tudi za naš narod nastopi zrela moška
doba delovanja, in gorje mu, ako dočaka
ono dobo nepripravljen. Zato pa je neob-
hodno potrebno, da se tudi našemu narodu
pokaže svet tak, kakoršen je v resnici, a
ne tak, kakoršen bi imel biti, kakoršen se
kaže po fikciji ....
Povdarjal sem že, da mi ni namen,
da bi polemizoval z gospodom, iz čegar
privatnega pisma sem navedel dva citata.
Ono pismo dalo mi je samo posredni po-
vod, da sem napisal te svoje misli, kot
nekak uvod, ki pa se je preveč razširil -
k današnji razpravici. Škodnje to menda
ne, a dobro je vsekako, ia se bistrijo
pojmi. Mi imamo pred očmi gotovo vsi
jeden in isti cilj : blagor in srečo naroda.
Kaj želimo, v tem smo si toraj na jasnem.
Ostane nam še odgovor na vprašanje :
kako ? Tu pa se naša pota križajo. A to
nič ne de! Cilji ostanejo isti in, če zasto-
pamo in zagovarjamo vsaki svoje mnenje,
to skupni stvari gotovo ne bo škodilo, pač
pa se bodo bistrili pojmi. Glavno je samo,
da ne pustimo, da nas bi prevladala strast.
In tu zopet ne morem kaj, da ne bi na-
vedel še enega citata iz onega pisma, nam-
reč sledečega : »Dovolj poznam teh revic
(namreč prostitutk), takega nastopanja (ka-
kor opisano v črtici »Brez cilja«) — celo
še pri i6-letni — pa nisem še videl; ali
je to izvanreden slučaj, ali izmišljena polo
vica .... tem huje«. Temu nasproti moram
konstatovati, da je ona črtica, žal, popol-
noma resnična. Zakaj navajam to? Jedno-
stavno zato, da pokažem, da se tudi oni,
ki menijo, da dobro poznajo svet, vendar
dostikrat motijo. Res je tisti opisani slučaj
izvenreden, a vendar je zopet res, da pro-
stitutke, v katerih je že zatrt vsaki čut
srama, vsaki čut človečanstva in človeš-
kega dostojanstva, navadno tako na-
stopajo.
In ko bi šli nazaj ter bi preiskovali
zgodovino teh nesrečnih žrtev človeških
zmot, kam bi prišli ? Navadno bi prišli do
zaključka, da so one nesrečne žrtve padle,
ko še same niso vedele, kako. Padle so
enkrat in padale so nižje in nižje, dokler
se slednjič niso zgubile v množini tisočero
in tisočero zgubljenih življenj. Padale so,
ker niso videle pod sabo brezdna, v ka-
tero so letele. In ko so bile v prepadu,
niso si mogde več pomagati. In če bi stvar
razmotrivali z druzega stališča ter se ozirali
na psihološki proces, ki se je vršil v
dušah teh nesrečnic, prišli bi do zaključka,
da je v največ slučajih krivo na njih padcu
nepoznanje sveta.
Spoznanje je sicer bridko, a spoznanje
mora priti. Mi moramo spoznati svet, ka-
koršen je v resnici, a ne kakoršnega smo
si predstavljali v svojih mladostnih sanjah.
Zdravnik,  ki hoče  ozdraviti bolno   telo,
110
mora spoznati pred vsem bolezen in njene
vzroke in šele, ko je spoznal to, možno
mu je najti primeren in vspešen lek proti
bolesti. Tako je tudi z našo bolno člo-
veško družbo. Le ako bodemo spoznali
vzroke, radi katerih ta družba boleha, ako
bodemo spoznali rane, katere jej spodje-
dajo njen zdravi organizem, le tedaj bode
mogoče, da ta družba tudi ozdravi in se
zacelijo njene rane.
Kako naj zboljšamo našo družbo, če
ne poznamo napak, katere treba odstraniti,
kako naj se izogibamo nevarnostim, katere
nam prete, če teh nevarnosti ne poznamo?
Lepe, jako lepe so sanje, iluzije, ki so
bile last naše mladosti. A to danes ni več
mogoče. Spoznali smo svet, spoznali tudi
prevaro. Spoznali smo, da so ljudje sicer
dobri, da je pa družba slaba, pokvarjena,
da so posamezni individuvi sicer dobri, da
je pa svet hudoben. In ta hudobni svet,
ta pokvarjena družba kvari tudi posamezne
ljudi. Mi ljudje smo dobri, a smo pokvar-
jeni, a ker smo pokvarjeni mi, pokvarjena
je tudi družba, katero sestavljamo mi.
Družba je pokvarila nas, in mi družbo. Ako
hočemo zboljšati družbo, zboljšati moramo
pred vsem sami sebe. To pa zamoremo
le tedaj, ako spoznamo sami sebe, a do
tega spoznanja pridemo le potom resnice.
Resnica pa je le ena.
Naš narod je v svojem bistvu dober
in v obče nepokvarjen. Kolikor pa je po-
kvarjen, pokvarjen je vsled upliva tujinstva.
Zato vidimo, da je naš narod tam naj-
boljši, kjer pride najmanje v dotiko s
tujinstvom.
Zato je glavna naša dolžnost, da naš
narod varujemo pred uplivi tujinstva, ko-
likor je to sploh mogoče ob dejstvu, da
je ta narod obkoljen od vseh strani od
mogočnega, njemu, njegovemu blagostanju,
napredku in prosveti sovražnega tujinstva.
Vse, karkoli je prišlo našemu narodu
od tujinstva, vse je  bilo le v njega ne-
srečo.*) In sâmo krščanstvo, katero so oznä
njali našemu narodu frankovski in nemški
duhovniki, doneslo je našemu narodu mesto
odrešenja le tisočletno sužnost. Prava kr-
ščanska resnica došla je našemu narodu
še-le od vzhoda.
Kakor pa je doneslo krščanstvo, katero
so našemu narodu vsiljevali pred tisoč leti
od zahoda, le pogubo in robstvo, tako ne
doneso nič dobrega nauki, katere hočejo
vsiliti mej naš narod dandanes pod krinko
kulture, svobode in človeških pravic. Pre-
krasen dar je kultura, katere so deležni
posamezniki, kakor celi narodi, lepa je
svoboda, katero nam oznanjajo, imenitne
so človeške pravice za onega, kateri jih
vživa. A mi vidimo, kako hoté Angleži
vničiti v južni Afriki mali, a hrabri naro-
dič, opravičevaje to s krinko kulture, rni
vidimo kako pobijajo »kulturni« Evropejci
v Aziji tisoče in tisoče nedolžnih človeških
žrtev, opravičevaje vse to s krinko kul-
ture ; mi vidimo, kako se našemu narodu
odrekajo pravice v šoli, pravice v uradih
in vsem javnem življenju, kako se odrekajo
našemu narodu pogoji za duševno izomiko
in gospodarski napredek — vse to pod
krinko kulture. In čim smo vse to trezno
razmotrili, je jasno, da se mi za tako kul-
tur^ ne moremo ogreti..... Mi vidimo,
kako se v praksi izvaja načelo svobode,
kako se pod krinko svobode uničuje go-
spodarsko šibkejše po gospodarsko moč-
nejših, mi vidimo, kako hote pod krinko
svobode uničiti močnejši narodi šibkejše,
opravičevaje vse to z naukom Darwina
češ: šibkejši mora podleči močnejšemu . . .
Mi vidimo, kako hoté pod krinko člo-
veških pravic zanesti v družbo nago nemo-
ralo, trdeč, da treba človeka osvoboditi
vseh vezi . . .
In potem ... ?
Ali je možno, da se mi ogrevamo za
tako kulturo,  za tako svobodo,  za take
*) O tej splošni trditvi bi se dalo debatirati ! Ur
111
človeške pravice, kakor še rtam ponujajo
od tujinstva, od zapada?
Ne in ne !
Našo kulturo, našo svobodo, naše člo-
veške pravice najdemo _le_ v samih sebi v
— slovanstvu !
Zato pa tudi ni mogoče dovolj obso-
jati onih naših pisateljic in pisateljev, kateri
hoté v naš narod po vsej sili zanesti za-
padne ideje, zapadno kulturo, posnemajoč
prav po opičje način pisanja pisateljev
gnjilegu zapada. In ravno v vprašanju,
katero sem postavil na čelo tej razpravici,
ravno v tem prašanju se pri nas mnogo
greši. Na jedni strani hoče se propagirati
svobodno ljubezen, po drugi se zagovarja
civilni zakon. Saj tako se mora smatrati
Daničin članek »Svobodna ljubezen in za-
kon«, objavljen v i. št. lanskega letnika
»Slovenke«.
V onem članku je pač mnogo resnic,
a ako bi ga. Danica poznala bitstvo našega
naroda, bi pač ne bila napisala sledečega
odstavka: »Vkljub največji svobodi v izbi-
ranju zakonskega druga, vkljub najvest-
nejšega plemenskega izbora (Zuchtwahl),
se bodo pa vendar vedno primerjali i slu-
čaji mejsebojnih zvez, v kojih zakonci ni-
kakor ne bodo našli zaželjene harmonije,
bodisi da sta se varala uže pri izbiranju,
bodisi da sta se šele pozneje divergujoče
razvila, da je moral nastati razkol med
njima. V takem slučaju jima mora
biti svobodna ločitev brez vseh
zlih posledic, kajti naravnost kruto je
vezati šiloma dva človeka, ki si v vsem
docela nasprotujeta, kajti zakon, v kojem
zakonca ne harmonirata, ni več zakon.
Sama zunanja zveza še ne določuje zakona,
marveč je le formaliteta. Bistvo zakona je
veliko globlje, je notranja duševna zveza
zakonskih, a kjer te ni, ne moremo več
govoriti o zakonu. Pač pa je taka zveza
človeškega dostojanstva nevredna ter ga
poniža na nivô prostitucije. In ženska, ki
vzame moža   samo zato,  da jo  hrani  in
oblači, ki nima gorkejšega čuta za njega,
ki čuti morda celo še mržnjo do izvoljenca,
je prodala svoje telo ravno tako, kakor ona
nesrečna bitja s ceste, ki se vdajejo za
denar.«
Vse to je gola resnica, ako bi ne
bilo stavka, katerega sem podčrtal.
»Svobodna ločitev brez vseh zlih po-
sledic ?« Ali je to mogoče ? Ne, nikakor ne!
Brez ozira na verski moment, brez
ozira na dejstvo, da je naš narod strogo
veren in drži zakon kakor svet, kakor v živ-
ljenju nerazdružljiv, moramo se že z ozirov
na človeško dostojanstvo odločno postaviti
za nerazdružljivost zakona. Kako je mogoče
misliti, da se bodeta zakonska, katera imata
jednega, dva, tri otroke, da se bodeta ta
dva ločila brez zlih posledic? Vzemimo
vendar, da se dva taka zakonska ločita ter
si »razdelita« tudi otroke. Oba se zopet
poročita. Čez par let opazita oba para, da
tudi to pot nista našla zaželjene harmonije.
Zopet ločitev, seveda »brez zlih posledic !«
Novo ločeni zakonci se zopet poroče, a ker
so se »pozneje divergujoče razvili«, se je
zopet pokazala potreba ločitve i. t. d. —
z eno besedo: Čim bi prešla, teorija o svo-
bodni ločitvi zakona »brez vseh zlih po-
sledic« v kri in meso človeške družbe, ne
bil bi svet druzega več, nego jeden veliki...
Toda mase človeške družbe so še danes
povsodi — in tudi tam, kjer je že upeljan
civilni zakon — prešinjene uverjenjem, da
zakona ni smeti smatrati kakor prosto po-
godbo, katero se zamore poljubno razve-
ljaviti, marveč, da je zakon zveza dveh
ljudi različnih spolov, zveza posvečena z mej-
sebojno ljubeznijo zakoncev, katero zamore
razdružiti samo smrt.
V obče se ^more trditi, da je na
svetu prav malo nesrečnih zakonov, a tudi
v istini srečnih je malo. Mej temi srečnimi
zakonci pa g-otovo iščemo zastonj one za-
konce, kateri so se pred zakonom topili v
sami ljubezni. Ljubezen pred zakonom ni-
kakor še ni jamstvo za srečen zakon, pač
112
pa je premnogokrat ravno narobe. 'Sploh
se zamore mirne duše trditi, da pri sklepa-
nju ogromne večine zakonov ne odloča lju-
bezen, ampak drugi oziri, a kljubu temu
ni toliko nesrečnih zakonov. Seveda tudi
one brezmerne sreče, o koji sanjajo neumni
romanopisci, mešajoč s proizvodi svoje bolne
fantazije glave neiskušene mladine, one
brezmerne, neskaljene sreče ni. Kakor na
svetu ni človeka, kateri ne bi imel svojih
bridkosti, kakor na svetu ni človeka, ki
bi v/.ival srečo mirno, neskaljeno, tako ni
tudi zakona, v kojem bi se nikdar ne po-
oblačilo. .Vendar, ako sta zakonca pri skle-
panju imela resno voljo stopiti v mejse-
bojno zvezo za življenje, lajšati eden dru-
gemu težave in bolečine življenja, deliti
mejsebojno usodo v sreči in nesreči, tedaj
je gotovo, da taki zakon ne bode nesrečen.*)
Izjeme so bile sicer vedno in ostanejo,
a po izjemah ni možno uravnati občnosti.
Nemogoče je zahtevati, da bi po posa-
meznih bolnih izrastkih človeške družbe
uravnali razmere te družbe. Masa človeške
družbe prešijfjena je uverjenjem o svetosti
in nerazdružljivosti zakona, in ta masa tega
bremena ne občuti. Masa principa neraz-
družljivosti zakona sploh ne smatra za breme,
marveč kakor nekaj povsem naravnega. In
*) S tem odstavkom oz. z nazori, ki nam jih g.
pisatelj tu predočuje, se nikakor ne moremo strinjati.
Pred vsem se nam zdi, da gospod pisatelj ne razločuje
mej dvema pojavama spolne ljubezni, namreč mej lju-
beznijo, ki temelji zavedno ali nezavedno zgolj na te-
lesnem čutenju, na seksualnem nagonu, in ljubeznijo,
katere bistvo sestoji iz harmonije duš in teles. Taka
ljubezen je prava in resnična, in edino ta ljube-
zen more in sme biti prvi in glavni, da edini pogoj
zakonski zvezi. Temeljem take ljubezni sklenjen zakon
čisto gotovo donese zakoncema ono veliko srečo, v ka-
tero g. Podslapinsky ne veruje, ki pa vendar res
eksistuje. Gosp. Podslapinskv sploh zavzema napram
zakonu nekako, rekli bi, ekonomično siališče, ter po-
smatra zakonsko zvezo nekako tako kakor državni za-
konik, t. j. kakor polnoveljavno pogodbo mej dvema
spolno različnima individuvoma. A tako naziranje zakona
je popolnoma krivo in za najvažnejšo in najsvetejšo
zvezo, ki se  nahaja  mej   ljudmi — ponižujoče.  Ured.
to je dobro. Ker čim bi izginila iz mase vera V
nerazdružljivost zakona, izginila bi iz sveta
tudi morala.
Ako pogledamo okoli sebe, ako se
ozremo po nesrečnih zakonih in po uzrokih
istih, pridemo do uverjenja, da so v za-
konu le abnormalni ljudje nesrečni,
ter da so v obče le oni zakoni nesrečni,
k j er je j ed en del ab normal e n, da so pa
nesrečni tudi zakoni, ki so abnormalni
že sami na sebi.
Nemogoče je misliti, da bode zakon,
kjer je mož — n. pr. v nižjih slojih —
pijanec, srečen. Pijanec je sam na sebi ab-
normalen človek, in gotovo je, da bode
žena poleg njega nesrečna, pa naj je imela
pred zakonom še tako veliko ljubezen zanj.
Toda pijanost je bolezen družbe, posledica
naših socijalnih razmer. Zbog vedno slabših
socijalnih razmer, zbog vedno množečega se
proletarijata se tudi pijanost — v glavenm
last najnižjih slojev ljudstva — vedno bolj
razširja. Zbog tega pa ne smemo delovati
za reformo institucije zakona, ampak de-
lovati moramo za reformo socijalnih razmer,
delovati za zboljšanje socijalnega stanja
ljudstva.
Težko bodo srečni v zakonu ljudje,
kateri so se navžili pred zakonom življenja
v polni meri. Taki ljudje so navadno vz-
burljive nravi, hrepene po vedno novih
efektih, in mirnost ter jednostavnost zakona
jih ne bode zadovoljila...
Nemogoče je misliti, da bi bili srečni
zakoni, v katerih sta zakonca zelo različne
starosti, a istotako ne morejo biti srečni za-
konci, kateri so si različni po svoji omiki,
po svoji vzgoji, po svojih nazorih. A vsi
taki zakoni so abnormalni, so izjeme. Izjeme
pa ne morejo postati nikdar red, abnormal-
nosti nikdar princip. Zato tudi na podlagi
takih izjem ni mogoče postavljati načel, da
je za rešitev seksualnega vprašanja treba
pripoznati zakonito rešitev zakona. Izjeme
nam ne morejo biti merilo za občnost, pač
113
pa treba gledati da sé izjeme kolikor možno
o m e j i.
»Es gibt keine Regel ohne Ausnahme«.
To je gotova istina bila, je in bo. Vendar
se izmore reći, da so krive na izjemah mej
zakoni, v katerih sicer zakonci niso brez-
merno srečni, pač pa mirni in zadovoljni,
le naše bolne socijalne razmere.
Gotova istina je, da je kriva na ne-
srečnih zakonih v nižjih slojih ljudstva
največ beda in njena verna tovarišica —
pijanost! Gotova istina je, da je krivo na
nesrečnih zakonih v boljših krogih dejstvo,
da se zakoni tu ne sklepajo zbog mejse-
bojnega nagnenja *) ne z željo, da bodeta
zakonca jeden drugemu pomagala nositi
težo bremena življenja, ampak da pri skle-
panju zakona misli vsak le na se. To pa
velja ne samo o zakonih, o kojih sklepanju
je bil poklican za pričo finančni minister
in profesor matematike, ampak to velja
tudi o zakonih, ki so bili sklenjeni v mej-
sebojni ljubezni. Da, tudi pri zakonih ki se
sklepajo iz takozvane ljubezni, tudi pri
takih odločuje v prvi vrsti le lastni »jaz«,
želja in hrepenenje po brezmejni sreči, ka-
tere na svetu ni. Toda to hrepenenje po
brezmerni sreči je osobito na strani deklic
— samo posledica nebrojno prečitanih ro-
manov, v katere polagajo nervozni pisa-
telji naše dobe svojo bolno fantazijo a v
obče tudi posledica nervoznosti naše dobe.
Ako pa skleneta mejsebojno zvezo za
življenje dva pametna, normalna človeka,
ki sta si prilično jednaka po svojih letih,
po svojih nazorih, po svoji omiki, ki vrhu
tega spoštujeta jeden druzeg-a — ako sto-
pita v zakon dva taka človeka z namenom,
drug drugemu pomagati nositi »pezo živ-
ljenja«  in si mejsebojno  lajšati bolečine,
*) V tem si gospod pisatelj malce nasprotuje, kajti
višje gori je zapisal trditev, da velika večina zakonov
se ne sklepa iz ljubezni, marveč iz vse drugih ozirov,
a ti zakoni v obče vendar niso nesrečni — tu pa pri-
znava potrebo »mejsebojnega nagnenja", ki je — z
drugo besedo — ljubezen ! Ur.
tedaj je gotovo, da bodeta ona živela mirno
in zadovoljno življenje. Zato so povsem
resnične besede velikega moralista naše
dobe Leva Tolstoja ml., ki piše:
In šele s skupnim bivanjem žamore
začeti prava ljubezen, ljubezen k tvoji ženi,
k bodoči materi tvojih otrok, k prijatelju
in tovarišu tvojega življenja. To je lju-
bezen... ki more obstojati in tudi res ob-
stoji. Vendar spolna ljubezen, ona o ka-
teri se govori, je bila znajdena samo od
pohotnežev, polu-bolnih ljudij telesno in
duševno šibkih, katerih kakor bolehavih
ni mogoče posnemati. In ako se zvežeš z
mlado deklico, katero si zbral in katero
ti je usoda odločila, tedaj porečeš sebi,
porečeš celemu svetu in tej mladi deklici :
»Vzamemte za ženo, obljubim ti, nikdar z
drugo žensko kakor s tabo Živeti. Obljubim
ti, zate in tvoje prihodnje otroke skrbeti
in te prosim, da mi isto obljubiš.« To je
vera zakona, priprosta in jasna. In menim,
da čim prej mož spozna potrebo zakona s
stališča svojih rednih odnošajev s svetom,
tem močnejši, zdravejši in krepkejši postane.
Bolj čisti ko smo pred zakonom ostali tem
srečnejše bo življenje naie!!
0 MRAKU. MILA. TRST.
Daleč, daleč tam na jugu
palma vitka dremlje ;
mehki vetrič krono njeno
ziblje in objemlje.
In ji pravi o deželi,
kjer doma je zima,
ki tako ledeno mrzlo —
težko roko ima
Tn o jelki zapuščeni,
ki tam daleč hira,
z mrzlim snegom ometena
žalostno umira.
Šepeta, da burja divja
lomi vitke veje ;
da se toplo solnce nikdar,
nikdar ji ne smeje,
114
in ila slavec pesmi mehkih
nikdar ji ne kroži,
v veke, v veke vitka jelka
osamljena toži.
Ah, in daleč lam na jugu
palma je zavela,
saj tako bi rada, rada
mrzlo jelko grela.
Morda \časih,tudi tebi
rahla misel v duši
šepeta, kako med ledom
žitje se mi ruši — — —
V taki tužno-mehki uri
tvoja duša cela
rada bi me morda, morda
šc enkrat objela.
PRI BRANJEVKI. ZOFKA KVEDER.
PRAGA.
Branjevka, 54 let   stara, moćna ženska z  globokim
glasom.
Poslužnica, 60 let, suha in koščena.
Ana, triletno dekletce.
Prostor : mala branjarija.
Poslužnica : Mila mi dajte in sodé.
Dan na dan samo pranje, pranje ! Danes
tukaj, jutri tam, vse roke imam že odrg-
njene.
Branjevka: Ja, denar se ne dobi zastonj.
Poslužnica: O ne. Moj stari se jezi,
kaj se toliko ženem. A jaz mu pravim :
jesti treba, delati treba. Čeravno bi človek
tako zelo ne moral. Neumnost je bila, da
sem se omožila, veste. S petinštiridesetimi
leti, in tako starega moža! Saj nič ne re-
čem, ali boljše mi je bilo prej. Služila sem
pri neki rodbini celih petnajst let. Nazad-
nje. In dobro se mi je godilo, človek je
imel vsaj pošteno hrano. Sedaj se peham
tako okrog po družinah, in verjemite mi,
slabo je za par krajcarjev delati najslabša
in najtežja dela povsod. In potem sem že
stara, a on nič ne zasluži. Kaj bo, osem
let je stareji ! Vam se dobro godi, imate
moža, ki je kaj vreden.
Branjevka: No vreden, ne morem reči,
da ni. Najbolj znani postrešček je v mestu.
In zasluži.
Poslužnica: Ja, ja, če bi bilo meni
tako ! Cegavo je pa to dekletce tukaj ?
Branjevka: Bog ve, čegavo ! Ničije!
Iz bolnišnice je. Neka žena z dežele si jo
je vzela. Tri goldinarje dobi na mesec,
dosti ni, ali dekletce mi dopade. Človek
bi si jo sam vzel.
Poslužnica: Iz bolnišnice je ? Sirotica!
Kake oči ima, tako modre in pametne. Jaz
imam rada otroke.
Branjevka: Jaz tudi. čisto se mi smili.
Vse je preplašeno, sirotče ! Nekje na de
želi je bila, pa so jo poslali nazaj. Tista
ženska je obolela, pa je ne more nič več
imeti. En mesec je bila tukaj, sedaj si jo
je vzela neka druga. Tak majhen otrok,
pa tako iz roke v roko! Nobene matere!
To so ženske !
Poslužnica: Nobenega srca nimajo.
Bog ve, kaj je njena mati.
Branjevka: Bog vé. Nikdar ni vpra-
šala za njo, so povedali gospodje v bol-
nišnici. Niti enkrat ne ! No, ti ženi je všeč,
ne bo si ji slabo godilo. Otrok nima, pa
si jo vzame za svojo.
Poslužnica: Pa če pride mati po njo ?
Branjevka : Spodila bi jo. Nobene pra-
vice nima. Kaka je to mati, ako celo niti
ne vpraša, ali njen otrok še živi ali ne.
Poslužnica: Res je, morda kje služi,
pa se ne upa. Ti, ti, kako ti je pa ime ?
Kam pa pojdeš sedaj ?
Ana: Se joče-
Branjevka : Pustite jo, čisto prestrašena
je. Na, hočeš pomarančo ? Glej, kako je
rdeča !
Poslužnica: Vi ste dobri. No, otroke
mora imeti človek rad.
Branjevka: Seveda. Vse življenje mi
je žal, da nimam svojih. Pomislite, človek
vsaj vé, za koga se trudi. Včasih sem
tudi že mislila, da si vzamem jednega ta-
cega iz bolnišnice, ki nima očeta in nobene
115
pravo mature. Samo se bojim, da mi, ko
dete lepo odgojim in odredim, kdo ne pride
in ga ne vzame. Človek se privadi, a potem
je zopet sam.
Poslužnica : Imate prav ! In kako se
privadi ! Jaz to vem. Služila sem v dru-
žini, kjer so imeli otroke. Jedno dekletce
so imeli, jaz bi bila umrla zanjo! Sedaj se
je že omožila. Dolgo je že. Še v povojih
je bila, ko sem prišla jaz v hišo. Ja, v po-
vojih. Dobro se še spominjam. Gospa mi
jo je dala v roko in je rekla : Pazite sedaj
na njo, to je moja najmlajša in najraje jo
imam. Pa sem jo vzela ; mala je imela
petak v rokici, in gospa je dejala : Vzemite
si, moja maluška vam daje, da boste bolje
na njo pazili. Pomislite ! Iii ko je shodila,
dobila sem tudi petak. Ali rada sem jo
imela ! Naučila sem jo, prinesti gospodu
po obedu smotke in šibice, in zjutraj sem
ji vselej dala novine, da jih je ona nesla
k mizi. Zato mi je pa tudi gospod dal za
novo obleko in gospa mi je kupila svileno
ruto in fine čižme za god. Se danes mi je
žal, da nisem tam ostala. In kako sem jo
imela rada! Fiida ji je bilo ime. Njeno fo-
tografijo imam doma. Poslala mi jo je ta-
krat, ko se je omožila. In pet kil fine kave
in pet goldinarjev za sladkor ! To je nekaj,
ne?! O, bila je to družina! Dobri in bogati
ljudje !
Branjevka: Da, in kako dobro se godi
otrokom takih družin. Vsega imajo dovolj,
odrasejo kakor v raju. Kako se imenuje
družina, pri kateri ste služili ?
Poslužnica: Prader, Prader !
Branjevka: Prader ? ! . . . Ali niso sta-
novali v Limburški ulici na vogalu ?
Poslužnica: Da, ravno tam. V prvem
nadstropju.
Branjevka: Ali vi, slišite, ti ljudje niso
bili posebno na dobrem glasu . . .
Poslužnica: Kako. . .? Ne na dobrem
glasu ? ! . . .
Branjevka: No da, imeli so sina, ki je
bil velik — falot.
Poslužnica: Ne, falot ni bil, malo ve-
sel je bil, ali dober, vam pravim, dober.
Meni je dal...
Branjevka: Slišala sem, da je imel s
hišino neko reč.
Poslužnica: No da. Bila je ničvredno
dekle.
Branjevka: Meni se ni zdela nepoštena.
Mlada je bila in lepa, ali pridna. In mladi
Prader jo ima na duši, nihče drugi.
Poslužnica: No ja, zakaj je bila pa
tako neumna ! To je bilo zadnje leto, ko
sem bila jaz tam. Pred osmimi leti. tako
nekaj. Ali on je bil dober gospod. Mlad,
ali dober. Pomislite, čisto iz sebe je bil,
ko je slišal...
Branjevka : Lahko je bil, zakaj bi ne
bil. Saj ima vsak nekaj duše v sebi, če ni
že cela zver. Jaz že vem, kako je bilo.
Spodili so jo iz hiše, ko se je zvedelo. In
ona je tu nasproti stanovala, čisto pod
streho. K meni je hodila včasih po kruh.
Vedno je bila vsa objokana. Niti jednega
krajcarja ji niso dali Praderjevi!
Poslužnica : Zakaj bi ji dajali ? ! Mo-
goče se niti ne vé, če je bilo vse res, kar
je ona pravila. Taka dekleta...
Branjevka : Ne, o tem mi pa kar tiho
bodite! Kar vem, pa vem. Revica, še sedaj
jo vidim, kaka je bila. In moj Bog, takrat,
ko je skočila z okna ! Ravno tu na sredo
ulice je pala. In kri je pridrla iz nje, iz
vseh udov. Moj Bog !
Poslužnica: Molčite, molčite!
Branjevka : Mladi Prader jo ima na
duši ! To je bilo precej drugi dan, ko je
prišla iz bolnišnice. Ljudje so se čudili, da
še otroka ni vzela s seboj. Bi imelo vsaj
mir, sirotče. In Praderjevi ! Vse so utajili,
in mladi se je še tisto leto bogato oženil.
Kako vest ima tak človek !
Poslužnica : Ali bil je dobrega srca.
Vselej mi je dal vsaj desetico, kadar sem
šla kaj zanj iskat. In morda ni bilo niti
res . . .
116
Branjevka: Kaj bi ne bilo res! Vi jih
tudi preveč branite ! Če so bili bogati, kaj
pa je potem ! Mladi je v mojih očeh jeden
največjih ničvrednežev na svetu !
Poslužnica : O, tega pa jaz ne dovolim !
Dober gospod, meni je....
Branjevka : Dober ? ! Ce je pognal
ono siroto v smrt in če pusti, da se nje-
gov otrok Bog ve kje okrog po svetu
potika, brez matere in brez očeta !
Poslužnica: Samo dajte, dajte! Če jaz
grem in mu povem, bodete še zaprti !
Branjevka : Simo pojdite, bojim se
kaj ! Zaprta gori, zaprta doli. Ali kar je
res, je res ! Tukaj je milo in soda.
Poslužnica : In tu denar. Cez Prader-
jeve pa ne pustim nič reči. Dobri ljudje
so in bogati, meni je bilo dobro pri njih.
K vam pa ne pridem več !
Branjevka : Pridite ali ne pridite, za-
radi vas me ne bo konec. Dobro vas po-
znam. Samo za denar vam je! Dušo bi
prodali za par krajcarjev. Svojega moža ste
si vzeli tudi samo za to, ker ste mislili, da
ima denar. No, pa ste se opekli. Lakomnt
ste in skopi, da je strah. Miličevko ste na
smrtni postelji pustili samo, ker vam ni
mogla več plačati tistih par borih kraj-
carjev za poslugo. Kakor da vas ne po-
znam ! Dušo, dušo bi dali za groš ! In Bog vb,
kaj sta imela z mladim Praderjem ! Vam
je že zato toliko dajal, da ste molčali in
tajili, da je on zavel ono ubogo siroto !
Poslužnica: O, o !   Kesali se  bodete,
kesali ! (Odide in zaloputne vrata.)
Branjevka : Kako razbija 2. vrati ! Le
čakaj ! Vesela sem, da ne vidim več te
stare lakomne babetine !
Ana : se joče.
Branjevka: Nič se ne boj, nič! Ti, ti
mala revica, ti ! Nič ti ne storim ! Nič se
ne boj, ne! Sirotica, mogoče tudi nimaš več
matere ! Ti, ti ! In pa tacega očeta, kakor
je ta Prader! To soljudje! Daj, poglej me!
In nasmejaj se, čisto malo se daj. (Vzame jo
na roke.) Na, na, na! Hops, hops! Vidiš, se
že smeješ.   Kdo bi si mislil,   tok-le  otrok
je vendar nekaj posebneg'a. Ti dušica, ti!
Me imaš kaj rada?
Ana: 'mam.
Branjevka : Glej, glej! Rada me imaš ?
Kar vzamem te, veš, kar vzamem. Daj, po-
ljubi me.
Ana jo poljubi. : Cvikpusi. . .
Branjevka ginjeno : Ti zlato, ti! Ne dam
te proč, veš ! Pa naj si ona lena poišče
drugo, kaj ne? Se ti dopade tukaj?
Ana: Mahm. Pomaranče...
Branjevka : Pomaranč ti dam, kolikor
hočeš, vse ti dam. Daj, poglej me.
Ana : Cvikpusi ?...
Branjevka jo poljublja : Ti srčkano, srč-
kano ! Kake rokice ima! Mehke, kakor
žamet. Ti, otrok, ti ! Moj Bog če bi bila moja !
ŽENSKE V RUSIJI. BOŽIDAR
TVORCOV. KALUGA.
Ženske v Petrograd u so si pa le pri-
vojevale mal košček ravnopravnosti.
V Petrogradu je društvo mnogobrojno i
bogato »društvo vzajemne pomoči i bla-
gotvornosti.« V tem društvu so do zdaj
zasedali i vladali le moški. Nedavno pa je bilo
obšče zborovanje, ktero je mej drugimi
važnimi sklepi ukrenilo tudi, da za naprej
morejo v odbor zbirati se tudi družabnice
društva, to se pravi : v odboru pojavijo se
i predsednice, i dokladčice, in blagajnice
i. t. d. Hudobni jeziki pravijo, da je tu
merodajni motiv bila le varčnost odbora.
Ženske zadovolijo se neki z manjšo plačo
za svoje delo, kar da društvu izdatne pre-
ostanke. Mi ne bomo presojali, je Ii res
glavna smer odborova tu bila ekonomija
na račun ženskih žuljev; nam je za zdaj
dovelj začetka, kteri je v vsaki reči te-
žaven; nadaljevanje pa zavisi od bodrosti
i delavnosti prihodnjih odbornic ravno to-
liko, kolikor je vspešen konec ženske borbe

*
za svoje pravice, po mojem, v rokah
božjih . ..
V Moskvi pa se je osnovalo novo
blagotvorno društvo žensko: »ob-
ščestvo sester miloserdija vo iir.ja sv. apo-
stola Pavla.« Kakor vidite iz privedenega
naslova, novo žensko društvo nosi pečat re-
ligiozno nravstvenega društva i taka bo, se-
veda, tudi njegova delavnost. Ustav društva
je vlada uže odobrila, a ta ustav glavno
svrhu društva smatra pomoč bolnim obo-
jega spola, posebno bolnim iz bednih slojev
družbe človeške. Društvo namerava zgraditi
i urediti si obščežitje ili konvikt za te ženske,
katere zahočejo kot usmiljene sestre posve-
titi vse svoje življenje smerim društvenim,
to se pravi pomoči trpečega človeštva. Pri
obščežitiju bo zavetišče za otročiče bolnih
ubogih staršev, bo bolnica i druge dobro-
dejne naprave. Staršej sestroj milosrdja, po
ustavu društva, ostane do svoje smrti M.
P, Xekrasova, ktera si je pridobila naj-
večje zasluge, gmotne i moralne, za osnovo
tega visoko človekoljubnega društva. Meh-
kosrčje, usmilenje i ljubezen k bliž-
njemu so bile i ostanejo, po mojem,
il a j n a d e ž n e j š e osnove ženskega srca;
emancipiranega, ili neemancipiranega, to
pač nič ne znači, pač pa nepremeno — con-
ditio, sine qua non: srca ženskega...
V 2. št. »Slovenke« za t. 1. sem vam
poročil zanimiv epizod iz delavnosti »društva
zboljšanja usode ženske« v Moskvi. To
društvo je uplivno, in ne bo odveč, če vam
danes priobčim nekaj dat p njegovem
zborovanju za min. igoo. leto. Organi-
zacija društva se deli na tri dele ili ko-
misije, ktere premarljivo delujejo, vsaka v
svojem okviru. Prvo mesto zanima komi-
sija slovstva i vede, ktera je napenjala vse
svoje žile, da bi osnovala poseben literaren
fond,  na stroške kojega bi izdajala cene i
lehko umljive knjižice v pouk revnim, pa
marljivim ženskam. Drugemu oddelu društva
pravijo komisija ženskega dela i truda, ktera
seje bavila najbolj s tem, da je priiskavala
umelim ženskam raznoterega, bodisi ročnega
ili umstvenega dela, ktero bi jim davalo
nujna sredstva k poštenemu življenju.   Ta
komisija je osnovala  i  uredila obščežitje,
ili konvikt za bedne ženske z obščo platno
obednico i  vsppmožnoj   kasoj,  po  vašem,
menda posojilnicoj. K pomoči te komisije
društva pribeglo je ,31 ženskih. Tretja ko-
misija društva nazivlje se spasateljnoj, to
se pravi:  pomagala je najbolj ženskam ili
uže    padšim,    ili    bivšim   uže   na   robu
prepadi  dobrih ženskih nravov. Sama ko
misija je tožila, da se njeno  tvorišče use-
jano s trnjem i vsake baze teškočami. Iz-
razila  se je,  da  bez  kolonije-ubežišča na
okrajnah  mesta,  ili pa zavsem  na deželi
n^en   trud   ostane   vselej   i   ničev  i malo
uspešen.  Tu  pa je gospa Golovina, pred-
sednica  vsega društva,  posegla v besedo
ter  ponudila  komisiji  bezplatno košček
zemlje v dve desetini, da bi na njej komi-
sija  mogla  osnovati  kolonijo-pristanišče z
šolo i fermoi. a črez nekaj let i selsko-go-
spodarsko učilišče nižjega razreda. Seveda,
je ves zbor radostno  i  hvaležno   sprejel
velikodušni dar svoje predsednice, tak sa-
moodvrženo   delajoče   na   prid   zboljšanja
ženske osode. Da bi  društvo osnovalo i
uredilo znosno tako poselbino zgubivših se
rev:c, treba mu je vsaj 10 tisoč rub. Se li
najde  tak dobrotnik, kteri bi bez ovinkov
odvalil društvu  tak  izdaten prispevek, ili
bo društvo primorano od zrna do zrna na-
birati kopejične milodare za svojo pogačo
žrtvam  uzakonjenega  razvrata  i  družbin-
skega greha, that ist the question — vpra-
šanje, na ktero ne odgovori Hamlet, a srca
dobrih i premožnih ljudij, kterimi Moskva
še ni oskadela i obožala.

118
ZIMSKO POPOLDNE. ZOFKA KVEDER.
PRAGA.
Meden, visojkošolec, z malimi brčicami, odmerje-
nim ali zelo simpatičnim vedenjem. Vedno puši cigarete.
— Pokašljuje.
Trava, tehničar, z rudečkasto, mršavo brado,
jako borno oblečen ; nervozen govor.
Mal, jako siromašno opremljen kabinet.
Meden sedi v obnošeni zimski suknji na starem
kanapeju in piše; nevoljno: Prosto!... Naprej!...
Kdo pa trka, vraga ? ! Dalje !
Trava vstopi : Oprosti,, motim ? !
Meden : Ti ? ! Dolgo te že nisem videl.
Kaj pa delaš ? Drugič ne trkaj tako po-
nižno. Kričal sem, da vstopi, a ti le trkaš,
in mene grlo boli. Prehlad !
Trava: Pazi in ne puši vedno.
Meden: Veš, človek je vsaj sit, če puši,
in mene moje cigarete ne stanejo toliko,
kakor obed. Kako je mraz ? No in ti niti
svojega haveloka nimaš ! To tudi ni pa-
metno, ves zelen si.
Trava : Zastavil sem ga.
Meden : Zastavil ? ! Veš . .. Sicer pa
meni tudi ni mnogo bolje. Na, puši ! . . .
Sedemkrajcarski je! Moja večerja danes in
jutri, če ne bo bolje.
Trava : Da, hotel sem te prositi ....
To pismo tukaj imam, daj mi za znamko !
Meden: Niti jednega vinarja nimam,
prav nič !
Trava : Rad bi ga oddal. Očetu pišem.
Denarja mi naj pošlje, da morem domov.
Vse sem zastavil. Stanovanja že par tednov
nimam svojega. Hodim tako okrog', v ka-
varni spim ali se h kakemu kolegi zavle-
čem čez noč. To ni več življenje !
Meden : In meni se ne godi mnogo
boljše ! Še niti jedenkrat nisem imel za
kurjeno v sobi vso zimo. Včasih obedujem,
včasih ne. Večerjam šalico mleka v ka-
varni ; človek se vsaj ogreje, in naposled
tudi čitam. Danes niti tega ne bo. . . Pre-
hladu sem se, nekak katar imam na sopilih,
in želodec imam   slab.  Čuvajte  se, pravi
doktor, pa mi predpisuje nekako dijeto.
Močno hrano, pečenko, vino... Ironija !
Trava: Veš kaj, zastavi, če imaš kaj !
Jaz ti ponesem v zastavnico, in potem mi
posodi dve desetici ; strašno bi jih potre-
boval. Obleko, čevlje, kar je . . .
Meden : Ha, ha ! Je že zdavnej vst tam.
Ena letna obleka, celo nekaj boljših srajc
sem odnesel. Glej ! (Odpre omaro, v kateri vise
jedne same raztrgane hlače.) Toje VSe, kar imam !
Trava vstane : Mislil sem. da imaš ven-
dar kaj . . . Grem pred univerzo, mogoče
.srečam kakega znanca. Moram koga do-
biti ! (že pri vratih se vrne.) Ali malo še lahko
posedim. Tako sem nekako utrujen ! Saj
te menda ne motim ?
Meden : Kaj bi me motil ! Nad menoj
je učiteljica klavirja, ves dan, vsako uro
same skale, skale. Glava mi brenči, ali
moti me nič.
Trava : Ti si zadnje leto ?
Meden: Da, še jeden semester, potem
smo svoji. Če druzega ne, vsaj jesti vsaki
dan. —
Trava : Da, vsaj to ! Glej meni se sploh
vse, tako čudno zdi. Kdor dela, temu ni
treba stradati, pravijo. Kaj ne delam ? !
Kaj ni učenje delo ? Vsaki brivski in čev-
ljarski učenec dobi jesti. A nas jeden je
star dvajset, dvaindvajset, štiriindvajset let,
a nima toliko, da bi si kupil žemljo za
zajutrek.
Meden : Res je ! Ali vendar mi je ne-
kako neprijetno, kadar mislim na svojo
prihodnjost. Tako strašno pač ne bo, kakor
doslej, a tudi lepše ne bo, gotovo ne. Zdi
se mi, da se imam pogrezniti v strašno
prozo. Tako nekaj navadnega, vsakdanjega
ima priti nad me. Kakor da bi v jednem
dnevu postal star. Nič sanj, nič projektov,
nič fantazij, nič gradov v oblakih, samo
pametna, trezna, suha gotovost. Sedaj si
suplent, potem boš profesor, oženiš se pa-
metno, prilepiš se na kak kraj in tam sediš,
dokler si živ. In tudi tvoji ideali se počasi
izjalove, postanejo navada in dolžnost. Sedaj
119
je vendar še nekaj drugače. Zabavljam čez
ves svet, iz duše zabavljam ; če sedim
kakikrat v kavarni in čitam imeniten čla-
nek, sem vesel, kakor da sem ga -ara
napisal, in če gori na zadnji galeriji po-
slušam opero, sem bolj navdušen, kakor
born morda pozneje; ko bom čestitljivo
sedel v parterju. Jaz mislim, da me tisto
solidno življenje, za katerim se toliko pe-
hamo, ne osreči. Sedaj sem nezadovoljen!
nezadovoljen, nezadovoljen ! In pravico
imam zato. Pozneje ne bodem imel nobe-
nega pravega, tehtnega vzroka. Za svojo
osebo namreč. Kaj praviš ?
Trava : Nič. Z menoj je že tako daleč,
da nič ne mislim, da mi je vse tuje, tako-
rekoč bedasto, vse naše poganjanje za ideali
in osnovami in cilji — ali s kakimi imeni
že vse tiste stvari našemljamo. Kaj pa mi
vse pomaga ? Vsa kultura in vsa naobrazba !
Vse tisto ! Obed hočem imeti in večerjo in
posteljo za spanje !
Meden: Na, to je pa vendar nekoliko
premalo, dovoli. Zadovoljnih ljudi nisem
mogel nikdar trpeti. Kaj je na svetu, česar
bi ne hotel imeti ! Zadovoljni ljudje ničesar
ne dosežejo, in skromni še manj. Ne zase
in ne za druge. Poznam kolego socijalista,
ki pravi, da bi bil srečen in zadovoljen,
da ima 30 gl. na mesec vse svoje življenje.
Zato menda, ker je toliko stotisočev, ki
imajo še manj. Neumnost ! Kaj pa moreš
ustvariti, koristiti, doseči s tridesetimi gol-
dinarji ! Trideset milijonov naj imam, potem
bi se že videlo! S tem b: se delalo, dragi,
delalo! Vsi kričimo proti kapitalu, ali ka-
pital je potreben. Razloček je le ta, kako
se ga uporablja. Da imamo mi tam doli
pri nas kapitala ! Malo drugače bi bilo.
(Hej, zakaj sem jaz bolan in lačen in na
pol zmrznjen. Zaradi par borih goldinarjev!
Morda nekoliko let mojega življenja pojde
za deset, dvajset, sto goldinarjev. Nekaj
let življenja! In ti! Ves zelen si od mraza
in morda niti sit. Pisma ne moreš oddati,
ti, naobražen človek, ki nisi tepec ali jeden
od ducata. Jeden groš, jeden groš! In če
te jeden groš tako poniža, osramoti in ti tako
rekoč v obraz pljune, kaj bi bril norce iz
tisočev. Utopije nam nič ne pomagajo in
vsa razjašnji vanja ravno tako nič. Fakta so
tu! Fakt, da je kapital moč, prebita moč !
Moj poklon pred kapitalom ! Ne pred vsa-
kim tepcem ali kramarjem, ki čepi na
zlatu, kakor koklja na jajcih. Ali v rokah
človeka je kapital nekaj ! Ali bi se zavr-
telo, da imajo nekateri kaj srebra pod
palcem ! Bi videl ! Ali tako stradamo in
se potikamo po tih vražjih mrzlih luknjah,
kjer se dobi jetiko in smrt, in če res kdaj
pripelezamo na zeleno vejo, smo tako zrnu-
čeni, izsesani in izmozgani, da bi samo
spali in počivali, če ne znonmo in se nam
naenkrat ne zdi potrebno, valjati se v bla-
gostanju, jesti in piti, voziti se na gumi-
jevih kolesih in spati na svilenih blazinah
v belih palačah. Sedaj bi nekaj bilo, ko
smo še navdušeni in mladi, ko imamo še vere
v sto ciljev in idealov, a sedaj smo berači,
in še več kakor berači. O kapital, kapital !
Kaj pa ti je, za Boga !
Trava omahuje : Hudo mi je. Ze dva
dni nisem ničesar jedel. . . .
0 MAJU . . . MILA. TRST.
O maju sanjam rožnem jaz,
čarobe polnem maju ;
s podobo tvojo v duši jaz
sanjarim ah, o raju.
Ko znal bi ti, ko znal bi ti,
gotovo bi se čudil, —
gotovo tvoj grohotni smeh
iz teh bi sanj me zbudil.
V LJUBEZNI . . . MILA. TRST.
Po jezeru kroži samoten labod,
brez smotra nad vodo se ziblje : —
razpenja nad jezerom mračen se svod,
ob bregu se vrba vpogiblje.
lu trstje šepeče tam pesni tožne,
ah, moja jih duša umeje — —
v jezeiu ljubezni mi kroži srce
brez cilja, brez sladke nadeje.
120
STRTI. ZOFKA KVEDER. PRAGA.
Ana,  učiteljica francozščine, 25 let stara.
Ivan, kapelnik, 45 let star, s sivimi lasmi in
upalim licem. Govori mirno, resignirano.
Ana pride v klobuku in uličnem jaketu. Odloži
oboje na posteljo in utrujena sede na divan. Premišlja.
Nakrat trpko vsklikne : In to bi naj bilo živ-
ljenje ! Mladost ! Razburjeno trešči z glavo ot>
mizo in strastno zaplaka.
Ivan neopazen vstopi. Obstoji pri vratih ' Toraj
tako!  Tudi ona!  Stopi bliže in pogladi jo j«) laseh :
Ana !
Ana se zdrzne, potem vzplamti : Ii!... Ji
se Upaš ! . . . Nenio mu pokaže  vrata.
Ivan : Idem naj ? ! Ne.
Ana: Idi, idi!... Idi! Cnj?š, idi!
Ivan : Ne, tako ne grem.
Ana skrajno razburjena : Poberi sc !  Pojdi
mi izpred oči ! Kako se upaš ?! O moj Bog!
Vrže se na divan in brezupno plaka.
Ivan sede. Tiho.
Ana čez dolgo, mirneje : In kaj hočeš od
mene ?
Ivan : Hočem, da se vrneš k meni.
Ana : Hočeš ... ? ! Ha, ha, ha !
Ivan molči in čaka.
Ana nestrpno : Pojdi ! Kako dolgo hočeš
še tu ostati ? Ne vidiš, da ne morem pre-
nesti tvoje prisotnosti !
Ivan : Ana !
Ana: Molči! Idi! Jaz ne pojmim, kako
si mogel priti k meni ! Ti k meni !
Ivan : Tvoj mož sem.
Ana: In ti me spominjaš nato! Ti!..
Ti. ki si me onečastil, pomandral in oskru-
nil. Ti, ki si mi otroval mojo mladost,
uničil me za vse življenje?! Moj mož ? ! . ..
Moj krvnik si ! . . . Moje prokletstvo!
Ivan mirno, z grenkim nasmehom :   ??,  bilo
je sojeno tako.
Ana : Sojeno ? ! Ha, ha ! Ko si bil do-
volj blaziran, sit in truden, ko si bil dovolj
slab in star v srcu in duši, ko si bil fi-
zično že doigran, tedaj se ti je zahotelo
miru, »družine«, »žene« — in prišel   si  k
nam po mene. Hotelo se ti je mladosti,
svežosti, takega veselega, srečnega, sme
javega otroka, kakor sem bila jaz. Ha,'
ha ! O. moral si imeti peklenski užitek, ko
si me pahnil do grla v blato, prav do
konca me uničil, docela dobil ! Kaj si na-
pravil iz mene ?! O, o ! Divji joč.
Ivan po odmoru: Jaz ali drugi — končno
je vsej ed no !
Ana: Ti ali drugi?! Oh, in jaz sem
toliko sanjala o sreči. Da nekdo pride in
me pelje v nov svet, v svet poln čudežev
in Krasote. Nekdo, ki je močan in blag,
nekdo z veliko sveto dušo, mož z močno
voljo in otroškim srcem. Pa si prišel ti. O,
ti si poznal ženske ! Kako ne ? ! Ah, naužil
si se jih, najboljših 'n najslabših. Naužil do
sitosti. Gazil si po njih, brutalno, kakor
živina po rožah. Niti vedel nisi, koliko si
jih pomandral in ugonobil. A nazadnje so
i one tebe uničile. In tebi se je zdelo, da
je čas odnehati. . . . Namreč, mislil si : na-
pravimo si dom, gnezdo, kjer si človek
odpočije, kjer je negovan, kjer ima po-
strežbo in oskrbo v bolezni in starosti,
kakor se je ne more zahtevati od poslov,
od plačanih ljudi. . . . Tudi je pozicija oce-
njenega človeka sclidnejša, bolj ugledna
napram družbi. ... Pa si prišel po mene.
Ni ti bilo težko. Moj Bog, nisi bil grd, in
tako moški, tako odločen ! Kako sem te
spoštovala! Kako sveta, obožujoča je bila
moja ljubezen ! Ha, ha, ha . . . Nervozen, ?-
sterističen smeh. —• No, ti molčiš ? Ali se ne
smeješ z menoj ? Ah, kako krasno te je
morala zabavati moja naivna ljubezen. Ne-
precenljiva šaloigra, kaj ne?! In kako
zvesto si igral svojo ulogo ! Jaz sem bila
zaljubljena, zaljubljena do norosti ! Pomisli !
Ah, kako si bil velik za me, kak junak !
Moj malik si bil, moj bog, in jaz sem si
želela biti tvoja ponižna dekla. Tako velik,
tako nedosežen v moji duši ! Kaj ne, kako
smešno, kako strašno smešno ? ! . . . Ustavi
se pred njim, neskončno bridko :   Lep   Čas   je   bil,
ko sem bila tvoja nevesta.
121
Ivan za-se : Ne, mene je bilo groza.. .
Ana : Groza?!.. . Vendar... Čudo!...
In zakaj mi nisi prizanesel, kaj sem ti
storila ? ! Odi.šel bi bil, izginil ! Jaz bi te
ne bi bila preklinjala. O ne ! Tako sem te
oboževala, tako vzvišen si mi bil . . . Glej,
jaz bi bila mislila, da sem ti premalo, da
te nisem vredna . . . To bi bila mislila. In
ostal bi bil isti moj gospod, moj malik in
ideal ... Si me moral tako ponižati, tako
do cela uničiti ?! O ti ... ti !.. . stoji pred
njifn in gleda doli na njega z neopisljivim preziianjem.
Si se mi moral pokazati v pravi luči, brez
krinke ? ! . . . Sploh, kaj delaš tu, idi ! Ne
spominjaj me da »i ti tisti, ... da sem
doigrana, da sem pri koncu, strta... s
petindvajsetimi leti ! . . . Idi, mogla bi se
spozabiti.
Ivan: Pusti me tukaj. Zakaj bi te ne
poslušal ? Govori ! Molčati je težko. In za-
kaj bi te ne poslušal jaz ? Nikogar nimaš.
Ana : Nikogar, nikogar ! Vse si mi
ukral, vse si mi odpodil. Sama sem, tuja
vsem . . . Materi, očetu, sestri, bratu ....
Vsi so zoper mene . . . Ne pojmijo me, ni
jim tako grozno . . . Veseli se, ti imaš
polno zagovornikov, jaz le odpor ! . . .
Ivan s posebnim nasmehom: Rekel sem,jaz
ali kdo drugi, — končno je vsejedno ....
Ana: Ha, ha! Torej tako se brišejo
računi ! Kako grozno mi je, kako strašno
grozno ! Meni, ki sem žrtva ! ???? vest
imaš, kaka čustva, — imaš li srce ? . . .
Ko se je vse rušilo, ko je vse padalo na
me, ko so se pogreznili bogovi v blato,
ko sem jaz sama ležala v kaluži, — moj
Bog, kako strašen čas je bil to ! Tebi ni
bilo nič, — ti si se čudil. Čudil si se, da
se ne vdam, da ne molčim ! Čudil si se,
da sem videla in čutila sramoto, v katero
si me zavlekel, da moja duša ni otrpnila
precej prvi hip. Kako si me ponižal ! Vi-
diš, tako pobožno sem ti sledila, jaz tvoja
mlada, nedotaknjena žena, tedaj na oni
poročni dan. Še bi bil lahko kaj rešil, še
bi bila lahko živela sreča med nama ! Moj
Bog, tako sem te ljubila, tako sem ti ver-
jela . . . Ali ne, kaj si hotel z ženo,  — z
nepokvarjeno ženo, — prostitutko si potre-
boval ! In zato si mi moral  vse strgati z
duše, vse moje lepe sanje, vse čisto, dobro
in plemenito si moral  zamazati !  In ti si
se čudil, da sem kričala, da sem  se bra-
nila. Čudil si  se, da  hodim z objokanimi
očmi okrog, da si trgam lase z glave, da
si s pestjo   bijem  to  svoje mlado, oskru-
njeno  telo!   S   čelom   sem  tolkla   v zid,
grizla   sem  si roke, in moji nohti so bili
okrvavljeni z mojo krvjo.  Kožo bi si bila
spraskala s  telesa,   da  se očistim. A  ti
vsega tega nisi razumel.  Rekel si jeden-
krat materi, da sem ob pamet. Ob pamet !?
Ha,   ha !   Vidiš,  a   mati  je   bila  dobra !
Rekla mi je, da moram potrpeti. Da   so
pač nekateri, moški taki — ali to se mora
potrpeti. Sem žena ... In možje, nam po-
ročeni možje, imajo vso pravico nad nami.
In potem je bilo boljše, navadila sem se.
Težko je   priučiti  se smradu   — ali ide.
Nekaj žive duše se zaduši, nekaj srca od-
mre, ali ide. ... Ti si bil  zadovoljen.   In
naposled celo jaz. Itnela sem postati mati.
moje srce je oživelo in zatrepetalo v sreči.
Dete ! Nebeška čustva so  prešinjala  mojo
dušo. Dete ! . . . Prišlo je  mrtvo na svet.
Doktor je dejal, ¦— vsled tvoje krivde, —
vsled  tvoje   »mladostne  neopreznosti«   je
dejal.... Kako rahlo, kaj  ne?!  Neoprez-
nost, — to je lepše, kakor greh, zločin...
Nagne se k njemu : Ali veš,, kako sem te so-
vražila takrat?! Sovraštvo  in maščevanje
je živelo v meni. Kaj   ti  veš,   kolikokrat
sem se nagnila v noči čez tvoj  obraz, in
moje roke so se oklenile tvojega  vratu !
Mislil si, da je ljubezen, zakaj   moji  prsti
so bili slabi, in jaz sem te objemala lokavo,
da te zmamim, oslabim — in ti potem za-
tisnem   grlo. Volovsko  grlo imaš ! Jaz to
vem . . . Hotela sem te zadaviti.
Ivan tiho : Vedel sem že takrat.
Ana : Vedel si ?.. . O, o . . .
122
Ivan : Vedel. Ne bil bi se branil . . .
Ljubil sem te Ana, ne pozabi !
Ana: Ljubil si me ? ! . . . Ha, ha !.. .
A '.voje baletke, pred katerimi si me po-
niževal ? !
Ivan odločno, ali s trudnim, težkim fjiasom : Da,
ljubil sem te, Ana. "Ljubil sem te prej še,
ko si bila še ono veselo, brezskrbno dete
doma, in pozneje, ko si bila moja, — vse,
— ves čas, in še pozneje, ko si pred tremi
leti odšla ... In sedaj pusti, naj še jaz go-
vorim. Ne vem, ali je greh, da sem tak.
Težko mi je radi tebe. Ali sam, sam se,
glej, ne zavedan tako grozno vsega tega.
Tudi drugi so taki. Vsi v mojih letih so
taki, Ana. To pride. Mi nismo krivi. V
prvih letih mladosti se prične, in potem
odpada kos za kosom, kar je idealnega v
naših dušah. Tovariši in prilike, vino in
naša lastna kri, in mnoge izmed vas žen,
vse je krivo, vse nas ugonablja. Tako
živimo in se pridimo med seboj, skrunimo
in smo skrunjeni, in naša srca otrpnejo,
in samo še surovost nam ostane v duši.
Tak sem bil, ko sem te spoznal, Ana. in
prvikrat tedaj me je zapeklo v srcu, da
sem tak onečaščon in zamazan. A imel sem
te rad in snubil sem te. Ni se mi zdelo
greh. Vedeti moraš, da so vsi drugi taki,
kakor jaz. Malo je boljših, slabših mnogo.
Morda sem bil bolj nesrečen kakor drugi,
ali . . . Oni čisti, mladi ne pridejo v poštev,
Ana. Vas dekleta može matere, da bi bile
preskrbljene. Dobre partije hočejo, — raje
dobro partijo kakor dobrega človeka, ki
nič nima. Tako je v obče. In jaz sem bil
taka dobra partija, in tvoja mati me je
bila vesela. In jaz sem te rad imel, ali
razumel te nisem. Pokvarjen sem bil, in
moja čustva niso bila tako čista kakor
tvoja. To te je moralo žaliti, to sedaj poj-
mim, ali takrat nisem hotel pojmiti. Bila
si moja, razumeš ! In ker si mi tako hitro
zaprla dušo, jemal sem to, kar je bilo moje.
Ti bi me bila lahko dvignila k sebi ta-
krat, a bila si prenevedna za to. Prav nič
nisi poznala moža, njegove duše, njegovih
čustev, nagonov in njegovih strasti. Morda
bi me bila razumela, moje postopanje bi
ti ne bilo tako strašno, in rešila bi me . . .
Ker jaz sem te ljubil. — A ti si me samo
tako neopisno zaničevala, in to me je le
izzivalo. Moj Bog, saj ne veš, kako sem
tudi jaz trpel. Kakor da je nek težek
ogromen oblok pal name. A jaz nisem je-
den izmed onih, ki kmalu klonejo . . . Upi-
ral sem se in živel, kakor sem znal ... A
bilo je še slabje . . . Tedaj, ko je prišlo
dete mrtvo na svet, mi je bilo, kakor da
so mi srce živo iztrgali iz telesa z Vsemi
žilami in živci, (irozno mi je bilo. In ti si
bila taka, tako strašna .... A nisem se ho-
tel udati. Ne, čemu?! Vse sem preživel,
vse sem prenesel, kar me je srečalo v
življenju, — tudi to priživiš, sem si mislil.
Neki dan se mi je ona baletka vrgla v
naročje, zaradi kateri si ti pozneje odšla.
Vrgla se mi je, pravim. In jaz sem jo
vzel, da tudi to poskusim, zakaj življenje
mi je postajalo težko in strašno. Ko si ti
odšla, sem samotaril. Tako sem bil sam,
da me je bilo strah. Vedno sem bil sam,
sam, sam . . . Sredi življenja sem stal, ki
je vrelo in igralo krog mene, ali ostal sem
sam. Tri leta nisem govoril z nikomur o
sebi. O vsem, ali o sebi ne. A sedaj mi
je težko. Ne morem več. Prišel sem po
tebe. Pojdi z menoj. Vse ti hočem pove-
dati, kar sem doživel, vse, kar me je zlo-
milo in vse, kar sem jaz pomandral . . .
Nič nečem od tebe, nikdar se te ne do-
taknem. Ali zvečer bi rad govoril, govoril,
vse bi rad povedal iz duše, kar sem pre-
mišljeval ta leta. Jaz nisem kriv, Ana.
Nekaj tretjega je krivo, — vse to naše
ovzdušje, v katerem rastemo in živimo.
Ali pojdeš z menoj, Ana ?
Ana jokaje : Kako grozno sem nesrečna,
moj Bog ! Tako trudna sem, tako zmučena !
Ivan : Bedni smo mi ljudje! Pojdi z
menoj ! Nikogar nimaš, vs> so ti tuji in
oddaljeni. Uničil sem te, ali jaz nisem ho-
123
tel. Ljubil sem te, in — ako ne jaz, kdo
drugi. Sojeno je danes vam ženam tako .. .
Pojdi, Ana! Ne morem ničesar popraviti,
ali skrbeti hočem za te, da se odpočije.š.
Tudi tebi so bila ta leta grozna, ta kruh
po tujih hišah, tukaj kosilo, tam večerja.
Hudo je prodajati pamet za kruh. Pojdi z
menoj. Ako ozdraviš, poišči si druge sreče,
ne bom ti zastavljal poti. Moje življenje je
dokončano. Pojdeš ?
Ana trudno, resignirano: Pojdem.
DOPIS Z DUNAJA. LJUBA.
Ko sem čitala v »Dokumente der Frau-
en« spis J. Pergerja, nisem se mnog'o me-
nila zanj in mu tudi nobene posebne važ-
nosti pripisovala. Ne omenjala bi ga tudi
sedaj ne, ko bi mu ne bil g. Klemenčič
toliko pozornosti privoščil. Prvič že zato
ne, ker sem jaz v decemberski številki
lanskega letnika govorila o združitvi even-
tuelnega slovenskega društva z »občnim
avstrijskim ženskim društvom« čegar gla-
silo niso »Dukumente der Frauen«,
in drugič, ker vem, da prosto mislečo
ženstvo Dunaja najbolj simpatizira z socij.
demokrati, proti kterim se Perger najojstreje
izraža.
Dunajsko ženstvo si je ustanovilo uže
več ženskih društev. Imamo »krščansko
žensko društvo«, »ženski klub«, društvo
delavk« (teh je celo več) i. t. d. Med vsemi
društvi vendar zavzema »občno avstr. ž.
društvo« prvo mesto. To društvo ima zdrava
načela in izborno vodstvo. Med tem ko je
»ženski klub« le za ženstvo višjih krogov, ki
ne vedo kam s časom, je prej imenovano
društvo za ženstvo vseh slojej, katerim je
mar izobrazbe in pouka — ali pa pomoči.
V tem društvu se prirejajo večeri z naj-
različnejšimi vsporedi, ki so ali vsem pri-
stopni, ali pa le za društvenike. Društvo
ima le eno jedino sobo : čitalnico, ne pa,
kakor »ženski klub«, celo vrsto prostorov,
kjer udje kvartajo, biljadirajo, kadijo, toa-
lete in javne škandale prerešetavajo. »Obče
avstr. ž. dr.« je na i n t e r n ? ? i j o n a 1 n i
podlagi, ter že ima nekaj podružnic. Nje-
gova internacijonalnost je priznana v pra-
vilih, in da tudi v praksi, to vidi lahko
vsak, kedor je natančneje informiran. Tako
n. p. so v odboru tudi zavedne Čehinje,
ki ne zatajujejo svojega prepričanja. (Mi-
mogrede omenjeno, je predsednica, g'dč.
Fickert, tudi mene prosila, naj stopim v
v odbor, dasiravno ve, da sem Slovenka.)
Vodstvo je v rokah jako inteligentnih in
trezno mislečih dam, ki so sicer pristno
nemškega mišljenja, kar se tiče njih lastne
o.t>ebe, vendar pa podrejajo narodne inte-
rese obče človeškim. Da pa simpatizuje
prosto mislečo ženstvo se socijalnimi de-
mokrati, tega mu ne more nihče zameriti,
ker so oni ženski osvoboditvi najbolj pra-
vični. Vsakemu je prijatelj ljubši nego
nasprotnik.
Nekaj mi je g. Klemenčič pač iz duše
govoril. To je čudna sodba slovenskih
časnikarjev in Slovencev sploh napram »Slo-
venki«. Ko sem še bila med Slovenci in sem
izmed ženskih listov le čitala »Slovenko«,
sem čestokrat mislila : Zakaj neki pra-
vijo, da ni »Slovenka« bogvekaj?! Meni
ugaja. A mislila sem potem, da le zato,
ker sploh nobenega ženskega lista več ne
poznam, in njih kritika mi je imponirala in
prepričana sem bila, »da ni »Slovenka« bog-
vekaj.« No danes mi njih sodba ne impo-
nira več. Poznam skoro vse večje nemške
ženske liste in lahko trdim, da se sme
»Slovenka« (izvzemšt morebiti berolinsko
»Die Frau«) z vsemi postaviti v eno
vrsto. Rada bi vedela, kaj neki odlikuje
»Dokumente« tako, da bi bila proti njim
»Slovenka« taka ničla!? Čemu priporoču-
jejo slovenski listi iste? Priporočujte »Slo-
venko«, ki se bori za iste pravice, ima
isti program kako »Dokumente«, samo daje
»Slovenka« pisana v domačem jeziku. Vsa
čast internacijonalni objektivnosti; — ampak
124
naj bo res objektivnost, in ne domačim
listom krivična sodba in njim na kvar.
Da preidem na kaj druzega.
O kong"resu antialkoholikov pisali so vsi
večji časopisi mnogo. Kar bi morda naše
ženstvo zanimalo, je dejstvo, da je tudi v
»občem avstr. ž. društvu« govoril profesor
dr. Farei iz Švice ter svetoval ženam, na
kakšen način naj bi delovale one proti
najhujšemu sovražniku človeštva, proti al-
koholizmu. — Najbrž se bode tudi tukaj
osnovalo društvo abstinentinj, slično onim,
ki so jih ustanovile delavne švicarske dame.
Kolikokrat se čuje pri nas, kako tožijo
samci, ki imajo hrano v gostilnah, da so
prisiljeni piti, ker drugače ne dobe hrane.
Koliko stane to na mesec, na leto, izra-
čuni si lahko vsak sam, da govorim samo
o materijelni škodi in ne tudi o moralni,
za katero ima jako malo ljudi smisla. Ta
nedostatek so hotele odpraviti žene, in
čuditi smo se morali, ko smo slišali, kaj
so dosegle v Švici v posameznih mestih v
kratkem času. Ustanovile so restavracije,
v katerih se dobiva dobra cena hrana brez
alkoholičnih pijač. Kako se je s to uredbo
ustreglo tudi mnogim moškim, priča izborna
frekvencija teh gostilen. Seveda so te žene
tudi v svobodni .Švici imele mnogo zaprek,
morale prestati dosti zasmehovanj, a končno
imajo lepo plačilo v vspehu svojega truda
in v hvaležnosti mnogih mlajših uradnikov
in uradnic.
Na vsakem polji torej že vidimo de-
lovati ženo, in povsod dobrodelno. Res
še moramo mnogo predsodkov premagati,
a česa ne premaga vstrajnost, združena z
inteligenco, in to tem bolj, ker imamo le
malokedaj  logično mislečega nasprotnika.
Ker že ravno govorim o nelogičnih
nasprotnikih, dovolite mi, gpa. urednica,
da navedem jedno nesmisel. — Vedno bolj
se toži, da je mladim ljudem skoro popol-
noma nemožno ženiti se, ako nima on ali
ona zasebnega premoženja. Zato tudi vedno
bolj izginjajo srečni zakoni, in to ni čuda,
če se mora pri sklenitvi istih po vsem bolj
vprašati kakor po ljubezni. Logično misleč
človek, ki ve, da je srečen zakon podlaga
človeške družbe, bi pričakoval od mero-
dajnih krogov vsega,, kar povspešuje svo-
bodno volitev. A ravno nasprotno se godi.
V mnogih kronovinah mora učiteljica,
poštna uradnica i. dr. izstopiti iz službt,
ako se omoži. Zato se niti io°/0 mladih in-
teligentnih deklet ne more omožiti, ali pa
se omože z možem, ki je mnogo stareji od
njih. Ta krivica je gotovo ena največjih, kar
jih mora prestati ženstvo. Da se proti njej
borimo z vsemi močmi in se bomo, dokler
je ne odpravimo, je le dokaz, da se ču-
timo kot človek — kot žena.
NADEŽDA ALEKSANDROVNA
LUHMANOVA. BOŽIDAR TVORCOV.
KALUGA.
Nadežda Aleksandrovna Luhmanova
je ne le ena iz prvih ruskih pisatelj nie,
ona je tudi ena iz prvih boriteljnic za
žensko stvar sploh, posebno pa za zbolj-
šanje nravstvenega položaja sedanjega
i bodočega ženstva.
Ta odlična ženska je letošnjo zimo
nekolikokrat predavala v obojih naših
stolicah na razne teme ženskega vpraša-
nja. Nadežda Aleksandrovna je prepričana,
da je glavni izvirnik nepovoljnega stanja
sedanje ženske tista prepad, katera leži
mej razvojem moških in žensk v umst-
veno nravstvenem obziru. Gospa Luh-
manova je napisala obširno razpravo pod
zaglavjem : »Uzroki večnih prepirov mej
moškimi i ženskami.« S to razpravo je od
začetka spomladi ishodila vso Rusijo, ter
jo predavala pred mnogobrojno avditorijo
z velikim uspehom. V velikih provincijal-
nih središčih, kakoršna so vseučiliščna me-
sta, je lekcija Luhmanove napravila tak
utis, vi bi rekli tak furor, da se je morala
predavati po nekolikokrat zaporedom.
I25
22. aprila t. 1. je Nadežda Aleksan-
drovim posetila tudi starodavno te.ško-
vesno Kalugo, kamurjoje najbolj zvabilo
društvo »pomoči učiteljem načelnih (ljud-
skih) šol«. V obširni dvorani tukajšnega
dvorjanstva ili plemstva, pred izbornim i
mnogobrojnim občinstvom, predavala je
gospa Luhmanova svojo izljubljeno temo
po naslednjem načrtu :
Površni pregled ženskega življenja i
prvi uzroki prepirov mej moškimi i žen-
skami.
Začetek lažnjivih dotik otrok raznega
spola.
Načrt skupne odgoje fantičev i dekličev.
Nekoliko besedic o šolah tacega tipa
na Švedskem i v Ameriki.
Poezija otroških spominov.
Korist od blizkega spoznanja značajev
učeče se mladine obojega spola.
Je li pri sedanji odgoji možno iskreno
prijateljstvo mej mladenci i devicami ?
Pravice dekličev v Angliji.
Ljubkovanje i ulica — odgojiteljnica.
Povodom govora znamenitega našega
pravoveda-senatorja Koni — v dvorcu
princese E. M. Oldenburške v Petrogradu
o spasu padših žensk. Kdo i kaj more
povzdigniti družbinsko nravstvenost.
Sužnje veselja.
O nezakonskih otrocih.
Baharija.
Prizanesljivost družbe k znanim ot-
nošajem.
Ženin i nevesta.
Naloga očeta i matere v odgoji otrok.
Beseda o neoženjenih moških.
Lekcija je trajala cele tri ure s 15-
minutnim prenehljejem. Učinek predavanja
na občinstvo je bil bezdvombeno silen, da si
razen, kar je bilo vidno po obrazih, kak moš-
kih, tak i ženskih. Osnovna ideja vsega
predavanja je, po mojem, vzajemno ne-
znanje i nerazumenje ženskega i moš-
kega spola, i to je tudi glavni vir
tistih žalostnih prepirov i navskri-
žij, k te re vidimo v vseh dobah i v
vseh slojih človeškega življenja,
življenja skupnega, moških z žen-
skami. Gospa Luhmanova prav za prav
novega prav nič ni povedala; pa njena
razprava je preispolnjena markantnih
slučajev iz raznoobraznih krogov življen-
skih, od berača do bogača, od prostaka
do usejanega se zvezdami najvišega držav-
nega dostojanstvenika. Vse te slučaje je
gospa prepodavateljnica prav umetno
zvezala v eno celoto ter jih obob-
čila i navdahnila z visoko moraloj,
kar je lastno le ljudem nadarjenim, kakoršna
je bez dvombe Nadežda Aleksandrovna.
Pribavite še impozantno unajnost, tisto sta-
rost, kteri Prešernove »srčne rane« uže ne
motijo sna, i lepo i energično doneči glas
bariton — i vi si lahko sostavite resnične
pojme, povoljne pojme i o samoj gospe
Luhmanovi, i o njenih lekcijah, i tisti ulogi,
ktero Nadežda Aleksandrovna igra v ru-
skem literarnem življenju: uloga ta ni
malo važna, a kar je glavno, je, seveda,
to, da je polna trnja...
P. S. Gospa I. T. C uli ? k a, moja dobra
prijateljnica i velika boriteljnica za pravo
žensko delo, šepnula je do predavanja g.
lektorši, da jo bo slu šal tudi sotrud-
nik »Slovenke«. Sred predivljija dobil sem
vizitnico z ruskim, seveda, pripisom : Cle-
nica »ruskega literarnega i glediščnega dru-
štva v Petrogradu« pošilja vam svoj srčni
pozdrav. N. A. L. To vizitnico pošiljam
vam*), kak drago relikvijo — hranite jo
zvesto! Je menda bolj vaša, nego pa
moje malosti . . .
0 SPOLNI VZGOJI.**) DRAGOTIN
LONČAR. PRAGA.
(Zvršetek.)
Drugo pravilo, ki je moramo imeti
vedno pred očmi, je to, da vzpodbujamo k
*) Najsrčnejša hvala na izredni ljubeznjivosti ! Ured,.
**) Po dr. El. Blackwellovi,
126
zgodnjemu zakonu. Kar uči splošna izkuš-
nja, obsegajo besede Montesquieuove : »Za-
kon narave je, da čim bolj se zmanjšuje
število zakonov, tem pokvarjenejši so oni,
ki v ta stan vstopajo, čim manj je oženje-
nih mož, tem manj je zakonske zvestobe.«
Vse kratkovidne vlade, ki otežujejo na
nenaraven način sklepanje zakonov, so pri-
morane preklic? vati svoje prepovedi in
zapreke, ko se množi število nezakonskih
otrok.
Toda zgodnji zakon še ne pomenja
sam na sebi nravnega preporoda, ako si
ni pridobil človek že poprej vlade nad seboj.
Zakon ni nikakšno zdravilo za spolne
bolezni. Kjer se smatra zakon za priložnost,
da moremo nezdržno ustrezati spolnemu
nagonu, ondi se godi to tako dolgo, dokler
se nismo prenasitili. To je nujna posledica
vseh samo gmotnih slasti. Tu ni samovlade,
zato jc tudi neznana duševna prednost za-
konskega stanu, tu ni nikakega spoštova-
nja do ženskega spola. Telesno prenasiče-
nost more zadovoljiti le izprememba, odtod
splošna nezvestoba in ž njo vse neblage
posledice za rodbinsko življenje. Zgodnji
zakon ima svojo vrednost le tam, kjer vlada
poleg teg"a nravna čistost.
Zahteva zgodnjega zakona ima mnogo
zaprek, toda te zapreke moramo odstraniti.
Zgodnji zakon je naravni in pravi način,
da se izognemo razuzdanemu življenju. Ako
hočemo, da se človeška družba zboljša,
moramo ta način življenja smatrati za trdno
prepričanje, ne za abstraktni ideal, uvaže-
vati moramo možne stvari in ne nemožnih.
Vse drugačne so posledice, ako imamo
pred seboj določeni namen, ki ga skušamo
dosezati z vsemi silami, nego če že naprej
dvomimo o možnosti uspeha.
Zapreke, ki ovirajo zgodnji zakon, so
prva ljubezen, nemožnost skrbeti za rod-
bino, želja po romantičnem, vihravastem
življenju, izpremembi. Toda to so prazni
izgovori, ki slone na napačni vzgoji, na
nedostatku samovlade, nenravnih navadah
in pokvarjenem ukusu. Mladi mož, ki seje
navadil od otroških let pošteno občevati
z mladimi ženami, se ne zagleda takoj v
prvo ženo, ki mu pride nasproti. S svo-
bodnim prijateljskim občevanjem je spo-
znal svoj značaj in je zmožen, da si pametno
voli prihodnjo svojo družico. Za mlado
ženo je zgodnji zakon naravni cilj življenja,
ki ga hoče doseči. Njen ukus si želi mla-
dega moža, nekoliko starejšega, nego je
sama, tovariša, katerega more spoštovati
in ljubiti, toda le kot tovariša in ne kot
očeta. Ako postane duševna sorodnost ne-
izogibni temelj prave in trdne zakonske
sreče, da se mora pred njo gmotna korist
umakniti ; ako bodo varčnost, znanje go-
spodinjstva in sposobnost, pripraviti pri-
jetno družinsko ognjišče, poleg duševne
sorodnosti glavni pogoji zakonske sreče,
potem se bo skušala žena prilagoditi
tem lastnostim. Ako pa nasprotno ona
čuti, da je telesni vtisek glavna stvar, za
katero se ji je treba brigati, da je teles-
nost glavno ali morebiti edino njeno bo-
gastvo, ki zanima moški svet, potem bo
naravno ona vzgajala le svojo telesnost, v
to svrho ji bodo služila vsa mogoča sred-
stva, zlasti obleka, ki naj ji daje telesno
dražestnost in zakriva telesne nedostatke.
Nečimernost, potratnost, ki se često navaja
kot zapreka zakona, so posledice te nravne
pokvarjenosti, goječe le telesnost. Otroci
bi morali začeti samostojno življenje tako
preprosto, kakor so je začeli njih starisi,
kot dodatek naj bi jim bile le koristi
vzgoje. Napačno je mnenje, da morajo
otroci samostojno začeti šele tam, kjer so
nehali starisi. Vsak rod bi se okoristil z
delom prejšnjega, vsak bi napredoval za
korak dalje. Dobro sredstvo proti nenrav-
nosti je zgodnja zaroka in ž njo združene
dolžnosti in pravice.
Reformo spolne vzgoje pa mora pro-
izvajati tudi oče, ne le mati. Mož pri svojih
opravilih izven domače hiše prepušča često
vzgojo ženi,  dasi je  potreba  vzajemnega
127
sodelovanja. Neke dolžnosti pa zahtevamo
naravnost le od moža, one dolžnosti, ki
mu jih nalaga njegovo javno delovanje.
Možje imajo ne le kot očetje, ampak tudi
kot vzgojevatelji mladine, kot učitelji, du-
hovniki, zdravniki veliko moč v rokah, da
povzdigajo nravnost družbe.
Mnogo morejo koristiti očetje svojim
otrokom in njih prihodnjosti s postavami,
kijih bodisi dajejo, bodisi odobravajo. Ako
skrbi zakonodarstvo za razmnoževanje ar-
made, gostilen ali pa za uredbo tovarni-
škega dela in za narodno vzgojo, vse to
vpliva na nravni značaj ljudstva. Noben
zakonodarec, ki je sam tudi oče, ne smel
bi pozabiti dolžnosti, ki mu jo nalaga dru-
žina, kako namreč more dobro premagati
slabo, kake postave uvesti, da bi mogli
otroci lažje se vzg-ajati v krepostne ljudi.
Tudi spolno čistost moremo varovati
s postavami, ako pride družba do spozna-
nja, da je spolna čistost imetje in sicer
najdragocenejše imetje, ter da je narašča-
joča razuzdanost zlo, pred katerim nas
mora braniti zakonodarstvo. Pri tem pa
mora poseči zakonodarstvo po viru zla in
se ne zadovoljiti le s tem, da odstranjuje
posledice zla : usahniti mora vir.
Zakonodarstvo samo na sebi pa ne
pomaga nič, ako vzajemno ne deluje pri
tem ostala družba s svetom, pismom in
besedo. Pred vsem je treba, da umeväjo
pomen tega vprašanja oni, katerih se naj-
bolj tiče, namreč očetje in matere.
Prvi korak k spolni vzgoji mladine je
ta, da se starisi zavedajo pravega namena
te vzgoje in da vsakdo pomaga pri tem.
Drugič pa se je treba odločiti, na kakšen
način bi se dal doseči ta namen s skup-
nim delom. Proti redni, stalni nevarnosti
je treba rednega, stalnega in združenega
dela — organizacije, društev.
*
To bi bile vodilne misli dr. Blackwellove.
Spolno razmerje ima globok pomen
za razvoj naroda, za njegovo duševno in
telesno suo, za njegov značaj, njegove
zmožnosti. Ako je kako vprašanje narodno,
je predvsem spolno, in zlasti velja to za
male narode. Spolno vprašanje je vpra
sanje malega naroda — trdi po vsej pra-
vici Björnson.
Ulični napisi, blagoslavljanje zastav,
odkrivanje spominskih ploščic z vsemi temi
pompoznimi sprevodi, tem krikom in vikom
v prazne višave, temi vodenastimi napit-
nicami, ki izvabljajo solze iz oči in pada-
nje v naročje drug drugemu — kako po-
vršno, malenkostno, v celoti brezpomembno
»narodno delo« v primeri z velikimi, glob-
ljimi nalogami, ki nam jih nalaga ravno
ta malost ! Žalostno smešni ti rodoljubi in
domoljubi, ki vam pri vsaki priliki vstajajo
drug za drugim, pretresljivo in ginljivo
deklamujejo o naši malosti, zaradi katere
baje nikamor ne pridemo, ker se povrh še
prepiramo med seboj, kako grme proti
našim sovragom (kako prijetno je vendar
igrati ulogo nedolžnega jagnjeta !), ki krčijo
naše vrste, kako vam v pristnem ali umet-
nem navdušenju na debelo prodajajo svojo
ljubezen do slovenskega naroda, za kate-
rega hočejo dati svoje življenje, če ne pa
vsaj delovati zanj do zadnjega dihljaja —
pri tem pa taki in podobni narodni delavci,
katerih ni malo, in med najboljšimi sloji,
sistematično izkoriščajo moralno pokvarje-
nost ali pa gmotno bedo žen brez pomi-
sleka, koliko poštenih rodbin so morebiti
s tem ukrali slovenskemu narodu, koliko
dece, — koliko duševne in telesne revščine
povzročili, ki se ne da popraviti tako hitro ! !
In mi smo vendar mal narod in ljubimo
ta svoj mali narod . . .
Zlasti mladina (visokošolska), ki toliko
rada govori o tem, kako deluje za narod
ali se vsaj pripravlja za narodno delo, ima
tu hvaležno polje pokazati v resnici, kako
umeva svojo nalogo. Seveda to drobno delo
ni tako po ceni, ž njim si ne prislužimo
tako hitro dvomljive slave in imena »na-
rodnih bojevnikov* in »velikih rodoljubov.«
128
A kdo ne hrepeni po tem ? Tičimo se pre-
več v starih nazorih.
Nasproti sedaj vladajočemu mnogožen-
stvu nastopa novi ideal spolnega življenja:
enoženstvo. Posamezniki bodo i v prihod-
nje, kakor doslej živeli v prostovoljnem ali
prisiljenem brezženstvu, toda splošni namen
človeške družbe brezženstvo ne more biti.
Gre za to, da se to razmerje uravna pri-
merno stopinji razvoja, do katere smo prišli.
Mnogoženstvo smatram za nedovoljeno
iz intelektualnih in moralnih razlo-
gov. Razum, oprt na rezultate novejšega
proučavanja, mi jasno dokazuje telesno in
duševno škodljivost mnogoženstva kakor
za posameznika tako za družbo. Moralni
razlogi pa izhajajo iz prepričanja, da se
človeštvo razvija k vedno večji popolnosti
in da je vsakdo dolžan, ako hočemo na-
predek, pomagati pri tem spopolnjevanju,
ker celota bo popolna, ako bodo popolni
njeni posamezni deli. To moralno prepri-
čanje mi narekuje tudi moje socialno
stališče. Kdor je proti kakršnemukoli izko-
riščanju, dosledno ne more in ne sme iz-
koriščati žene, da bi mu prodajala svoje
najdražje imetje — ljubezen. Nasprotno si
moramo prizadevati, da preuredimo družbo
tako, da se ženi ne bo treba zatekati k
mnogomoštvu.
Vstajajo možje, ki dajejo smer ljudstvu,
po kateri se vrši moralni preporod člove-
ške družbe. Imenujem samo par znanih
imen: Tolstoj na Ruskem, ? Jörn son v
Skandinaviji, Masaryk na Češkem, Zola
(v zadnjem času) na Francoskem itd.
Dani se tudi tu že ; kdaj pa napoči
dan, je odvisno od nas samih, od našega
dela . . .
OBČNI ZBOR ZAVODA SV. NIKOLAJA
V TRSTU.

Dne 28. aprila t. 1. se je vršil v dvo-
rani  „tržaškega podpornega in bralnega
društva" tretji redni občni zbor „zavoda
Sv. Nikolaja". Udeležba je bila zlasti od
strani slov. služkinj jako obila, kar jasno
priča, da vedo dekleta ceniti ustanovo, ka-
tere smoter je njih duševna in gmotna
blaginja.
Zborovanje je otvorila predsednica ga.
Karla Ponikvarjeva, ki je navzoče presrčno
pozdravila ter dala besedo tajnici, gej. Ivanki
Klemenčič. Tajnica se je v svojem poročilu
omejila le na splošna dejstva, prepustivši
podrobno poročilo Q delovanju in polo-
žaju zavoda voditeljici notranje uprave,
gej. Mariji Skrinjarjevi. Tajnica je poročala
sledeče:
Tretjič obdržuje „zavod Sv. Nikolaja"
svoj redni občni zbor, tretjič polaga račun
o svojem delovanju. Z zadoščenjem lahko
rečemo, da je račun tudi danes v popolnem
soglasju z namenom in nalogo zavoda.
„Zavod Sv. Nikolaja" je tudi v minolem
letu dosledno in vestno vršil svojo človeko-
ljubno misijo. Tudi letos še ni sicer mogel
tako razširiti svojega delokroga, kakor do-
loča temelj njegovega programa, kajti pri-
manjkovalo mu je v to potrebnih denarnih
sredstev. V kolikor pa mu gmotne razmere
in nekatere druge okolnosti niso delale
nepremagljivih ovir, je dosegal svoj namen
v polnem obsegu. Poglejmo !
V minolem letu je „zavod Sv. Niko-
laja" sprejel 607 deklet, in sicer iz Kranjske
223, s Primorskega 201, Štajarskega 116,
s Koroškega 46 in iz Hrvatske in Dalmacije
22. Od postanka pa do konca leta 1900 je
zavod oskrbel 1084 deklet. S takim številom
more le malokateri' podoben zavod doku-
mentirati svoje delovanje in opravičenost
svojega obstanka.
Mnogo, mnogo izmed teh deklet je
prišlo trkat na vrata našega zavoda v hipu,
ko ji je pošel zadnji novčič, s katerim bi
si mogla preskrbeti neobhodno potrebne
hrane in prenočišča, ko ni imela ni jedne
odkritosrčne prijateljske duše, h kateri bi
se zamogla zateči za kakoršno koli pomoč.
129
Prišla je torej v hipu, ko je stala pred naj-
groznejšo bedo, ko so že po njej stezali
svoje umazane roke podli, brezsramni ljudje,
ki na brezvesten način izkoriščajo bedo in
zapuščenost ter nevednost naših deklet in
jih pehajo v brezno nravne propalosti in
duševne smrti. Lahko se torej reče, da je
zavod s tem, da je ubogemu dekletu v
takem hipu odprl svoja vrata in jo sprejel
v svoje okrilje, ji takorekoč znova podaril
življenje. In takih slučajev je bilo ogromno
število. Tudi letos je torej imel naš zavod
prebogato žetev na polju človekoljubja.
. Vodstvo zavoda si je neprestano pri-
zadevalo vzbuditi oziroma potrditi v mladen-
kah čut in zavest človeškega dostojanstva, ki
je v zvezi z verskim čutom nepremagljiv jez
nasproti nemoralnosti. A tudi v narodnem
oziru je zavod pravo ognjišče narodne za-
vednosti in ljubezni do naroda. Lahko se
reče, da dekle, ki je vsaj nekaj časa bi-
valo v zavodu, ne. izgubi več svojega člo-
veškega in posebej še narodnega poštenja.
To nam potrjuje dosedanja izkušnja. Izjeme
so dosedaj bile le redke.
Zal pa, da v Slovencih še vedno ni
pravega zanimanja in razumevanja glede na-
šega zavoda. Posebno so občine po ogromni
večini popolnoma indiferentne napram za-
vodu, vkljub temu, da je isti ravno njim v
posebno korist, ter jim prihranja mnogo
denarja in nebroj sitnosti.
Vodstvo zavoda je tudi letos poslalo
vsem slovenskim občinskim uradom prošnje
za podporo, a žal, da so občine, ki so se
odzvale naši prošnji s primerno svoto, le
maloštevilne častne izjeme. Upajmo, da se
v bodoče v tem oziru doseže temeljita iz-
prememba ter da bodo izjeme one ob-
čine, ki zavoda ne bodo hotele ali mogle
podpirati.
 Prav bi bilo, da bi vsaka občina do-
ločila zavodu stalno vsakoletno podporo.
To bi pomenilo za občine mal davek, a
našemu društvu bi se s tem zagotovila
bodočnost.
Več smisla in ljubezni za naš zavod
so pokazali slovenski zasebniki in nekateri
denarni zavodi, kakor se razvidi iz blagaj-
ničinega poročila.
Za vse prejete podpore se je odbor
pismenim potom zahvalil. A bodi še enkrat
vsem častitim darovalkam in darovalcem,
posameznikom in korporacijam izrečena na
tem mestu presrčna zahvala !
Odbor je imel od zadnjega občnega
zbora 12 rednih sej, na katerih se je, razven
o tekočih stvareh, opetovano bavil z vpra-
šanjem, da bi se v zavodu zasnovala redna
predavanja, a vsled .vsakojakih ovir se to
vprašanje še ni moglo končno rešiti. Upati
pa smemo, da lepa misel, katere uresni-
čenje bi bilo velikega kulturnega pomena,
skoro postane dejstvo. Mej tržaško inteli-
gencijo se nedvomno najde požrtvovalnih
mož in žen, ki sprejmejo človekoljubno in
rodoljubno nalogo ter prevzamejo preda-
vanja. Med dekleti samimi vlada za to idejo
mnogo zanimanja, ki priča, da ista hrepe-
nijo po izobrazbi. Daj Bog, da bi na pri-
hodnjem občnem zboru tudi v tem oziru
že lahko poročali o delovanju in uspehih !
Slavje Prešernove stoletnice je našlo
odmeva tudi v našem zavodu. Po inicija-
tivi deklet samih odposlal se je k Prešer-
novi slavnosti v Ljubljano telegram, čegar
stroške so dekleta sama zložila iz svojega.
Vsebina brzojavke je bila ta-le:
„lz vseh delov Slovenije zbrane —
Prešernove čestilke smo udane; — med
zbranimi je vsaka sklenila — da ne potujči
je nobena sila. — Pesnikov duh živi med
nami — Slava Prešernu, kličemo z Vami.
— Gojenke zavoda Sv. Nikolaja."
O tej priki je tudi odbor poslal sle-
dečo brzojavko: „Duh Prešernov naj budi,
— duh Prešernov naj živi, — Prešerna
pesnika orjaka — naj slavi Slovenka vsaka!"
„Zavod Sv. Nikolaja" stremi z vso
vnemo po spopolnje^iju in napredku, a
ovira ga v tem, kakor že rečeno, nedosta-
janje gmotnih sredstev. Pred vsem bi mu
¦
130
bilo treba prostornejšega stanovanja in pri-
merne oprave. Prihodnje leto se mu bo
seliti iz dosedanjih prostorov. Težko mu
bo dobiti primernejših. Kako prijetno bi
bilo, če bi naš zavod imel svoj lastni dom!
Dal Bog da postane vsaj nada, da ga dobi
v doglednem času, mogoča!
Konečno bodi izrečena srčna zahvala
vsem slovenskim listom, pred vsem cenjeni
„Edinosti", da so, brez ozira na svoje po-
litično stališče, se vedno radi odzivali pro-
šnjam zavoda ter brezplačno priobčevali
naša poročila in prošnje za podporo!
Zaključujem z željo: „Zavodu Sv. Ni-
kolaja daj Bog zreti kmalu jasnejših dni !
Za tem je poročala blagajničarica,
gospa Marija Skrinjar, o denarnem stanju
zavoda. Iz njenega poročila posnemamo
posebno zanimive podatke.
Ko je namreč leta 1898. prevzela bla-
gajno, imela je v isti manj nego nič, kajti
imela je nad 1000 K. — dolga. A z božjo
pomočjo in s pomočjo rodoljubov in člo-
vekoljubov imela je koncem leta 1899. v
blagajni že 445 K 32 st. gotovine. Vrhu
tega pa se je še nakupilo nekaj pohištva
in drugih potrebščin, kakor priča letni račun.
Blagajničarica se je spominjala vseh onih,
ki so pripomogli, da se je tako kmalo rešila
dolga, ter svoje poročilo završila tako-le:.
„Od vseh doposlanih svot sta me najbolj
ganili dve, ki sem jih prejela od dveh pre-
prostih, a po duhu in srcu plemenitih služ-
kinj. Prva nam je poslala 22. K s pod-
pisom: „kuharica v Kranju", druga —
Marija Mohar, rojena v Škofji loki na
Kranjskem, sedaj v službi v Trebčah pri Op-
činah — pa 10 K z opazko: „Rodoljubkam
v pomoč in podporo! Bog daj srečo!" —
Končno bodi vsem, ki so pripomogli, da
smo tudi gmotno tako lepo napredovali,
izrečena še enkrat najiskrenejša hvala !
Naj bi nam tudi v bodoče ne manjkalo
blagih podpornikov!«
Ista gospa je na to prečitala sklepni
račun za upravno leto 1900, ki izkazuje
dohodkov 2126 K 63 st., skupnih stroškov
K i402'2o, med katerimi se nahaja 150
K odškodnine za hrano čisto revnim de-
kletom, ter 1324 K 79 st. premoženja.
. Ako reasumiramo vse doslej navedene
podatke, najdemo, da je „zavod Sv. Ni-
kolaja" v kratki dobi svojega obstanka po-
kazal nenavadno življensko eneržijo ter
dokazal, da temelji na pravi podlagi. Ve-
lezanimiva je o tem posebno izjava ge. bla-
gajničarice, da se bo zavod v nekoliko
letih, ako se bo razvijal tako kakor doslej,
lahko vzdržaval se samo redno udnino in
posredovaln ino.
Zanimivo in značilno je bilo poročilo
ge. Skrinjarjeve o notranji upravi. Poročala
je sledeče:
„Slavni občni zbor!
Dolžnost me veže, da danes po teku
treh let stopim pred Vas kot voditeljica
notranje uprave ter vam položim račun
o svojem delovanju. Ko sem leta 1898.
prevzela notranjo upravo, takrat že sem
vedela, kako težko breme si naložim. Vi-
dela sem v duhu vse bridkosti, žrtve in
težave, ki so spojene z notranjo upravo.
Videla sem vso odgovornost in samozata-
jevanje, katero si naložim s tem bremenom.
Ali prevzela sem z veseljem, ker sem vedela,
da dekleta potrebujejo zaščitnika, in to sem
hotela, da jim bodi „zavod Sv. Nikolaja".
Da je pa zavod vršil svojo nalogo, o tem
priča število vsprejetih deklet. Od 1. ok-
tobra 1898. pa do leta 1900. je vsprejel
zavod pod svoje okrilje 1084 deklet, in
sicer leta 1898. — 76, leta 1899. — 401
in leta 1900. — 607 deklet. Ta števila pač
jasno kažejo, da-li je bil zavod potreben
ali ne. Kažejo pa tudi, da je zavod z vsa-
kim letom napredoval. Da je napredoval
tudi gmotno, to kažejo računi društvene
blagajne.
Dekleta so se vedla jako vzorno, iz-
vzemši malih izjem. Zavod je postal v vseh
131
tržaških krogih jako znan in preljubijen
ter bi moral razpolagati še z večjim šte-
vilom deklet, ako bi hotel vstreči vsem
onim družinam, katere iščejo v zavodu
služkinj. In to brez razlike narodnosti.
Zavod je prava dobrota tudi za gospo-
dinje, ker so gotove, da si najmejo pridno
in pošteno služkinjo. Največje zadoščenje
mi je, kedar se gospe tuje narodnosti po-
hvalno izražajo o njem.
Zavod je razkrinkal marsikateri brlog
propalosti ter so tudi dotičniki vdobili svoje
plačilo. Zavod je vsestransko delal za bla-
ginjo deklet. Dobrim dekletom je preskrbel
dobre službe, za slabe je pa poskrbel, da
so se poboljšale ter tudi jim potem na-
bavil službo ali pa delo. O onih pa, ki se
niso hotele poboljšati, je obvestil stariše
ali pa županstvo ter s tem prvim prihranil
sramoto, a občinam stroške za odgon in
druge sitnosti. Navajalo se je tudi dekleta
na varčnost, kajti ravno ta je ključ blago-
stanju, a naša dekleta žalibog ne znajo
varčiti ; le redkokdaj se zgodi, da bi ka-
tero dekle prostovoljno hranilo, pač pa
lahkomiselno zapravlja denar, ki si ga je
težko prislužilo.
Zavod ima tudi namen, širiti med de-
kleti veselje do čitanja, ter je ta namen
izvrševal, kolikor je bilo v njegovi moči.
Zavod je tudi skrbel za primerno raz-
vedrilo onih deklet, ki so ob nedeljah in
praznikih kar trumoma prihajala vanj.
Zdaj mi je pa pojasniti še nekaj, kar
bi rajši zamolčala.
Rekla sem že, da sem leta 1898. z
veseljem prevzela notranjo upravo. Vedela
sem že takrat, da me čaka velika odgo-
vornost, a zanašala sem se na človeko-
ljubje in rodoljubje tržaških in drugih gospa
in gospic — in nisem se varala. Dolžnost
me veže, da danes tem potom zahvalim
one plemenite gospe, ki so mi lajšale trud
in bridkost. Posebno pa mi je zahvaliti
one blage gospodinje, ki razumejo namen
zavoda ter so sprejemale dekleta v službo,
postopale ž njimi blago ter po materinsko
skrbele zanje. One nikakor ne smatrajo
zavoda za „magacin" ali zalogo, kjer se
dobi na izbero, kdor hoče in kolikor hoče,
deklet, marveč poznajo vzvišeno nalogo
človekoljubja in rodoljubja ter vedo, da
je tudi preprosto dekle del naroda, kate-
remu pripadamo me same.
Te plemenite gospe vedo, da ako
rešimo narodu ženstvo, da smo storile
najvažnejše. Hvala jim, ker so me razu-
mele. — Imamo pa tudi takih gospa, ki
ne umejo važne naloge „Zavoda Sv. Niko-
laja" ; one hočejo po vsej sili ponižati za-
vod v navadno posredovalnico. A to se
ne sme nikdar zgoditi. Zavod se ne sme
ponižati do take stopinje. Zavod bodi v
prvi vrsti pribežališče, v drugi vzgojeva-
lišče in še le v tretji vrsti posredovalnica.
Očita se mi, da sem premalo stroga,
zahteva se, da moram biti stroga do brez-
obzirnosti ; zahteva se, da moram dekleta
prisiliti, da ostanejo v hišah, kamor jih
dam, in ako se slepo ne pokorijo, da se
jih ne sme nikdar več sprejeti v zavod.
Upeljati se hočejo take spremembe, kate-
rim se ne morem udati. In vse to od takih
strani, ki niso nikdar za zavod niti z me-
zincem se ganile. Absolutizem in terorizem
ni za sedanji prosvitljeni vek, pač pa za-
hteva naš vek napredka na vsakem polju.
Prepričana sem tudi, da se z blagim in
milim postopanjem mnogo več doseže nego
z brezobzirnostjo in zatiranjem. Meni je
dekle, kedar prestopi prag zavoda, moje
dete, za katero sem dolžna skrbeti, ne
oziraje se na to, da-li dekle to zasluži ali
ne. Zatekla se je v zavod, potrebna po-
moči in varstva, in to zadošča, da jo lju-
bim in da po moči skrbim za njeno srečo.
Očita se mi nadalje, da branim in
zagovarjam služkinje. — Moj Bog, zakaj
pa sem postala voditeljica zavoda za služ-
kinje ? Kako naj ne branim teh od vsega
sveta zapuščenih in pozabljenih sirot ? Da,
branim jih povsod, kjerkoli se jim godi
132
krivica, že za to, ker se same ne sinejo
in ne morejo braniti. Branim jih pred
moškimi propalicami, pred izkoriščevalci
njih nevednosti, pred rušitelji ženske sra-
mežljivosti, a tudi pred gospodarji in organi
c. kr. policije, ako treba. Branim jih pov-
sod, kjerkoli se jim godi krivica. Krivica
se jim ne sme goditi nikjer in nikdar.
Meni so dragocen del naroda in prevzela
sem s polnim prepričanjem dolžnost, skrbeti
zanje.
Jaz vem tudi za njih slabosti. — Boli
me, ko vidim, da je dekle spotično, brez-
čutno, da smatra svoje gospodinje za ne-
kake tirane, vse to me boli - ali ono ni
temu krivo, pač pa so krivi tisti, ki sojo
tako napravili. Da, oni, ki hočejo imeti
nekak mrtev, brezčuten stroj mesto čute-
čega bitja, oni sami so krivi, da je tako.
— Gospodinja je dolžna skrbeti za dušni
in telesni blagor svoje služkinje, in ako
tako ne dela, ni prava gospodinja. Biti
mora prizanesljiva, ljubeča mati, in služki-
nja jo bode ljubila ter ji bode udana z vso
dušo. Motijo se torej one gospe, ki mislijo,
da zavod bodi zaloga služkinj. Onečaščalo
bi se s tem ime svetnika, katerega ime
nosi. Poznam gospe, ki skrbijo za služki-
njo, kakor za lastno dete ; zato je pa tudi
služkinja vdana gospodinji, kakor lastni
materi. Ker sem pa prepričana, da one
gospe, ki hočejo preosnove v zavodu, niso
dosedaj malo ali nič delale v korist istega,
pač. pa znajo pošteno zabavljati, in to v
škodo naše narodne stvari, svetujem jim
in jih prosim danes, da se z vnemo opri-
mejo dela v zavodu, in nihče jim ne bo
bolj hvaležen nego jaz. Stvar so pritirale
tako daleč, da ne kaže druzega, ali da se
udam ali pa da odstopim. Ker pa je zavod
moje duševno dete, za katero sem žrtvo-
vala vse, kar je bilo v moji moči, sem
prepričana, da ako se udam, isti ne bo
več odgovarjal svojemu namenu. Izjavljam
torej danes, da odstopim ter polagam —
ne svoje časti, pač pa bridkosti in trud
ter prepuščam dotičnim gospem, da se z
vso vnemo lotijo dela. Slovenski narod ni
nikdar tako krvavo potreboval delavnih
ženskih moči kakor sedaj.   (Zvrš. pride.)
NOVE KNJIGE.
?????? ?? ????????? TiopoBiiha. ????
??????????, ?????? 17. ? 18. ? ???????
1901. ??????? ? ?????? ??????????? Ila-
???? ? ??????. U,HJeHa 48 ?????? (24 ?.)
???. 141.
???????? '?????? h je ????? ???????
?????????? ????? ?????? ????????? ????-
paniije. rbera ??????????? ????????. ??
????? ??????? ?????????? ???????? ?,???-
??? ??????. ???>??? ?????? je ???? ????-
??????? ?? ????????? ??????? ? ??????
????? »IIa Kacaoe« ??? ??????^? ?????
???? ? ????? ? ??????? ? ??????????
?? xajfly4Kor ?????? »?????>??«. ??? ??.?-
???? ??? ????? ???? ?????? ??????.
TiopOBiih je ????????, kojh ???? ????
?? ??, ?? n.Tycrpyje je;my iiflejy. ?? ce
????? ??? ????? ??? ???? ? noje;uiHiiM
???????? ???????? ? ????? ??????? ??.
????? ?????? ? lueja npOBiipyjy ?? ?????
???? ? ?????????, ? ????? ????? ?????.?
???????? ??? ?????. ?? mije ?? HaJMaibe
????????? ? ?? ?? ?????? ?????? ?????
??????????. ? ???? ?? ?? Hfleje ????
??????, ??????? ??????, ??????? ?? ????,
????? ?? miajo ????????? ??????? ?.???.
??? ??? ????? ???? ????? ?? ???????
Gemeinplatz-e ?????????? ?????, ??? ???
?? ???? ? ????? ???? ????????. ??????
???? ???? ?? ???? : »Jyfla«. JoBiiiny ???-
??????? ????? ? ??????? ?????? ?? ??
????? xaj.Ty4Kor ??1)?, ???? ????????? ????.
????? ???? ?????? ? ??? ???? ??? ??????
ii3flaJHii4Ko ????, ?????? ceojy ???? ????-
jaBiiJii ?? ? ??? ? ????, ?? ? ??????????
?aje??o xajjryKyje. ?????? ce iiaiicKVJe ??-
?????, ?? ????? ???.?????? ????? ????
????? ????? ????? ! ??????? ????? ?
noMoh je/TiiHo ?????? ? ??? ?????? Jokiiiiiv
?? ????????? ??????, ? ??????? ????, ????
??? ??????? CTOJn ?????, ???? ?? ??? ??-
??? ????????? ? ??????. ?? ??? ?????
???? ?? ???????>???. JoBiiiua Huje ?? ????
?????????????, ?? ?? ????? ? ????? ???
?????, ??????? ????? ? ?>??? ?? ??????
?? ????????. ?? CTOJn ??, ?? ??? ??????,
????? ???? ??? ??????, ?? je ?????? ???-
??????? ???????. ? ??? ?? ?????? je ???
133
??????? m »bi i ? ??????????? ????.??;  ??
?? ???????? noJMOBii ? ???????.
??????? je ??????? ????? ?????.??-
Biijii ? jami, ??? ?? ?????? ? ??????????.?
?????? '??????, ??? ?????? ?? ii'iejy, ????
????? ???? ?? ?? ????. ???? ?????? ??-
???? ??? ? »I IpocjaKy«, »?????????«, »??-
rojaB/i.cHCKOJ Hohn« ?? 11 HaJBimie ? »??-
?????? ?.?????«. ?? ???????? oóiiMajy
????? ????? ????? ? ?????? ? upopoKyje
???? ? ii.iyhoj ?????? ????. ?? ?? ????-
?????, ?????? ?? Kajafby ?? ????.??? ?????
h ??????????. ????? ?????????? ??????,
?????? ?? ?? ????????? ripiijaTe.bexi (???
je ?????? ?????????) ? HaJ3a,T ?? upornije
li ????? — ??? ????? ????? ?????? ; ???
?? ihto je ??????????? ?????? Beh ?? iiiiha.
II ???? ????? ??? ??? ??? ?????????, koju
??? ??????? ?? ??????????? ?????????
??????, ??? ??? ? h.oj ?????? ??????, ?
?? ??? ?????1?'?. ? ???????? je 'raj ?????
????? ??? hauchartig ? ???? ??????
???????.
??????? ??? ??????? ?? ???? ????,
???? ??? ??????&??, ?? ?? je ?? ????,
??? ?? ???? ??? ??? ????. ?? ????? ?????
?? .?? ?? ?????? ???? ??????, ??? ?? ?????
??? ?? ??? c.iV4aJHo ????. ?? ??? ??????
?? ???.?? ????? ????????. ?????????? je??y
?? ???????? HaJHOhiijux ????? ???????-
???? ? »????« : «????? ???? ?? ???1???
VKiiBii«. ? H.oj je ??????? ?????? npiija-
??.????? ?????? ii;ieje ? ???????????
??????.
•???? ??????????* iiocTojii je??a ??-
???? ? ?? ???? ? ???? je ???? ????? 18
??????? ?????.?.??? ????????. ? fboj ??
???? Hajóo.imx ??????? ??????. ? ?? ? ??
???? ???? ???????? ?????? ???? je ??
??????? ?.??? ????>?, ?? cbojom jetîmiHo-
hoM ??????? ???? cpiicKoi khjMüii ? Haj-
uiiipe ???????. II.
BELEŽKE.
Na Švicarskih univerzah je bilo v zim-
skem semestru 1900 in 1901 zapisano na
medicinski fakulteti poslušateljic: v Baselu
4, v Bernu 202, v Ženevi 177, v Lausanu
62, v Curihu 84, — torej skupaj 539. Izmed
toh jih je bilo 518 inozenik — večinoma
iz Rusije.
Ženstvo na naših višjih državnih šolah.
V zadnji št. „Slovenke" navaja Dr. J. T.
v svojem članku „ženstvo na naših višjih
državnih šolah" nekaj podatkov po uradni
statistiki ministerstva za uk in bogočastje,
ki so vsaj za Prago pomanjkljivi in nepo-
polni. — Po ljubeznivosti filozofke gdč.
Zdenke Hâskove mi je mogoče podati na-
slednje številke, ki popolnoma odgovarjajo
resnici.
Na češki univerzi v Pragi je na filo-
zofski fakulteti 9 rednih slušateljic (od ka-
terih je 8 že v 6. semestru), izvenrednih
pa 31; na medicinski fakulteti 7 rednih
slušateljic.
Jedna je v šestem, dve v četrtem se-
mestru, pet je prav za prav že absolviranih,
ali dovolilo se jim je delati le prvi rigoroz,
ali tudi k ostalim izpitom se gotovo pri-
puste. (Gre namreč za to, da se jim všte-
jejo vsa leta, katera so bila na univerzi ;
doslej sta se jim všteli le 2 leti). Skupaj je
toraj sedaj 16 rednih slušateljic češke uni-
verze v Pragi in 31 izvenrednih. S filo-
zofske fakultete je absolviranih že 5 dam. Z
njih so 3 delale državne izpite (jedna je pro-
fesorica na višji dekliški šoli v Pragi, druga
na učiteljski pripravnici v Plznu, tretja na
češkem ženskem gimnaziju „Minerva" v
Pragi.) Dve sta že izročili disertacije za
doktorat, jedna od teh dveh je tudi prvi
rigoroz že zvršila.
Ali je uradna statistika za nemško
univerzo v Pragu pravilna in popolna, mi
ni znano, vsekako pa je za našo vlado jako
značilno, da je statistika ravno za češko
univerzo tako površna. Češka univerza je
bila prva v Avstriji, ki je odprla svoja
vrata tudi ženstvu, in „Minerva" je prva
ženska gimnazija v Avstriji, — obstoji že
deveto leto.
V Češki je žensko gibanje primeroma
najbolj razvito, imajo bogato število naj-
različnejših ženskih društev in organizacij,
in samo v Pragi izhajajo štirje jako dobro
urejevani ženski časopisi.
Zofka Kveder.
V Monakovem izhaia pod protekto-
ratom princezinje Tereze bavarske, ki je
bila pred par leti od monakovske univerze
imenovana častnim doktorjem in članom
bavarske akademije ved, nov etnografiški
list „Die Völkerschau" ; ureja ga Dr. Klara
Reuz. To je prvi znanostni list na Nemškem,
katerega urejuje žena .. .
V zjedinjenih državah v Ameriki jo po
statistiki de Gehlin-a število žen v tako-
zvanih „moških" stanovih v zadnjih 20 letih
134
jako naraslo. Tako n. pr. se je povečalo
število slikaric in kiparie od 412 na 10810,
ženskih inženirjev od o na 127, ženskih
zdravnikov in kirurgov od 527 na 455,
ženskih propovednic od 66 na 1235, žen-
skih zakonodajalcev od 5 na 208, knjigo-
vodkinj od 9 na 27777, ženskih zobnih
zdravnikov od 24 na 337, i. t. d.
Cene življenskih potrebščin se vedno
menjavajo, večinoma se dvigajo. Danes stoji
na Francoskem 1 kg kruha 35 centimov ;
v letu 1800 je stal samo 18 cent. 1 kg
govejega mesa je stal pred koncem prej-
šnjega stoletja 66 cent., sedaj že 1 frank,
70 cent. Liter mleka je stal v srednjem
veku 15 cent., danes se plača za jeden liter
dobrega, neposnetega mleka že 1 frank 50
cent., — toraj 10-krat toliko. Cene rib so
postale nižje, četudi se jih sedaj potrebuje
mnogo več nego prej kedaj.
V Ameriko je odšlo 1. 1900 z Avstrije
skupaj 114.847. oseb (leta 1889 le 62491
oseb), od teh je bilo 80193 niožkih in 34654
žensk. To najboljše osvetljuje naše soci-
jalne razmere !
377 študenk je bilo o priliki dijaških
nemirov v Rusiji zaprtih. Mnoge so kozaki
ranili, dve smrtno.
Pozor „Secession".
Kuhinjska pOSOda od sivega jema-
liranega železa, prekaša vse druge enake
izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter
je zelo po ceni in brez konkurence. Za-
loga popolne kuhinjske oprave. No-
vost te vrste je  patentovani stroj 7?1
kuhanje kave aH eaja, ki deluje sam
od sebe, ne da bi bilo ga  trebi  nad-
zorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin
TUST - ulica Barriera vecchia 5 - TRST
 Zavarovanje življenja 
je eminentne važnosti za vsacega človeka, osobito pa za
gospodinje in matere.
V marsikateri obitelji je življenje moža oziroma očeta edini kapital, od katerega je
odvisen blagor cele družine. Ako mož predčasno umrje in zapusti nepreskrbljeno udovo z
otroci, je često cela rodbina izpostavljena najhujši bedi. Skrbni soprogi toraj ne more biti
vsi jedno, ako so soprog oziroma otroci zavarovani ali ne. Z zavarovanjem na življenje je možno:
Varovati družino za slučaj smrä rediteljeve, preskrbeti otrokom doto, zagotoviti obstanek za-
konskim, množiti rodbinsko premoženje, višati privatni kredit trgovcu, obrtniku itd.
Pod najugodnejšimi pogoji sprejema
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavarovanja na smrt in doživetje, dote otrokom in pokojnine.
Ker ves čisti dobiček pripada členom, se po petletni zavarovalni dobi zmanjšujejo u piacila.
Doslej ?? je členom plačalo dividende K    71(i541'2S
Reserve in fondi znašajo „ 205794!)4-88
vsa dosedanja izplačila pa ,, 62922942*86
Pojasnila radovoljno daje
Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani ~
— v Oospodskih ulicah št. 12. —
Chief Office : 48, Brixton-Road, London, SW.
Kedar treba, vzamite na košček sladkorja iJO—40 kapljic
A. Thierry-jevega balzama,
da se notranje temeljito sčistite, ter rabite ta balzam ne le notranje,
marveč tudi zunanje, da preprečite s tem imetje, ? Dobiva se v lekarnah. 4
Pristen le z varnostno znamko : zelena nuna, ki je registrovana v vseh
kulturnih državah, zaprt s pokrovcem (kapico) in utisnjeno tvrdko :
Edino pristno. Po pošti franko 12 majnih ali 6 dvojnih steklenic 4 K.
1 steklenico na poskušnjo s prospektom in imenikom zalog v vseh d-
žavah sveta pošilja proti predhodni upošiljatvi 1 K 20 st. lekarnarja
A. Thierry-ja tvornica v Pregradi pri Rogaški Slatini.
fliief-Office : 48, Brixton-Road, London, SW.
Mihael Novak
TRST
 Zaloga 
kave, riža, olja
ter sploh vseh  v to
stroko spadajočih
stvari.        2_,s

VELIKIZBORVSEHPREDMETOV                                         ZA POMLAD IN LETO, 
volneno blago, perkal za obleke in srajce, ceflr in oxford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani
in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in nakit, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih
specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože, dežnikov.
Velik izbor perila dolm se y manifattura zalogi
JAKOBA KLEMENCA, ul. Sv. Antona št. 1. v Trstu.
 Na zahtevanje odpošljejo se uzorci z dotičnimi cenami pošt. prosto
fi. Thiery-jevo pristno mazilo iz centifolij
je najmočneje vlačno mazilo naše dobe. Isto
temeljito čisti rine, blaži bolečine ter prov-
zroča brzo zdravljenje. Ranjena mesta omeh-
čuje ter odpravlja iz njih vsa tuja telesa.
Ne morejo ga pogrešati turisti, kolesarji in
jahači.
Dobiva se v lekarnah.  "%S
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 st. Lonček
za poskušnjo proti upošiljatvi K 1'80 po pošti
pošilja  s prospektom in imenikom zalog
po vsej zemlji lekarnarja A. Thierry'a tvornica v Pregradi pri
Rogaški Slatini. — Varujte se ponaredeb ter pazite na gornjo
varnostno znamko, ki je užgana vsakemu lončku.   •> -20
EDINA VEČKRAT ODLIKOVANA ZALOGA VINA ZDRUŽENA S PRODAJO V STEKLENICAH
Ulica Caserma
. Ulica Casella 8.
priporoča razven belih vin nižjeavstrijskih in štajarskih
tudi        rum z Jamajke, garantirano pristen  neobdačen
s svobodne luke, ali obdačen, v vsaki količini, franko v bi-
vališču, nadalje ruski čaj in kitajski vsake količine.
PošUja se kamorkoli v vsaki množini.
Slovenke !
Priporočajte „Sloveiiko"
prijateljičinu in  znankam !
EMILA HACKERJA