if MUK**** I
«Bfikk __	__ y
JAMBaf v	TSr V	--	-	.._	.	_ • '

MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE
LETO VII. Številka 6. 3. december 1997
OB K-OtfCU LETA. 1997
N^uzejsko društvo Jesenice je uspešno zaključilo letošnje leto. Organiziralo je vrsto prireditev, predavanj, ekskurzij in izdalo knjigo OD FUŽIN DO ŽELEZARNE. Ob koncu leta je sprejelo tudi nova pravila v skladu z novo zakonodajo. Tudi v prihodnjih letih imamo veliko načrtov, saj nas več kot dvesto članov zavezuje, da še naprej vztrajamo in se trudimo.
Tokrat prvič pošiljamo članom nakaznice za letošnjo članarino, s katero bomo pokrili obveznosti, kijih še imamo.
Vse člane vabimo še naprej k sodelovanju, saj bomo le tako uspešni tudi v letu 1998. Ker je to letošnja zadnja številka Muzejskega časopisa, želimo vsem članom in svojcem veliko sreče in zdravja v prihodnjem letu.
UREDNIŠTVO
PROGRAM MUZEJSKEGA
DRUŠTVA JESENICE
KOSOVA OIEAŠČMA NA MENICAM
Četrtek. 18. December 1997 MUZEJSKI VEČER
■ Ob 18. uri bo
ing. Borut Razinger predstavil RUDE IN RUDNIKE V KARAVANKAH.
VLJUDNO VABLJENI!
PROGRAM MUZEJA JESENICE
December 1997
IPMlillKMOVA	HÌIÉA
W VMEBE
Sreda. 3, 12, 1997: SPOMINSKI VF.ČF.R
Ob 18. uri bo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi spominski večer s citrarjem Mihom Dovžanom in pevko Jožico Kališnik.

(SMAi
«ÜÄ
Četrtek. 4 12. 1997: OTVORITEV RAZSTAVF.
Ob 18. uri bo otvoritev razstave Muzeja Jesenice
ZGODOVINA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI IN TEHNIČNE KONTROLE V ŽELEZARNI JESENICE
Razstavo bo predstavil Tone Konobelj po razstavi pa bosta vodila strokovna
sodelavca
Martin Pazler (RO) in Izidor Trojar (OTK),
®©3MAČEqM V E3EASMEEE ©©UH
Petek. 12. 12. 1997: OTVORITEV RAZSTAVE
Ob 18. uri bo otvoritev razstave fotografij in izdelkov umetniškega kovanja ADAMA KRŽIŠNIKA iz Krope.
VABLJENI!
Tiše Aleksander Rjazanccv
Riše Jaka Torkar
škern kolodvoru kol v mravljišču. Transport za transportom je odhajal v neznano, žene in otroci pa so se v joku poslavljali od mož in ocelot, ki so šli v hoj za cesarja Franca Jožefa IL "Venerini" tovarniški tekači so imeli polne roke dela. da so pomagali seliti tuje uradništvo. Po mobilizaciji so,ostale Jesenice dolgočasne in prazne. V tovarni so se zaposlovale žene, da 1 »i nadomestile može in služile kruh za otroke. V Skednju, kjer je potekala bojna linija, so delo morali prekiniti; najprej v valjarni iiv mari marni ter končno I9.*aygusta 4915 tudi pri plav žili.
je na škedenjsko železarno padlo 8 letalskih bomb, ki so jih odvrgla italijanska letala. Ta napad je bil opozorilo kil). Zaradi varnosti j»> bilo delo s plavži nemogoče, ker je bila železarna in okolica «ib nočni!', prebodih preveč razsvetljena in tako izpostavljena sovražnim lela-| lom. Da ne in prišlo v obratih do zastajale K 11) kupov ala grodelj od i drugih železarn. V železarni na Jesenicah so oh p »manjkanju dela- i vii e sile delali ruski in italijanski vojni ujetniki. I )rhdi mi po I J ni I 6 | ur dnevno. Naročila 50 Itila za bajonete, hodeč«» žico. nhuV ;,»•> m j okrogel valjani material.
Vojna vihra je Jeseničani nekaj let kar prizanašala. Dne 14. avgusta 191 1 pa so v*zgodnjih jutranjih n rab pričela krožiti nad Jesenicami italijanska letala. Padle so prve
homhe v bližino železarne, vendar niso povzročile posebne Škode. Zadrt je bil brib Jelen kamen, kije gorel 12 dni. V popoldanskih urah je bil' ponovni letalski napad. Letala so zopet zgrešila železarno, odvržene bombe pa . 0 padle na Koroško Belo. Vsa vas jr bila v plamenih, laso da so morali čez Savo priti na pomoč ruski vojni ujetniki z Blejske Dobrave. Požara dolgo niso mogli pogasiti. Uničena je bila skora j vsa vas. poškodovana pa tudi cerkev.
Vojaška uprava je zahtevala, naj Kranjska industrijska družba čimprej zgradi tovarno elektrod na Blejski Bobravi. Grafitne elektrode so nujno .potrebi vale nemške in avstrijske jeklarne ter kemična industrija. Tovarna v Katiboru ni zmogla vseli naročil, zato je nudila enega svojih specialistov Carla Beckerja, ki bi naj vodil novo tovarno na Blejski Dobravi. Beckerje izdelal potrebne načrte za gradnjo, prisostvoval montaži in usposabljal tehnični kader. Po prvotnih načrtih naj hi znašala proizvodnja elektrod 400 ton, z dodatno rekonstrukcijo po 600 Ion. Za gradnjo in opremo je bilo predvidenih 2.700.000 kron.