231 O filateliji Od leta 1864 imamo poseben izraz za zbi- ranje znamk in drugega poštnega gradiva – filatelija. Nekdaj so dejali, da je filatelija konjiček kraljev, direktorjev … Filatelija je edini konjiček, v katerem lahko tudi tekmu- jemo na domačih in mednarodnih razsta- vah. To pa spet predstavlja dodaten izziv za zbiralce znamk in drugega filatelističnega gradiva. Filatelija je veda o zbiranju, shranjevanju in proučevanju poštnega gradiva, v katere- ga poleg znamk sodijo še poštni žigi, dopi- snice, pisma, kartice, spremnice, nakazni- ce in drugi poštni dokumenti, stara pisma, predvsem »predfilatelistična pisma«. Ob proučevanju poštnega gradiva Vrhni- ke se takoj spomnimo na Vrhničane Ivana Cankarja, Mateja Sternena, Jožefa Petkov- ška, Simona Ogrina … Znamke teh umetni- kov smo dobili že v Titovi Jugoslaviji, nekaj pa v današnji Republiki Sloveniji. Več pa je vrhniških poštnih žigov, saj nekateri datira- jo že pred letom 1830. V dobrih 180-ih letih se ime Vrhnika na poštnih žigih pojavlja v različnih oblikah. Stara predfilatelistična pi- sma (pri nas pred letom 1850, v Angliji pred letom 1840) z žigi ali brez so še posebej za- nimiva. Kažejo na tedanje razmere, delova- Tone Simončič VRHNIKA V FILATELIJI (1827–2011) NAJSTAREJŠI ZNANI POŠTNI ŽIG Z NAPISOM VRHNIKA (OBERLAIBACH) JE IZ LETA 1827. nje pošt, državnih uradov itd. Težko jih je dobiti; so v bogatih zbirkah posameznikov oz. muzejev. Na tem mestu so predstavljena nekatera redkejša stara pisma z žigi vrhni- ških poštarjev. Več pozornosti je posvečene rednim in pri- ložnostnim poštnim žigom v današnji Re- publiki Sloveniji od leta 1991 do 2011. Pri proučevanju datumov, ko so posamezna pisma žigosana, večkrat lahko ugotovimo, da so nekatere žige, ki so bili v uporabi okrog leta 1830, uporabljali še desetletja. Podobno velja tudi za uporabo avstrijskih obrazcev v nemščini iz časa Avstro-Ogrske monarhije, ki so bili v obtoku tudi potem, ko so že natisnili nove. Nekateri podatki iz poštne zgodo- vine in filatelije Ni je dežele na svetu, ki bi bila glede na pe- strost svojih poštnih žigov tako zanimiva, kakor je Slovenija (posebej še Istra in sloven- sko Primorje). Žigi predstavljajo dobo in dogodke, ki so se odigravali na naših tleh. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 232 Vrhniški razgledi Poštni žigi V habsburških deželah se pojavijo prvi žigi po letu 1751. Znanih je prvih dvanajst žigov mest na tedanjem slovenskem območju (od Trsta in Celovca 1752. leta, Kopra 1761, do Celja 1821), vrhniškega še ni med njimi. - Žigi so bili v glavnem kovinski, včasih tudi leseni, pozneje gumijasti. Besedilo v latinici ali gotici je bilo vrezano (podol- govati žigi s pokončno, redkeje z grote- skno ali ležečo pisavo). - Na žigih so lahko majhne in velike črke, pisane ali tiskane. - Žigi so bili različnih oblik in velikosti. Kasneje začnejo uporabljati žige, kjer je ime kraja v pravokotnem, ovalnem, okro- glem ali drugačnem okvirju. - Žige krasi tudi ornamentika: valovite črte, zvezdice, poštni rog, grb, krona itd. - V filatelistični dobi (ko so bile v uporabi poštne znamke, sicer govorimo, čeprav s pomanjkljivim izrazom, o predfilate- listični dobi) se uveljavljajo tipizirani okrogli in dvokrožni žigi. - Prvi žigi imajo le ime kraja, brez navedbe datuma; je pa ob njem lahko dodatni žig z navedbo dneva. - Na starejših pismih so poštarji kar sami s svinčnikom ali črnilom vpisali datum, kdaj je bilo pismo sprejeto. - Pri nas je bilo do leta 1800 le 7 žigov, osta- le pošte niso uporabljale žigov (Müller). - Žigi Napoleonove Ilirije so bili dvo- ali trivrstični: LAIBACH ILLYRIE - Od leta 1818 naprej je bilo treba poleg krajevnega imena navesti še datum, pra- viloma brez letnice. - Od leta 1838 dalje predpisujejo poštne uredbe poleg krajevnega imena še da- tum, vendar brez letnice. So pa tudi kra- ji z vpisanim popolnim datumom, torej tudi z letnico. - Barva žigov je bila v glavnem črna. Zna- ni so tudi zeleni, modri in rdeči odtisi ži- gov. Barva je imela nekaj časa določen pomen, predvsem pri obračunavanju po- štnine. - Naslovna stran pisma je prečrtana v sme- ri obeh diagonal. To pomeni, da je po- štnino poravnal odpošiljatelj. - Naslovna stran pisma je imela le eno di- agonalno črto, kar pomeni, da je odpo- šiljatelj plačal polovico poštnine. V tem primeru so na pismo z barvnim svinčni- kom zabeležili še dolžno poštnino, ki jo plača naslovnik. - Dve diagonalni črti je kasneje nadome- stil žig FRANCO. - Za priporočena pisma so uporabili žig RACCOM., RECOM. ipd. - Obstajali so posebni žigi dezinfekcijskih ali kontumacijskih postaj (lazaretov), kjer so pisma razkuževali na razne nači- ne, in to tudi zabeležili na ovitku (čisto od zunaj in znotraj – latinski žig: »SANITATIS SIGILLUM« oz. nemški: »VON AUSSEN UND INNEN GEREIGNIGT«, okrogli žig z dvoglavim orlom v sredini). - Ob izidu prvih avstrijskih znamk leta 1850 zasledimo 44 predfilatelističnih ži- gov! Stare žige so uporabljali marsikje še 233 dolgo časa po uvedbi znamk. Uporabljali so žige različnih velikosti, od naprstni- kov premera 16 mm (okoli leta 1872) do žigov premera 30 mm (okoli leta 1900). - Avstrijska vojaška cenzura v prvi svetov- ni vojni je uporabljala žige najrazličnej- ših oblik. Kratka zgodovina poštnih znamk Vemo, da se je prva znamka (1 črni peni – Black Penny) v svetu pojavila 6. maja 1840 v Angliji. Na območju starega avstrijske- ga cesarstva (1808–1867) so 1. junija 1850 izdali v nakladi 14,760.000 kosov znamk z nominalo 1 krajcar (Kreuzer) v rumeni oz. oranžnorumeni barvi; prikazovala je grb cesarstva. Ta znamka ni bila zobčana. Na tem mestu je prikazana taka znamka z žigom Vrhnike (OBER LAIBACH, 25. 1.). Istočasno so izšle še znamke za 3 kr (rde- ča), 6 kr (rjava) in 9 kr (modra). Naslednja znamka je izšla 1. januarja 1851 (cinobra- sti merkur – glava boga Merkurja) in so jo uporabljali za pošiljanje časopisnih pošiljk. Tretja izdaja je izšla 1. novembra 1858 z ris- bo glave cesarja Franca Jožefa. Avstro-Ogrska monarhija (1867–1918) je bila razdeljena na dva dela, ki sta bila bolj ali manj konfederalno povezana. Vsak del je imel svojo poštno upravo. Motivi na znam- kah slavijo le cesarja Franca Jožefa, pojavi- ta se le še glava boga Merkurja in avstrijski dvoglavi orel. Šele po letu 1908 se pojavijo drugačni motivi. I. POŠTA PRED I. SVETOVNO VOJNO Poznanih je več odtisov poštnih žigov na službenih pismih v času pred in po uvedbi poštnih znamk. Z območja Vrhnike so zani- miva službena pisma: a) ko še niso bile v prometu poštne znamke: - leta 1839 – ročno datirano 27. april 1839, tedanji odhodni poštni žig z Vrhnike – »OBERLAIBACH 1. MAY«, dohodni žig pa »PRAG. 6. MAY«; - leta 1840 – ročno zapisana datuma »13. Dezember 1840« s podpisom uradnika in »14. Dez. 1840« ter odhodni poštni žig Vrhnike, tedaj »OBERLAIBACH 9. DEC«. b) ko so v prometu že poštne znamke: - leta 1861 – ročno zabeležen datum dopisa »6. juli 1861« in podpis uslužbenca. Od- hodni žig je tokrat okrogel, širok 23 mm in z ločenim napisom »OBER LAIBACH 5/7« (navedena sta dan in mesec). Na hrb- tni strani je poštni dohodni žig »STADT LAIBACH 7.7«. Pismo je bilo zapečateno z voskom in žigosano s suhim žigom. - leta 1864 – priporočeno pismo (RECOM.) je bilo frankirano z dvema znamkama po 5 kr in žigosano z okroglim žigom (širok 23 mm) »OBER LAIBACH 10.7«. Na pismu sta še poštna žiga: okrogli »STADT LAI- BACH 20.7« in štirioglati poštni žig »LA- IBACH STADT 23.7«. Pismo je bilo posla- no najprej z Vrhnike v Ljubljano, nato pa iz Ljubljane še v Stein (Kamnik), kar je bila pogosta praksa, da so isto ovojnico (polo papirja) dvakrat uporabili. - 22. julija 1867 je dunajsko ministrstvo odredilo uvedbo letnice v poštnem žigu. - 1. oktobra 1869 je avstrijska pošta izda- la prvo dopisnico na svetu. - Leta 1871 je izšel odlok o uvedbi dvoje- zičnosti v poštnem uradovanju! - Leto 1881 – pismo je bilo napisano 1. 2. 1881; okrogli poštni žig, širok 26 mm z napisom »OBERLAIBACH VERHNIKA 31. 1. 81«. Tokrat se pojavlja drugačen na- pis – OBERLAIBACH pišejo skupaj, doda- na je letnica »81« in napis »VERHNIKA«. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 234 Vrhniški razgledi To pismo so poslali v Kamnik – »STEIN IN KRAIN 28. 2. 81« (Vloga – Tarifa za meso, odobritev je podpisal župan Verh- nike). Ker je potovala službena pošta, uslužbenci pisem niso frankirali. - Leto 1881 – Dopisnica (Correspondenz- Karte) rjavkasto tiskana – je bila 8. 3. 1881 poslana iz Verda (pošta Vrhnika) v Karlstadt. Odhodni enokrožni žig, ši- rine 26 mm, ima napis »OBERLAIBACH VERHNIKA 8. 3. 81«. - Leta 1897 (29. septembra) je bila poslana dopisnica, tiskana v svetlorjavi barvi z okrasnim okvirjem, žigosana z dvokro- žnim žigom, širine 26 mm in napisom »OBERLAIBACH VRHNIKA 29. 9. 97«. - Leto 1904: Poštna povratnica iz Ljublja- ne (odhodni enokrožni poštni žig s celim datumom »LAIBACH LJUBLJANA 25. 10. III«. in dohodni dvokrožni poštni žig »OBERLAIBACH VRHNIKA 26. 10. 04.« Vrhnika je že brez »E«. - Leto 1918 – Poštna celina – dopisnica (brez naslova listine) s tiskano znamko za 8 hel in okrasnim okvirom v svetlo- zelenomodri barvi ima dvokrožni žig, širine 26 mm in napis »OBERLAIBACH VRHNIKA 28. 6. 18«. Dopisnica je bila poslana EXPRESS, zato sta dolepljeni znamki za 2 in 60 hel. II. OBDOBJE SHS 1919–1921 IN KRALJE- VINE JUGOSLAVIJE 1921–1941 1. Verigarske znamke Verigarske znamke so prve slovenske znamke. Prikazujejo Vavpetičevo sliko su- žnja, ki trga verige (okove), kar simbolizira pretrganje vezi z avstroogrsko nadvlado in samostojno življenje Slovencev. Te znamke so izhajale od 3. januarja 1919 do (uradno) 16. januarja 1921, ko so postale »obvezne« znamke Kraljevine SHS. Ker ni bilo kolkov ali drugih vrednotnic za plačevanje uradnih ali poštnih uslug, so uporabljali verigarske znamke za različne namene. Znamke in druge poštne dokumente so žigosali: - z dvokrožnimi žigi s popolnim datumom (dan, mesec, zadnji dve številki leta) ali - z dvokrožnimi žigi z mostom, v katerih je popoln datum. Oboje vrst žigov pa ima na zgornjem delu zbrisano (»izklesano«) nemško ime kraja (Oberlaibach) tako, da je ta del prazen. Žigi so široki 26–28 mm. - Dvokrožni žig z napisom v zgornjem delu VRHNIKA je v latinici, v spodnjem pa v cirilici (BPXNUKA), v sredini pa je bil popoln datum. - Dvokrožni žig z mostom in napisom kot zgoraj. Žigi so ohranili približno enako velikost. 2. Plačilne nakaznice, čekovne nakazni- ce, poštne spremnice … Poštnino za poštne usluge so plačevali s pre- tiskanimi portovnimi znamkami, žigosane z ustreznimi poštnimi žigi. Slednji so bili široki okrog 28 mm. Poštarji so uporabljali tudi stare žige, pri katerih so zbrisali nemški napis. Tako je pisalo na dvokrožnem žigu z mostom, denimo na spodnjem delu krožni- ce »VRHNIKA«, na zgornjem, sicer praznem delu se je dalo opaziti slabo izbrisan nem- ški napis, v mostu pa je bil celoten datum. Na levem delu žiga znotraj kroga so bili žigi označeni s črkami »a«, če je pošta imela več podobnih žigov (primeri: 4. XI. 20; 2. XII. 20; 3. II. 21). 3. Razglednice Pojavijo se za dopisnicami. Zanimiv je dvo- krožni žig, širok okrog 25 mm z napisom »VRHNIKA« v spodnjem delu, napis v zgor- njem delu je izbrisan, v srednjem krogu pa je datum v »stolpcu« 26-6-19. N 235 Leta 1920 je pošta Kraljevine SHS uvedla na vseh poštnih dokumentih srbohrvašči- no, napise v cirilici in latinici. Dopisnice so preimenovali v »Dopisne karte«. Poštni žigi ostanejo enaki, le da se v zgornjem delu dvokrožnega žiga z mostom pojavljajo na- pisi v latinici, na spodnjem pa v cirilici. III. OKUPACIJA JUGOSLAVIJE (1941-1945) 1. Italijanska okupacija Italijanske znamke so žigosali: - dvokrožni žig z mostom in s številko žiga nad mostom; žig je širok 30 mm. Na zgor- njem delu je napis »VRHNIKA«, na spo- dnjem »LUBIANA«, datum »20. V. 42.« To pismo je zanimivo še, ker ima žige in za- lepko cenzure. Enake žige so uporabljali tudi v času nemške okupacije, vendar na italijanskih znamkah, pretiskanih v slo- venščini in nemščini. 2. Nemška okupacija Žigi podobne velikosti kot prejšnji zamenjajo enokrožni žigi z napisom »OBERLAIBACH- VRHNIKA« popoln datum je v sredini žiga. IV. DEMOKRATIČNA FEDERATIVNA JUGOSLAVIJA IN SFR JUGOSLAVIJA - Pri starih dvokrožnih žigih z mostom, prej dvojezičnih, izklešejo nemški ali ita- lijanski napis za Vrhniko. Ostane le napis »VRHNIKA« in oštevilčenje nad mostom (1, 2, 3 …). Polagoma okupacijske znam- ke zamenjajo znamke in dopisnice DF Jugoslavije. - Taki žigi ostanejo še dlje časa v uporabi. Kasneje se pojavijo enokrožni žigi z napi- som kraja in datuma. - Kasneje dobi tudi Vrhnika nekoliko manjši žig z napisom kraja v latinici in cirilici. Leta 1971 so na poštne žige uvedli po- štne številke, to pa je bil začetek ponovne označitve poštnih uradov le s slovenskimi imeni. Izjeme so bile na območjih naro- dnih manjšin, kjer so ob slovenskem ime- nu kraja zapisali še ime v italijanščini oz. madžarščini V. REPUBLIKA SLOVENIJA Prvi slovenski žigi od leta 1991 dalje imajo enak obseg, naziv kraja ostane na zgornjem delu kroga, na spodnjem pa je poštna šte- vilka. Takoj po osamosvojitvi ohrani slo- venska pošta še 5-številčno oznako pošte, s prvo številko nekdanje republike SFRJ »6«, Vrhnika 61360. - Žigi imajo ob datumu še uro žigosanja. Pošte uvedejo strojne žige z valovi; širina enokrožnega žiga je le 22 mm. 1. marca 1996 slovenska pošta uvede po- štne številke – izbriše prvo »6« na vseh žigih. - Vrhnika ima novo poštno številko 1360 (prej 61360). - Pojavijo se tudi prvi priložnostni poštni žigi (glej vrhniške). - Na poštnih uradih začnejo uporabljati samolepilne nalepke poštninskih stro- jev namesto znamk oz. žigov. Vrhnika Mestno naselje leži na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, 294 – 400 m nadmorske višine. Na 115,2 km2 ima okrog16.000 prebi- valcev. Kot upravno, oskrbovalno in kulturno središče je nastalo leta 1995. Leži nekoliko pod železnico in avtocesto Ljubljana–Postoj- na, na ugodni prometni legi obnekoč plovni Ljubljanici in najzložnejšem prehodu izosre- dnjega dela Slovenije čez notranjsko kraške planote proti Jadranskemu morju. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 236 Vrhniški razgledi Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Podlipa, Pokojišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Strmica, Trčkov Grič, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana, Zavrh pri Borovnici. Kraj je bil poseljen že v starejši kameni dobi, Gradišče na Hribu v halštatski in la- tenski dobi. V zadnjem stoletju pred našim štetjem je nastalo rimsko naselje Nauportus (Navport), trgovska postaja med Tavriski in Rimljani. V začetku 1. stoletja je tu posta- ja na cesti Akvileja–Emona. Rimski pisec Plinij starejši (umrl l. 79 n. št.) omenja ime tudi v zvezi s prastaro grško bajko o Argo- navtih – bajeslovni popotniki so pripluli do Vrhnike po Ljubljanici in so morali od tod dalje nesti svojo razstavljeno ladjo do mor- ja. Tacit poroča, da so se leta 14 n. št. uprle pri delu na Vrhniki vojaške enote vzhodne- ga alpskega obrobja, in to 3 legije. Ta upor je vladi v Rimu povzročil vrsto težav. Vrhnika ohranja številne dokaze o po- znorimskih objektih (utrjeno tržišče ob Ljubljanici, rimski nagrobniki, temelj rim- skega stolpa, vojaška trdnjava, okrog 10 km dolg obrambni zid …). V 16. stol., ko so postavljali že redne poštne zveze, so pošto, ki je prihajala iz Gradca v Ljubljano, po Ljubljanici pripeljali do Vrhnike, od koder so jo odpravljali dalje do Gorice in Benetk. Znani so objekti: župnijska cerkev sv. Pa- vla, ki jo je gradil M. Medved (1850) po na- črtih J. Schöbla, v prezbiteriju so freske J. Wolfa (1867), stavba stare pošte. Na Sveti Trojici je manieristična cerkev sv. Trojice (okrog 1630), opremljena z zlatimi oltar- nimi slikami V. J. Mettzingerja, J. Petkov- ška, S. Ogrina. Pod Klancem je cerkev sv. Lenarta, zgrajena po načrtih C. Zullianija. Mogočni spomenik padlim borcem NOB je delo kiparja Borisa Kalina in arhitekta Bori- sa Kobeta. Na Vrhniki stoji spomenik (10. 8. 1930) Ivanu Cankarju, delo kiparja Iva Jur- koviča. Z izgradnjo železnice leta 1857 se razvije opekarstvo, žagarstvo, mlinarstvo in usnjarstvo. V letih 1899–1966 je imela kra- jevno železnico. Na Vrhniki se je rodil Ivan Cankar (10. 5. 1876–11. 12. 1918, Ljubljana), pesnik, pripove- dnik in dramatik, največji slovenski pisatelj. V Verdu sta se rodila Jožef Petkovšek (7. 3. 1861–22. 4. 1898, Ljubljana), slikar, in Matej Sternen (20. 9. 1870–28. 6. 1949), risar, slikar, restavrator, grafik. Na Stari Vrhniki slikar Si- mon Ogrin (1851–1930) V bližini Vrhnike so kraški izviri Ljublja- nice. Mala Ljubljanica izvira v Močilniku, Velika Ljubljanica v Retovju, pridružijo se ji Hribski potok z Belo, Ljubija, Bistra ... Pomožne pošte Vrhnika V stari Avstriji so na prelomu iz 19. v 20. sto- letje poleg rednih poštnih uradov obstajale tudi pomožne pošte (PP), imenovane tudi poštne nabiralnice ali poštne zbiralnice. PP so bile v krajih, kjer se ekonomsko ni splačalo imeti poštnih uradov. Te pošte so bile podrejene poštnemu uradu, v ka- terem dostavnem območju so se nahajale. Poslovodje so bili zanesljive osebe, običaj- no vaški trgovci, gostilničarji ali bogatejši kmetje. Delo je bilo častno in brezplačno. Uporaba žigov za PP do leta 1900 ni bila predpisana, niti prepovedana. Takrat so žige naročali poslovodje na lastne stroške, zato so jih imele le redke PP. Te pošte so imele v času Avstro-Ogrske monarhije v slovenskih deželah pri vhodu obešeno tablo z napisom: »K. u. K. POST- ABLAGE – C. K. POŠTNA NABIRALNICA« z dvoglavim orlom, na Primorskem pa v itali- janščini »I. R. COLLETERIA POSTALE«. Na našem ozemlju je doslej poznanih 16 žigov PP; vsi so odtisnjeni po letu 1900. 237 PP so imele žige pravokotne ležeče oblike, da so se razlikovale od rednih frankovnih okroglih žigov. Praviloma ta žig ni smel biti odtisnjen čez znamko. To pravico je imela le ustrezna redna pošta. Večinoma so bili žigi dvojezični, v okvirju pa sta bili na obeh straneh zvezdici. Slednje so bile različnih oblik. Točnih pregledov (odtisov) teh žigov ni še nihče uspel zbrati kljub številnim raz- iskovalcem, ki so zbirali podatke na raznih mestih. So pa sestavni del filatelije (Marko- filija – zbiranje poštnih žigov). Navodila iz leta 1900 pa že omenjajo mo- žnost nagrade za opravljeno delo in od- Preimenovanje pošte Šent Jošt (Vrhnika): – 11. 6. 1946: Horjul; – 1. 9. 1948: Butajnova-Št. Jošt. Seznam PP: 45 in 46 Št. Jošt, 48 Butajnova-Št. Jošt, 51 Butajnova. BUTAJNOVA – latinica in cirilica. škodnino za vzdrževanje poštnih zvez. Pomožne pošte (PP) na območju stare Av- strije so prvič omenjene leta 1881. Na slo- venskem ozemlju je bilo nekaj PP že pred letom 1895 (npr. 1. 1. 1895, Tepanje). Do raz- pada avstro-ogrske monarhije je delovalo pri nas okoli 560 PP. Žigi teh pošt so bili zelo različni, po veli- kosti in napisih. Znani so napisi pomožne pošte Podlipa, ki je spadala pod poštni urad Vrhnika. Način pisanja Podlipa – Vrhnika oz. Šent Jošt – Vrhnika na žigih pomožnih pošt: PODLIPA (Vrhnika) 53 x 10 mm PODLIPA (VRHNIKA) 42 x 7 mm PODLIPA (VRHNIKA) 58 x 13 mm Šent Jošt (Vrhnika) 53 x 10 mm ST. JOBST ŠT. JOŠT 40 x 14 mm ŠENT JOŠT (Vrhnika) 53 x 10 mm ŠT. JOŠT (VRHNIKA) 58 x 13 mm Zaplana (Vrhnika) 70 x 9 mm ZAPLANA (VRHNIKA) 70 x 9 mm ZAPLANA (VRHNIKA) 59 x 14 mm Kopiji žigov: Žigi nekdanjih pomožnih pošt še iz »prejšnjih« časov se ne razlikujejo več od rednih pošt. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 238 Vrhniški razgledi Avstrijsko cesarstvo Vrhnika, 1839 Odhodni žig »OBERLAIBACH 1. MAY« ročno napisan datum pisma: 27. april 1839 Predfilateliastično pismo (poštnih znamk še ni bilo!). Pismo CK Rudarskega urada iz Idrije je potovalo z Vrhnike v kovnico denarja v Prago, kjer je poštni uslužbenec odtisnil dohodni žig z datumom »PRAG. 6. may.«. Lepo sta vidna oba žiga in vpisi uradnikov. Slike poštnega gradiva 239 Avstrijsko cesarstvo Vrhnika, 1840 OBERLAIBACH 9. DEC.« Ta žig ima ob napisu kraja že datum »9. DEC.« Samo pismo CK Rudarskega urada v Idriji pa ima ročno napisan datum »14. December 1840«. Pismo je po- tovalo od Vrhnike do Neuberga na Štajerskem. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 240 Vrhniški razgledi Slovenija/Avstrijsko cesarstvo Vrhnika, 1849 »OBERLAIBACH 2. JAN«, 1849. Gospod Oblak je poslal z Vrhnike (Oberlaibach 2. JAN)v gotici napisano pismo na Mestni magistrat v Ljubljano, kamor je prispelo 3. januarja. Pismo je bilo zapečateno in prek eti- kete odtisnjen suhi žig. Naslovnik je zapisal datum prispetja, lepo viden je tudi dohodni poštni žig Ljubljane (Laibach 3. JAN). 241 Službena pošta pred 1. svetovno vojno na območju Slovenije Vrhnika, 1853 »OBERLAIBACH 1. FEB.« - 1. FEB.: Pismo, poslano z Vrhnike v Planino in nato v Ljubljano (zapečateno z nalepko in s suhim žigom). Osnovna »značilnost« dopisovanja med državnimi uradniki je bila, da niso plačevali v znamkah evidentirane pošte. Menda so zaradi pomanjkanja denarja (varčevanje!) na isti kos papirja (pismo) na drugo (nepopisano) stran napisali pismo za drugega naslovnika oz. so ga vrnili na prvi naslov. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 242 Vrhniški razgledi Službena pošta pred 1. svetovno vojno na območju Slovenije Vrhnika, 1853 »OBERLAIBACH 4. FEB.« Poštni žig Vrhnike - Oberlaibach 4. FEB. Pismo so uradniki poslali v Lož (Laas), kamor je prišlo naslednji dan - 5. II. (1853), mali dvokrožni žigi z datumom: dan in mesec prejema. Pismo je bilo napisano na ročno izdelanem papirju. 243 Avstrijsko cesarstvo Vrhnika, 1860 Službena pošta - pisma pred 1. svetovno vojno na območju Slovenije 1860; 4. 7. je datum overitve oz. potrditev na računu za 225 Fl. na obrazcu v nemščini z navodili za poslovanje. Žig »OBERLAIBACH«, 39 x 5 mm je še brez datuma (Vrhnika). Po Novaku so take žige upo- rabljali že pred letom 1830, če ne že prej, torej kar nekaj desetletij. Datum pa je kot običajno izpisan z roko. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 244 Vrhniški razgledi Slovenija/Avstrijsko cesarstvo Vrhnika, 1861 Oberlaibach (Vrhnika), 4. 11. 1861: Ausgabe = recepisse (potrdilo, račun za 337 fl) v nem- ščini. Eden prvih poštnih žigov Vrhnike »OBERLAIBACH«, brez datuma na sprednji strani (lastnik dokumenta: Janez Žitko). 245 Slovenija/Avstrijsko cesarstvo Vrhnika, 1861 OBER LAIBACH« (dve besedi!); enokrožni poštni žig, širine 23 mm, z vpisanim dnevom in mesecem. Pismo so poslali z Vrhnike 5. 7. 1861 v »STADT LAIBACH«, kamor je prispelo 7. 7. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 246 Vrhniški razgledi Slovenija/Avstrijsko cesarstvo Vrhnika, 1864 Žig »OBER LAIBACH« – dve besedi za Vrhniko in žig RECOM. Priporočeno pismo, frankirano z dvema znamkama po 5 kr. Odpremni enokrožni poštni žig, širok 23 mm, dan in mesec. Pismo so dne 19. 7. 1864 poslali z Vrhnike v Ljubljano. Od tu pa na istem papirju 23. 7. v Kamnik. 247 Slovenija/Avstro-Ogrska monarhija Vrhnika, 1868 OBER LAIBACH, 15. 7. 1868 Potrdilo – račun za 104 fl 50 h, polog/nakazilo v hranilnico v Ljubljano. Uporabljen je obrazec »stare« Avstrije. Enokrožni poštni žig, širine 23 mm, z datumom – dan in mesec! Letnica je napisana z roko. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 248 Vrhniški razgledi Slovenija/Avstrijsko cesarstvo - AO monarhija Vrhnika, 1851 – 1915 Na območju avstrijskega cesarstva (1848–1867) so 1. junija 1850 izdali prvo znamko, in to za 1 krajcar (Kreuzer) v rumeni oz. oranžnorumeni barvi. Bila je nezobčana, izšla je v nakladi 14,760.000 kosov. Prikazovala je grb cesarstva. Opis žigov na znamkah: - Poštni enokrožni žig »OBER LAIBACH 25. 1.« (1851), širok ca. 23 mm na prvi znamki avstrijskega cesarstva za 1 Krajcar (Kr-euzer). - Poštni enokrožni žig »OBER LAIBACH 26. 2.«, širok ca. 23 mm na znamki za 5 Kr. - Poštni enokrožni žig na dopisnici »OBERLAIBACH 10. 2.«, širok ca. 20 mm (napis v eni besedi!); v žigu sta zapisana le dan in mesec. Aprila 1871 so uvedena v poštne žige tudi slo- venska imena, poleg nemških; razen v prime- rih, če ni bilo nemških (Domžale, Gomilsko, Sava, Planina, Rakek …). - Dvokrožni poštni žig z mostom, žig širok ca. 29 mm, napis: »OBERLAIBACH a VRH- NIKA«, popolni datum z dostavkom. 22. VII. 1867 odredi dunajsko ministrstvo, da morajo biti na poštnih žigih tudi letnice. - Dvokrožni poštni žig OBERLAI- BACH – VRHNIKA, različni popol- ni datumi; širina žigov 26 mm. 249 Slovenija/AO monarhija Vrhnika, 1881 »OBERLAIBACH VERHNIKA 31-1-81«: Enokrožni poštni žig, širok 26 mm. Pismo je poto- valo z Vrhnike v Kamnik. »STEIN IN KRAIN KAMNIK, 31-1-81«. Potrditev Tarife za meso, ki jo je podpisal vrhniški župan Peter Lenassi za »Februar 1881«. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 250 Vrhniški razgledi Slovenija/AO monarhija Vrhnika, 1881 DOPISNICA – »OBERLAIBACH VERHNIKA 12-9-81«: enokrožni poštni žig, širok 26 mm. Pismo Frana Kotnika iz Verda politiku in gospodarstveniku dr. Josipu Poklukarju je poto- valo z Vrhnike v Ljubljano (»LAIBACH LJUBLJANA 13-9-81«). 251 Slovenija/AO monarhija Vrhnika, 1899 Vrhnika – Oberlaibach, 2. 9. 1899: z Vrhnike je potovala sodna odločba s povratnico do Preserja – Presser (3. 9. 1899). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 252 Vrhniški razgledi Slovenija/AO monarhija Vrhnika, 1904 »OBERLAIBACH VRHNIKA 26-10-04«, dvokrožni poštni žig (premer 29 mm) z mostom (žig na povratnici – iz Ljubljane na Vrhniko). Povratnica Mlekaske zadruge na Vrhniki s podpisom Mateja Sušnika. 253 Slovenija/AO monarhija Vrhnika, 1914 OBERLAIBACH – VRHNIKA 15. 4. 1914: Povratnica c. kr. okrajnega sodišča na Vrhniki, od- hodni poštni žig Vrhnike 15. 4. 1916, dohodni poštni žig POLHOV GRADEC BILICHGRATZ (obrazec iz leta 1912). (Lastnik dokumenta je Janez Žitko, Vrhnika.) VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 254 Vrhniški razgledi Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika, 1918, 1919 »OBERLAIBACH VRHNIKA, 28. 9. 1918« (dvokrožni poštni žig, širine 26 mm). Ekspresna avstrijska dopisnica je potovala z Vrhnike v Ljubljano. »VRHNIKA, 26. 6. 1919« – (dvokrožni poštni žig, širok 22 mm z izsekanim nemškim napisom Oberlaibach). Barvna razglednica z večjezičnim opisom na sprednji strani je potovala po Vrhniki. 255 Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika, 1919 Poštni dokument: Paketna spremnica (dvojezični obrazec 12 hel, tiskan v zelenkasti barvi na trši zelenorumen papir). Zaboj klobas je bil 19. 9. 1919 poslan z Vrhnike v Polhov gradec, ka- mor je prispel 21. 9. 1919. Poštnina je bila plačana z verigarskima znamkama za 1 k in 60 v. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 256 Vrhniški razgledi Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika, 1919 Vrhnika, 10. 11. 1919: Okrajno sodišče na Vrhniki poziva na obravnavo stranko v Polhovem Gradcu, kamor prispe pošta 1. 11. 1919. 257 Slovenija/Kraljevstvo SHS Vrhnika, 1919–1920 Po koncu I. svetovne vojne so nekaj časa še uporabljali avstrijske znamke in jim dodajali »verigarje«, prve slovenske in nekaj let tudi znamke K SHS. Prvi dvokrožni žigi so imeli na spodnjem delu napis VRHNIKA, na zgornjem so se še poznali ostanki izsekanega nemške- ga napisa. »VRHNIKA« – enako veliki poštni žigi kot zgoraj, le da so uporabljali tudi dvokrožne žige z mostom (premer od 28–29 mm). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 258 Vrhniški razgledi Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika, 1920–1921 »Vrhnika«, dvokrožni žigi z mostom, vidni so ostanki slabo izsekanega nemškega napisa na zgornjem delu žiga. (premer od 28–29 mm). Odtisi žigov na plačilnih nakaznicah in čekovnih nakaznicah: 259 Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika, 1921 »VRHNIKA BPXH KA«, dvokrožni žigi z mostom; nova država je zahtevala napise v la- tinici in cirilici na spodnjem delu žiga (premer od 28–29 mm). Odtisi žigov na plačilnih nakaznicah in čekovnih nakaznicah: N VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 260 Vrhniški razgledi »VRHNIKA BPXH NKA« Verigarske znamke so izhajale od 3. januarja 1919 do 16. januarja 1921, ko postanejo obvezne znamke Kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1920 je pošta Kraljevstva SHS uvedla na vseh poštnih dokumentih srbohrvaščino, napise v latinici in cirilici. Žigi ostanejo po obliki enaki kot prej. Dvokrožni žigi z mostom (premer od 28–29 mm). Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika, 1921 261 Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika Pomožna pošta PODLIPA. S pomožne pošte Podlipa je bila poslana razglednica v Prestranek. Zanimiv je pravokotni žig pomožne pošte, sicer pa je razglednica žigosana z žigom pošte Vrhnika (latinica, cirilica). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 262 Vrhniški razgledi Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika [1923] Pomožna pošta ŠT. JOŠT (VRHNIKA). Z Vrhnike, s pomožne pošte ŠT. JOŠT, je bila leta 1923 poslana razglednica v Grahovo. Za- nimiv je pravokotni žig pomožne pošte, sicer pa je razglednica žigosana tudi z žigom pošte Vrhnika (latinica, cirilica). 263 Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika, 1927 Pomožna pošta PODLIPA (VRHNIKA). S pomožne pošte Podlipa je bila poslana razglednica 25. III. 1927 na Vrhniko. Zanimiv je pravokotni žig pomožne pošte; odhodni žig pošte Medvode pa je dvojezičen (latinica, cirilica). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 264 Vrhniški razgledi Slovenija/Kraljestvo SHS Vrhnika, 1929 Pomožna pošta VRH SV. TREH KRALJEV (ROVTE). S pomožne pošte Vrh sv. treh kraljev je bila 1. IX. 1929 poslana razglednica v Maribor. Zanimiv je pravokotni poštni žig pomožne pošte, sicer pa je razglednica žigosana tudi z dnevnim žigom pošte Rovte (latinica in cirilica). 265 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, 1939 Pomožna pošta ZAPLANA (VRHNIKA). S pomožne pošte Zaplana je bila 14. IV. 1939 poslana razglednica, velikonočna čestitka, v Žiri. Čitljiva sta oba žiga: pravokotni žig pomožne pošte ZAPLANA in dnevni poštni žig Vrhnike (napis Vrhnika v latinici in cirilici), od koder je pošta potovala. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 266 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, 1939 Iz Jugoslovanske tovarne gume in obutve, d. d. - BATA, BOROVO so 21. 8. 1939 poslali pi- smo na naslov elektroinženirja Ivana Bizjaka. Pismo je prišlo do Vrhnike 22. 8. 1939. 267 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, 1939 Šef kabineta Kraljevine Jugoslavije, Ministrstva brez portfelja (brez listnice) je iz Beograda poslalo pismo (7. 7. 1939) na naslov ing. Ivana Bizjaka na Vrhniko, kamor je prispelo že naslednji dan, 8. 7. 1939 (prejemni žig na zadnji strani pisma). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 268 Vrhniški razgledi Vrhnika 1940 Pismo je bilo poslano iz Prage 20. 8. 1940 in je prišlo na Vrhniko 31. 8. 1940 na naslov ing. Ivana Bizjaka. Vmes je prestalo nemško kontrolo (26. 8. 1940), bilo je odprto in zapečateno s tiskano etiketo ter žigosano z rdečim kontrolnim žigom Oberkommando der Wehrmacht PRAG - PRAHA. (Čehoslovaško so okupirali Nemci marca 1939). 269 Slovenija/Italijanska okupacija Vrhnika, 1941 Vrhnika, 27. IV. 1941. Ljubljanska pokrajina, italijanske znamke, žigosane s 7 različnimi poštnimi žigi (glej žige na str: 297), nalepka za priporočeno pismo je še v slovenščini in v cirilici. Po italijanski okupaciji aprila 1941 je upravnik pošte na Vrhniki Zmago Nusbek poslal članom vrhniškega filatelističnega kluba pisemske ovojnice z vsemi znamkami in žigi, ki so jih okupatorske oblasti dale v uporabo. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 270 Vrhniški razgledi Partizanska pošta Vemo, da so med II. svetovno vojno v okupirani Evropi edino slovenski partizani tiskali svoj denar, da je bil radio Kričač unikum v okupirani Evropi. Podobno je bila neverjetno učinkovito organizirana tudi partizanska kurirska pošta. Takoj ko so se pojavile prve partizanske enote na naših tleh in ko so nastali odbori osvo- bodilne fronte (OF), je prišlo do stikov med partizanskimi enotami in političnimi forumi Narodno osvobodilnega gibanja (NOG). Vojaške enote so bile v stalnem premikanju, saj je šlo za partizanski način bojevanja. Na določenih mestih pa so kljub vsem težavam ostale edino partizanske karavle (terenski vodi – TV, relejne, štafetne, partizanske postaje). Rele so nekdaj imenovali Francozi postaje, kjer so poštnim kočijam menjavali konje. Slovenske kurirske postaje so bile označene s posebnimi črkami (Gorenjska G, Štajerska Š, Primorska P) in številkami. Zaradi konspirativnosti postaje niso bile oštevilčene po vrstnem redu. 271 Partizanska pošta – sistem delovanja Redne zveze med postajami so vzdrževali po sistemu javk. Od postaje do postaje je bilo normalno 5 do 8 ur hoje oz. eno noč. Ekspresne pošiljke so prenašali po sistemu štafet. Postaje niso imele stalnega niti topografsko določenega kraja. Stalno so se premikale in izogibale sovražniku ter menjavale položaje. Od osrednje postaje TV-15 v Kočevskem Rogu je vsak dan odhajalo sto in več uradnih pi- sem. Tiskarna je pripravila dnevno nad 100 kg brošur in časopisov. Od tu je gradivo prek kurirskih zvez potovalo po vsej Sloveniji! Vsako pismo je moral kurir prevzeti, podpisati prevzem in jamčiti, da bo pošta prišla v do- ločenem roku do naslovnika. Nujna pošta je bila označena s črkama RR ali EX in je imela prednost pri prenosu. Kurirske točke so kontrolirali oblastni ali pokrajinski komiteji. Slo- venijo so razdelili na sektorje; vsak sektor je imel več linij, vsaka linija pa je spadala pod 5 do 10 in več karavel. Vsaka linija je imela svojega kontrolorja in komisarja, ki sta skrbela za politično in vojaško vzgojo kurirjev ter za brezhibno delovanje karavel. Terenske kurirske postaje so bile bolj stalne od vojaških. Iz konspirativnih razlogov so prejemniki partizanske pošte večinoma uničevali pisma, zato so ta danes zelo redka. Znani so številni žigi, ki so jih uporabljali ob prenosu parti- zanske in druge pošte. Poznamo nekaj primerkov kurirskih žigov, ki so jih uporabljali med NOB tudi na območju Vrhnike. Večino žigov so večkrat izdelali, ker so se izrabili. Svoj žig je imel tudi (več izdelav): »ŠTAB V. SNOUB BRIGADE IVAN CANKAR NOV IN PO SLOVENIJE«. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 272 Vrhniški razgledi Partizanska pošta Vrhnika, 1945 Partizanski kurirji so prenašali izjemoma tudi osebno pošto, ki so jo prevzemali na tajnih mestih – javkah. Tudi ta pošta je bila zanesljiva. Žal pa je veliko kurirjev bilo izdanih in so padali v zasede, v katerih so jih pričakali domači izdajalci in okupatorji. To pismo (izvirnik ima v arhivu g. Saša France iz Ljubljane) je preneslo 9 kurirjev, ki so zabeležili dan in uro prevzema ter se podpisali na ovitek. Na zgornjem levem delu ovitka je viden žig, v katerega je prvi kurir vpisal podatke: dan in čas odhoda, turo (smer), odtisnje- na pa je že oznaka G12. Pismo je bilo »zalepleno radi slabe koverte«. 273 Slovenija/italijanska okupacija Vrhnika, 1942 Vrhnika (LUBIANA), italijanska okupacija; priporočeno pismo, cenzurirano, prelepljeno z robno italijansko cenzurno nalepko. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 274 Vrhniški razgledi Slovenija/italijanska in nemška okupacija Vrhnika, 1941–1945 Po kapitulaciji Italije so ozemlje zasedli Nemci, ki so na okupiranem ozemlju namesto ita- lijansko-slovenskih uvedli nemško-slovenske napise na poštnih žigih. Ljubljansko pokrajino so naj- prej okupirali Italijani; ti so na spodnjem delu poštnega žiga napisali »(LUBIANA)« v italijanščini, drugo je ostalo enako. 275 Slovenija/nemška okupacija Vrhnika, 1945 Ljubljana, 7. IV.–3. V. 1945. Nemška okupacija Ljubljanske pokrajine – Ljubljanska pokrajin- ska izdaja (16 znamk!), znamka za 20 c predstavlja viadukt pri Borovnici, za 1,50 lir pa slap v Peklu pri Borovnici. Znamke so natisnili v tiskarni v Ljubljani v različnih nakladah. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 276 Vrhniški razgledi Slovenija/nemška okupacija Vrhnika, junij 1945 Ljubljana, 7. VI. 1945 – pretisk na izdajo 7. IV.–3. V. 1945: Nemška okupacija Ljubljanske po- krajine – Ljubljanska pokrajinska izdaja (16 znamk!). Znamka za 20 c-viadukt pri Borovni- ci, za 1,50 Lir, slap v Peklu pri Borovnici. Znamke so natisnili v Ljudski tiskarni v Ljubljani v različnih nakladah. Pretisk v črni barvi, knjigotisk Tiskarne PTT Direkcije v Ljubljani. 277 Slovenija/nemška okupacija Vrhnika, 1945 Leta 1945 je bila pripravljena za tisk serija šestih znamk na temo znane osebnosti iz zgodo- vine Slovenije. Znamke naj bi natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani na običajnem belem papirju, gumiranje, rumenkasta barva, predvideno linijsko zobčanje 11. Natisnili so nekaj vzorcev nezobčanih znamk, vendar do redne izdaje ni prišlo. Načrtovana serija: 15 c, rdeča, Ivan Cankar; 15 c, temno rjava, Ivan Tavčar; 15 c, vijoličasta, Anton Martin Slomšek; 4 L, zelena, Janez Vajkard Valvazor; 4 L, modra, Simon Gregorčič; 4 L, rjava, Pri- mož Trubar. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 278 Vrhniški razgledi Znamke z nominalami 4 L imajo na zgornjem delu napis LJUBLJANSKA POKRAJINA, na spodnjem pa PROVINZ LAIBACH. Znamke nominal 15 L pa imajo enak napis v ovalu okrog portretov. Znamke je natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani na običajnem belem papirju, gumiranje – rumenkasta barva, kasnejše linijsko zobčanje 11. Nezobčane znamke so natisnili v po- lah po 60 znamk na treh vrstah papirja: na tanjšem papirju, poskusni tisk na kartonskem papirju; zobčana serija je izšla na debelejšem papirju od običajne rezane (nezobčane) iz- daje. Kmalu po nezobčanih znamkah so se na »trgu« pojavile še zobčane. Ker te znamke niso bile izdane po redni poti (pooblaščena tiskarna oz. izdajatelj), niso bile v uporabi v poštnem prometu kot plačilo za usluge v poštnem prometu; sodijo med t. i. PEPELKE. Znamke so izdali v barvah: olivno rjava, rdečerjava, rdeča, temnomodrozelena, temnorja- va, vijoličasta in temnosivaultramarin. Nominale znamk: 4 L(ir) in 15 L. Okrog izdaj teh znamk se plete več zgodbic; zanimiv je izbor znamenitih mož, ki so upodobljeni na znam- kah. Očitno je, da je to delo slovenskih avtorjev, ne pa nemških okupatorjev. Podatki o času izdaje so različni; uradni navajajo leto 1945. Tedaj je bilo že precej jasno, da bodo okupa- torji poraženi. Torej gre za čisto špekulativno izdajo slovenskih »filatelistov«. Zobčana in nezobčana serija sta izšli v 6 vrednostih v kombinaciji vseh vrednosti v sedmih barvah … Iz teh izdaj so sestavili serijo z različnimi barvami, serije na enakem papirju, kombinacije barv, papirjev itd. – in vse to kasneje ponudili naivnim zbiralcem. 279 Slovenija/Demokratična Federativna Jugoslavija Vrhnika, 1945 Iz poštnih žigov Ljubljanske pokrajine so bile odstranjene vse italijanske in nemške ozna- ke. V določenem obdobju so bili uvedeni izključno slovenski poštni žigi, izjema so bila območja v coni »B«, kjer so obstajali dvojezični slovensko-italijanski poštni žigi. Nekaj primerov na razglednici, dopisnici in na različnih znamkah z žigom »VRHNIKA«. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 280 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Ivan Cankar Vrhnika, 10. VI. 1951; 75-letnica rojstva Ivana Cankarja (Vrhnika, 10. 5. 1876–11. 12. 1918). Ovitka. Sivkast in rjavkast tisk, žig Vrhnike. 281 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Ivan Cankar Vrhnika, 10. VI. 1951; 75-letnica rojstva Ivana Cankarja (Vrhnika, 10. 5. 1876–11. 12. 1918). Razglednici (žig 1951): - spomenik Ivana Cankarja na Vrhniki - rojstna hiša Ivana Cankarja VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 282 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika - Vrhnika z glavno cesto - Vrhnika – Močilnik, izvir Male Ljubljanice, gostinski objekt 283 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Ivan Cankar - Vrhnika, spomenik Ivana Cankarja - Vrhnika, spominska hiša Ivana Cankarja VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 284 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, 1953 Sprva so prevladovali dvokrožni poštni žigi z mostovi, s katerih so odstranili nemška oz. italijanska imena, kasneje pa so uvedli enojezične enokrožne žige. Po nekaj letih so bili uvedeni slovensko- srbski (cirilični) enokrožni poštni žigi. 285 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Ivan Cankar , 1960 Ljubljana, 24. december 1960: Osebnosti iz kulturno-zgodovinskega življenja v Jugoslaviji. Ivan Cankar (Vrhnika, 10. 5. 1876-11. 12. 1918, Ljubljana) (15.-). V seriji 6 znamk so izšle še znamke: Silvije Kranjčević (20.-), Paja Jovanović (40.-) Đura Jakšić (55.-), Mihajlo Pupin (80.-), Ruđer Boškocić (100.-). Kataloške številke YU kataloga od 808 do 813. Ivan Cankar, pesnik, pripovednik in dramatik, s slovesom največjega slovenskega pisatelja. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju. Nekaj časa je živel v dunajskem Ottakringu, kasneje pa na ljubljanskem Rožniku, kjer je tudi spominski muzej, posvečen njemu. Kot aktiven socialdemokrat je bil zaradi svojega prepričanja tudi zaprt na ljubljanskem gra- du. Bil je član Zadruge, kasneje slovenske moderne. Najprej je sledil realizmu in naturaliz- mu, na Dunaju se je preusmeril v dekadenco in simbolizem. Opustil je pesništvo in dosegel višek v črticah, novelah, romanih in dramah. Vsebinsko se je posvečal psihološko-etičnim in socialno-kritičnim problemom. Uporabljal je satiro in polemiko. Po letu 1910 je v njegovih delih zaslediti vsebinske navezave na vprašanja etike, vojne in nacionalne rešitve. Glavna dela: pesniška zbirka Erotika, črtice Vinjete (1899), komedija Za narodov blagor (1901), roman Na klancu, drama Kralj na Betajnovi (1902), roman Hiša Marije Pomočnice (1904), povest Martin Kačur (1906), povest Hlapec Jernej in njegova pra- vica (1907), burka Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (1908), povest Kurent ( 1909), drama Hlapci (1910), igra Lepa Vida (1912) in mladinski spomini Moje življenje (1914), vojne črtice Podobe iz sanj (1917). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 286 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Ivan Cankar, 1960 Zagreb, 24. XII. 1960. Osebnosti iz kulturno-zgodovinskega življenja v Jugoslaviji. V seriji 6 znamk so: Silvije Kranjčević (20.-), Paja Jovanović (40.-) Đura Jakšić (55.-), Mihajlo Pupin (80.-), Ruđer Boškocić (100.-) in Ivan Cankar (15.-). 287 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Ivan Cankar, 1960 Jesenice, 24. XII. 1960. Osebnosti iz kulturno-zgodovinskega življenja v Jugoslaviji. V seriji 6 znamk so: Silvije Kranjčević (20.-), Paja Jovanović (40.-) Đura Jakšić (55.-), Mihajlo Pupin (80.-), Ruđer Boškocić (100.-) in Ivan Cankar (15.-). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 288 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, 1964 Beograd, 28. 11. 1964: Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja V seriji šestih znamk je tudi znamka za 200 din – miniatura rokopisa iz samostana Bistra pri Vrhniki iz XIV. stoletja, Slovenija. Bistra pri Vrhniki šteje le nekaj deset prebivalcev. Naselje je ob cesti Vrhnika-Borovnica, ob številnih kraških izvirih rečice Bistra. Tu je bil v letih 1255–1260 ustanovljen kartuzijanski samostan. V njem je nastal leta 1347 iluminirani rokopis, prepis dela Avguština »O Božji državi« (De civitate Dei), 413–426. Jožef II. je leta 1782 samostan razpustil, cerkev so opu- stili leta 1808, redovne stavbe pa prezidali. Od 1826 je bil dvorec v lasti rodbine Galle. Po 2. svetovni vojni so v nacionaliziranih objektih uredili tehnični muzej Slovenije. Ohranjen je del malega gotskega križnega hodnika iz sredine 15. stoletja in ruševine renesančnih obodnih utrdb. 289 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Jožef Petkovšek, 1967 Ljubljana, 28. XI. 1967: »Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja« Ob dnevu republike Jugoslavije, 29. novembra 1967, je v zbirki Jugoslovansko slikarstvo XIX. stoletja izšla serija petih znamk (Đura Jakšić, Vlaho Bukovac, (Josip) Jožef Petkov- šek, Paja Jovanović in Ivana Kobilca). Ovitka prvega dne, žiga Dan republike in Prvi dan. Jožef Petkovšek (Verd, 7. 3. 1861–22. 4. 1898, Ljubljana) se je prvič seznanil s slikarstvom v delavnici slikarja S. Ogrina na Vrhniki. Leta 1882 je odšel na šolanje v Benetke, istega leta od tam v München, 1884 v Pariz, 1885 se je vrnil v München in nato v domači Verd pri Vrhniki. Po 1889 se je večkrat zdravil v bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani. Od leta 1892 je bil hospitaliziran. Sprva je slikal pod vplivom študija v Italiji in Parizu – portrete, tihožitja (1884). S slednjim je nadaljeval tudi po vrnitvi domov (Perice ob Ljubljanici, 1886). Tedaj se je že približal impre- sionizmu. V letih bolezni je naslikal več različic Beneške kuhinje, leta 1889 pa svoje osrednje, avtobiografsko delo Doma (na znamki!). Posmrtno je bil spoznan za predhodnika ekspresionizma in predvsem začetnika t. i. temnega modernizma. Upoštevala ga je vrsta poznejših umetnikov, predvsem Rihard Jakopič in Ivan Cankar (črtica Pet- kovškov obraz, Slovan, 1914). Več slikarjev (M. Pregelj, J. Bernik, M. Dovjak, D. Kirbiš) mu je posvetilo hommage (počastitev, spoštovanje njegovega dela na razne načine). Žal je umrl zelo mlad, je pa zapustil opazna dela. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 290 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Jožef Petkovšek, 1967 Ljubljana, 28. XI. 1967: »Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja« Ob dnevu republike Jugoslavije, 29. novembra 1967, je v zbirki Jugoslovansko slikarstvo XIX. stoletja izšla serija petih znamk (Đura Jakšić, Vlaho Bukovac, (Josip) Jožef Petkov- šek, Paja Jovanović in Ivana Kobilca). Ovitka prvega dne, žiga Dan republike in Prvi dan. 291 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Matej Sternen, 1969 Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja – jugoslovanski slikarji XIX. stoletja. Serija Beograd, 28. XI. 1969: šestih znamk: N. Martinovski (0,50.-), S. Šumanović (1,25.-), M. Tartaglia (1,5o.-), M. Kraljević (2,50.-), J. Bijelić (3,25.-) in Matej Sternen, ležeči akt (5.-). Matej Sternen, tudi M. Strnen (Verd, 20. 9. 1870–28. 6. 1949, Ljubljana). Risar, slikar, restavrator, grafik. V letih 1888–1891 je obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu, nato umetno-obrtno šolo na Dunaju, od 1893–1896 dunajsko Akademijo, kasneje specialko za zgodovinsko slikarstvo. Od 1899–1905 je obiskoval šolo A. Ažbeta v Münchnu. Tam je spoznal R. Jakopiča in M. Jamo; leta 1904 je skupaj z njim in I. Groharjem na Dunaju ustanovil klub Sava. Kasneje je leto dni vodil skupaj z R. Jakopičem zasebno slikarsko šolo v Ljubljani. Do leta 1914 je ustvarjal in bival v Münchnu, Ljubljani, Škofji Loki in Devinu. Po I. svetovni vojni je v Ljubljani poučeval risanje in se ukvarjal z restavratorstvom. Bil je odličen risar, po osnovni slogovni usmeritvi kljub impresionističnemu obdobju v bistvu realist, vsebinsko pa predvsem figuralik. Nanj je precej vplival nemški slikar C. Corinth. Bil je najpomembnejši slovenski restavrator svojega časa. Med prvimi na Slovenskem se je ukvarjal z grafiko (litografija, barvna monotipija), obvladal je tudi sgraffito. Pomembnejša dela: slike Rdečelaska (1902), Portret Roze Klein-Sternen (1903), Breze (1905), Gozd (1907), Na di- vanu (1909), Devinski grad (1910), Akt s črnimi nogavicami (1910), Žena s korzetom (1914), Dekle s knjigo (1927), Sedeča žena pred zrcalom (1938); freske v prezbiteriju trnovske cerkve v Ljubljani (1901) in poslikava obokov frančiškanske cerkve v Ljubljani (1934–1936). Restavriral je tudi spomenike: Sv. Primož nad Kamnikom, Muljava, Kamni Vrh pri Ambrusu, Božakovo, Gosteče, Celjski strop, Stična, Turnišče, Vitanje, Mošnje … VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 292 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Jožef Petkovšek, 1972 Beograd, 28. XI. 1972: »Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja – Mrtva narava« 28. novembra 1972 je izšla serija šestih znamk: Miloš Tenković (0,50.-), Jožef Petkovšek (1,25.-), Katarina Ivanović (2,50.-), Konstantin Danil (3,25.-), Nikola Mesić (5.-) in Celestin Medović (6,50.-), FDC/PTT (OPD). Žigi: Beograd prvi dan & PTT. 293 Jugoslavija Vrhnika, Jožef Petkovšek, 1972 Beograd, 28. XI. 1972: »Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja – Mrtva narava« 28. novembra 1972 je izšla serija šestih znamk: Miloš Tenković (0,50.-), Jožef Petkovšek (1,25.-), Katarina Ivanović (2,50.-), Konstantin Danil (3,25.-), Nikola Mesić (5.-) in Celestin Medović (6,50.-), FDC/PTT (OPD). Žigi: Beograd prvi dan & PTT. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 294 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Jožef Petkovšek, 1972 Beograd, 28. XI. 1972: »Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja – Mrtva narava« 28. novembra 1972 je izšla serija šestih znamk: Miloš Tenković (0,50.-), Jožef Petkovšek (1,25.-), Katarina Ivanović (2,50.-), Konstantin Danil (3,25.-), Nikola Mesić (5.-) in Celestin Medović (6,50.-), FDC/PTT (OPD). Žigi: Beograd prvi dan & PTT. 295 Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Ivan Cankar, 1976 Beograd, 8. 5. 1976; 100-letnica rojstva Ivana Cankarja VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 296 Vrhniški razgledi Slovenija/Jugoslavija Vrhnika, Ivan Cankar, 1976 Ljubljana, 8. 5. 1976: 100-letnica rojstva Ivana Cankarja Znamka, vrednosti 1,20 din, prikazuje Ivana Cankarja, v ozadju je njegova spominska hiša na Vrhniki. Likovno jo je obdelal D. Lučić, v dvobarvnem ofset tisku v polah po 9 znamk so jo natisnili v nemškem »VEB Deutsche Wertpapierdruckerei« (OPD FD PTT Slovenija, št. 150). 297 Pregled nekaterih poštnih žigov Vrhnike od leta 1830 do danes VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 298 Vrhniški razgledi Priložnostni poštni žigi Poleg običajnih dnevnih poštnih žigov, ki jih poznamo, ko prejemamo ali pošiljamo na običajen način pošto, se v poštnem prometu uporabljajo tudi priložnostni poštni žigi. To je poštni žig kraja in datuma z znakom ali s priložnostnim besedilom, ki na ta način opredeljuje dogodek. V Republiki Slovenija (1991–2011) smo zabeležili nekaj takih žigov, povezanih z Vrhniko. Pri oblikovanju žiga veljajo določena pravila, velikost besedila, t.j. črk oz. številk, velikost žiga, usklajenost poštne številke itd. Žig se uporablja samo na določeni pošti in v določe- nem času (običajno 15 dni). Žig ima uradno veljavo kot običajen dnevni poštni žig. Prilo- žnostni poštni žig ima lahko tudi premični datum. V Sloveniji ima pravico izdajati (oz. odobravati) priložnostne žige izključno Pošta Slove- nije. Sama jih običajno uporabi ob posebnih dogodkih, npr. ob izidu poštne vrednotnice (tudi žig prvega dne) ali s takim žigom dodatno obeleži določeni dogodek. Pobudo za izda- jo priložnostnega poštnega žiga lahko dajo posamezniki, društva, razne institucije itd. V vsakem primeru pa ga mora odobriti ustrezno telo pri Pošti Slovenije. 299 Vrhnika Priložnostni poštni žigi - 1360 Vrhnika, 22. 4. 1998: 100-letnica smrti Jožefa Petkovška (Verd, 7. 3. 1861–22. 4. 1898, Ljubljana). - 1360 Vrhnika, 19. I. 2001: 125-letnica rojstva Ivana Cankarja (Vrhnika, 10. 5. 1876–11. 12. 1918, Ljubljana). - 1360 Vrhnika, 22. 6. 2002: 20 let zdrave pitne vode (1982–2002). - 1362 Preserje, 12. 7. 2002: Najstarejše kolo na svetu – 6000 let; Stare gmajne pri Verdu. - 1360 Vrhnika, 1. 12. 2003: Odprtje prenovljene pošte. - 1360 Vrhnika, 10. 5. 2006: 130. obletnica rojstva Ivana Cankarja. - 1360 Vrhnika, 27. 11. 2008: Leseno kolo, žig »Prvi dan«. - 358 Log pri Brezovici, 27. 9. 2004: Odprtje nove pošte. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 300 Vrhniški razgledi 1. marca 1996 so bile uvedene nove poštne številke (brez začetne jugoslovanske 6). Republika Slovenija Vrhnika, 1991 Prvi slovenski poštni žigi od leta 1991 dalje imajo enak obseg, naziv kraja ostane na zgornjem delu kroga, na spodnjem je poštna številka. Takoj po osamosvojitvi ohrani slovenska pošta še 5-številčno oznako pošte, s prvo številko nekdanje republike SFRJ »6«, Vrhnika 61360. Novi poštni žigi ne spremenijo oblike, imajo pa različno širino (premer 30 mm). Pojavijo se poštninski stroji z enokrožnim žigom in valovi (premer 22 mm–26 mm …). 301 Republika Slovenija Vrhnika, 1992 61360 Vrhnika, 20. 6. 1992: 900 let borbe čolnarjev 61106, Ljubljana, 20. 6. 1992: 900-letnica tekmovanja čolnarjev na Ljubljanici Znamko, nominale 6 sit, je oblikovala akademska slikarka Mira Uršič-Šparovec (na obeh dokumentih je njen podpis). V nakladi 300.000 znamk v polah po 25 so jih natisnili v ti- skarni DELO – Tiskarna, Ljubljana. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 302 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, Jožef Petkovšek 1360 Vrhnika, 22. 4. 1998: 100-letnica smrti slikarja Jožefa Petkovška Spominsko kuverto in priložnostni poštni žig je izdala ZKD Vrhnika (št. 2). Jožef Petkov- šek (Verd pri Vrhniki, 7. 3. 1861–22. 4. 1898, Ljubljana). 303 Republika Slovenija Vrhnika, Ivan Cankar 1360 Vrhnika, 10. 5. 1998: Odkritje doprsnega kipa Ivana Cankarja pred osnovno šolo. Ob 80-letnici smrti Ivana Cankarja (10. 5. 1876–11. 12.1918) je izdala GALERIJA 2 spomin- ski ovitek št. 3 z vložkom in priložnostni poštni žig. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 304 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, 1998 1360 Vrhnika, 20. 6. 1998: 110 let Turističnega društva Blagajana – 1888–1998 Turistično društvo Blagajana je izdalo spominski ovitek in priložnostni poštni žig. 305 Republika Slovenija Vrhnika, 2000 1360 Vrhnika, 21. 10. 2000: Otvoritev osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki (spominski ovitek in priložnostni poštni žig, vložek z mislimi P. Simsa). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 306 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, 2001 Ljubljana, 19. I. 2001: Znamenite osebnosti Ivan Cankar (Vrhnika, 10. 5. 1876–11. 12. 1918, Ljubljana), Skodelica kave. Znamka je izšla v seriji treh znamk – verz iz pesmi Dragotina Ketteja Na trgu in ilustracija na temo Cvetje v jeseni Ivana Tavčarja. Galerija 2 je izdala posebno ovojnico s fotografijo Ivana Cankarja in z njegovim podpisom; naklada 150 ovojnic; oblikovanje Jure Jančič, Vrhnika. 307 Republika Slovenija Vrhnika, 2001 Ljubljana, 19. I. 2001: Znamenite osebnosti Ivan Cankar (Vrhnika, 10. 5. 1876–11. 12. 1918, Ljubljana), Skodelica kave. Znamka je izšla v seriji treh znamk – verz iz pesmi Dragotina Ketteja Na trgu in ilustracija na temo Cvetje v jeseni Ivana Tavčarja (OPD Pošta 1/2001). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 308 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, 2001 1360 Vrhnika, 8. 10. 2001: 150. obletnica rojstva slikarja Simona Ogrina (Stara Vrhnika, 6. 10. 1851–3. 5. 1930, Vrhnika), slikar. Po uku v Ljubljani je obiskoval beneško (1876–1877), pa dunajsko akademijo (1877–1879). Okrog 1884 je odprl slikarsko delavnico na Vrhniki. Med študijem se je ukvarjal s knjižno ilustracijo (Zvon), kasneje se je posvetil cerkvenemu usli- karstvu. Slikal je oltarne podobe, križeve pote, bandere in božje grobove, s figuralno-orna- mentalnimi freskami je okrasil vrsto cerkev in kapel (Vipavski Križ, Škofja Loka, Radovljica, Kamna Gorica, Sostro, Ljubljana). Napisal je brošuro Kratka navodila za slikanje a fresco (na presno). 309 Republika Slovenija Vrhnika, 2002, 2006 - Preserje, 12. 7. 2002; Priložnostni poštni žig na razglednici – ca. 6000 let staro barjansko kolo. - Vrhnika, 10. 5. 2006; Priložnostni poštni žig na ovojnici ob 130-letnici rojstva Ivana Cankarja; Občinski praznik občine VRHNIKA. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 310 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, 2002 1360 Vrhnika, 17. 10. 2002: 150. obletnica posvetitve župnijske cerkve spreobrnjenja sv. Pavla na Vrhniki. Priložnostni poštni žig in redni dnevni poštni žig pošte Vrhnika. 311 Republika Slovenija Vrhnika, 1999, 2002, 2006 1360 Vrhnika – razne prireditve, obletnice: - 23. 7. 1999: 100 let železnice Brezovica–Vrhnika - 22. 6. 2002: 20 let zdrave pitne vode, 1982–2002 - 10. 5. 2006: 130. obletnica rojstva Ivana Cankarja VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 312 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, 2008 1360 Vrhnika, 27. 11. 2008: Prazgodovinsko leseno kolo z osjo Ekipa Inštituta za arheologijo Znanstveno-raziskovalnega centra znanosti in umetnosti Slovenije je pomladi leta 2002 na koliščarski naselbini Stare gmajne pri Verdu naletela na (sodelavec Janez Drejc) poškodovan kos lesa. Ta je sprva spominjal na desko, po bolj podrobnem ogledu pa se je zdelo, da gre morda za pokrov lesenega soda, skratka za enega izmed novodobnih odpadkov, ki jih je na Ljubljanskem barju še vedno preveč. Po odstranitvi blata se je pokazalo, da gre za kolo z osjo. Disk sestavljata dve jesenovi deski, ki ju povezujeta štiri grebenaste letve iz hrastovine. Pesto je štirikotne oblike, vanj je bila vložena v celoti ohranjena os iz hrastovine, kar kaže, da sta se kolo in os vrtela sočasno in da gre za rešitev, ki je primerna za podvozje dvokolesnega voza. Raziskava pod vodstvom prof. dr. Katarine Čufar z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, Univerze v Ljublja- ni, je tudi pokazala, da je najdbo izdelal vrhunski prazgodovinski kolar, ki se je odlično spoznal na les, na njegove lastnosti ter tudi izdelovanje koles in vozov. Radiometrični dataciji kolesa in na osi, ki sta bili opravljeni na Dunaju, kažeta, da je kolo staro približno 5200 let, kar to najdbo postavlja na sam začetek uporabe vozov. Zdi se, da gre verjetno za najstarejšo najdbo te vrste v Evropi in tudi na svetu (Bilten Pošte Slovenije, št. 73/2008). 313 Republika Slovenija Vrhnika, 2011 1380 Cerknica, 28. 1. 2011: Ljudske noše NOTRANJSKA Znamko je oblikoval Studio Arnoldvuga+ (David Fartek); v pet barvnem ofset tisku so znamke natisnili v polah po 16 v nakladi 150.000 v tiskarni Joh. Enschedé Stamps. Par na znamki predstavlja enega pražnjih načinov oblačenja kmečkega prebivalstva ob hladnej- ših dneh v okolici Polhovega Gradca, Dobrove in Vrhnike v prvi polovici 19. stoletja. Na znamki je reprodukcija upodobitve, ki jo je ljubljanski slikar Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein naredil okrog leta 1838. Serija slikarjevih interpretacij oblačenja kmečkega prebivalstva na Slovenskem je nastala na pobudo Emila Korytka, poljskega izgnanca in narodopisca (zapuščino hrani Slovenski etnografski muzej). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 314 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, 2011 Ljubljana, 25. 3. 2011: Vrhniški pirh Slovenci poznamo številne velikonočne pirhe, od pisanic, pisank, remenk, rumenk pa do rumenic. Vrhniški pirh predstavlja veliko tehnološko in likovno posebnost. V ateljeju moj- stra Franca Groma na Stari Vrhniki nastaja od leta 1993 paleta različnih krhkih mojstro- vin. Tehnološka posebnost okraševanja vrhniških pirhov je v uporabi vrtalnika in svedrov, s katerimi mojster v izpihana kokošja, prepeličja, račja, gosja in nojeva jajca naredi od 3.000 do 17.000 luknjic! In to v doslednem prenašanju najrazličnejših vzorcev in ornamentov v jajčno lupino. Disciplinirano in prefinjeno prenaša vzorce s klekljanih čipk ter vezenin. To daje vrhniškim pirhom izjemno podobo in ponuja izvirnost tudi v širšem evropskem prostoru. Franc Grom je prejemnik najvišjega priznanja na področju rokodelskih dejavno- sti, zlate vitice. Svoje pirhe je tudi mednarodno zaščitil. So odlično in izjemno darilo. Pri vsakem prefinjeno prevrtanem pirhu F. Grom sproti šteje vse luknjice, zato k pirhu priloži tudi certifikat z navedenim številom luknjic … 315 Republika Slovenija Vrhnika, 2011 Vrhnika, 25. 3. 2011: Kartuzijanski samostan Bistra pri Vrhniki Ta samostan je ustanovil koroški vojvoda Bernard med leti 1255 in 1260. Zasnova je po- dobna kartuzijama v Žičah in Jurkloštru. Bernardov sin Ulrik je samostan bogato obdaril z zemljišči od Podpeči do Rakitne, Cerknice in Logatca. Veliko so mu darovali tudi oglejski patriarhi, avstrijski vojvode in celjski knezi. Kartuzijo sta v letih 1382 in 1463 zajela poža- ra, zato so jo obnovili. V času reformacije je takratni prior Gregor podpiral tudi Trubarjevo književno delo. V samostanu je leta 1347 nastal iluminirani rokopis spisa sv. Avguština »De civitate Dei«, delo kartuzijana Nicolausa. Danes ga hranijo v NUK-u v Ljubljani. Od leta 1947 je v Bistri deloval Gozdarski, lesni in lovski muzej, ki se je kasneje priključil Tehniške- mu muzeju Slovenije (po prof. dr. J. Bogataju, Bilten, št. 85/2011). VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 316 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, 2011 Ljubljana, 25. 3. 2011: Barjanske rastline A … Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) B … Dlakava mahovnica (Oxycoccus palustris) C … Nožničavi munec (Eriophorum vaginatum) Vse tri rože uspevajo na šotnih barjih. Rosika je znana predvsem po listih. Ti so pokriti s številnimi pecljatimi žlezami, ki jih – če podrobno pogledamo rosiko od blizu – vidimo kot laske, na katerih se blešči rosna kapljica. Od tod ime rosika. Te »kapljice« so žlezni izločki, ki rastlini omogočajo zunanjo »prebavo« drobnih živalic (mušice, mravlje, pajki …), ki zai- dejo na rastlino, ta pa se z njimi obogati prehrano na sicer revnih tleh šotnega barja. Rosika je paradni primer naše prave mesojede rastline. Je zakonsko zavarovana. 317 Republika Slovenija Vrhnika, 2011 Ljubljana, 25. 3. 2011: Barjanske rastline 0,92 Eur … Rožmarinka (Andromeda polifolia) To je edina vrsta svojega rodu, ki sodi v družino vresovk. To je pokončen polgrmiček, vi- sok do 30 cm s črtalastimi do suličastimi listi, ki so na spodnji strani belkasti (in verjetno spominjajo na rožmarin). Cvetovi so majhni, vendar atraktivni. Njeno ime izvira iz grške mitologije. Andromeda je grška princesa, ki so jo zaradi skrunitve njene matere prikovali na skalo ob morju, da bi jo žrtvovali mitološki morski zveri Ketosu. Perzej jo je osvobodil in vzel za ženo. Rodila mu je veliko otrok. VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 318 Vrhniški razgledi Republika Slovenija Vrhnika, 2011 1360 Vrhnika, 12. 8. 2011 Dnevni poštni žig, poštna nalepka – priporočeno pismo in dokaz o plačilo pošiljke. 319 Pregled odtisov poštninskih strojev – slogani in poštne nalepnice Slogani (flami) na pošti Vrhnika Poštninske stroje uporabljajo večji porabniki poštnih storitev kot dokaz plačane storitve. Odtis spoznamo po rdeči barvi. Odtis je sestavljen iz poštnega žiga z njegovimi obveznimi podatki in iz dela, kjer je zapisana vrednost. Tak odtis nadomešča poštno znamko in žig. Večina teh odtisov ima še tretji, reklamni del, ki je podoben sloganu. Slogan je strojni žig s posebnim sporočilom, ki je vsebinsko in grafično povečan odtis »osnovnega« poštninskega stroja. Take žige uporabljajo ob novem letu, ob obletnicah firme, društva, ob določenih prireditvah, za reklamna gesla podjetij, ustanov …). Pogosti so valovi v strojnem žigu, ki jih lahko zamenjamo z reklamnim ali drugim sporočilom. Beseda flam izhaja iz francoske besede flamme. Pri nas pa se je uveljavil slovenski izraz slogan. Prof. dr. Ivan Turk iz Ljubljane, sicer član Filatelističnega društva Ljubljana, znani strokovnjak tudi s področja filatelije, nam je prijazno posredoval nekaj odtisov poštninskih strojev, ki so jih uporabljali na Vrhniki. Odtisi poštninskih strojev v času povojne Jugoslavije in uporabe jugoslovanskih poštnih številk (61360 Vrhnika) VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 320 Vrhniški razgledi 321 Poštne nalepnice z jugoslovanskimi poštnimi številkami (61360) 1. V rdeči in črni barvi (»sprintano« neposredno na poštnem okencu) 2. Z oznako A in B (poštni podatki so odtisnjeni na že natisnjen obrazec v rdeči barvi; rdeča kvadratasta okvirja sta prekinjena na notranjem srednjem delu) 3. Z oznako A in B (rdeča kvadratasta okvirja na enobarvnem obrazcu sta prekinjena v spodnjem delu v sredini) 4. Z oznako A in B (napis VRHNIKA – velike črke) VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 322 Vrhniški razgledi 5. Z oznako A (napis VRHNIKA – manjše črke) 6. Z oznako A in B (namesto napisa Jugoslavija je napis SLOVENIJA) 7. Z oznako B (znak pošte Slovenija v črni barvi, rdeč napis SLOVENIJA) Poštne nalepnice s slovenskimi poštnimi številkami pred vpeljavo novih v črni barvi Z oznako A in B (rdeč napis SLOVENIJA, črn znak Pošte Slovenije) 323 Odtisi poštninskih strojev po osamosvojitvi Slovenije s spremenjenimi poštnimi številkami (1360 Vrhnika) – odstranjena je prva številka »6« poštne številke, ki je bila na vseh poštnih žigih v Sloveniji VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011) 324 Vrhniški razgledi Odtisi poštninskih strojev v času povojne Jugoslavije in uporabe jugoslovanskih poštnih številk, FZ, št. XV/2006 602. a) Vrhnika a 61360 (1988); A2; (znak IUV v kvadratu) Industrija usnja Vrhnika b) Vrhnika a 61360 (1990); A2; (dolgi znak IUV v kvadratu) Industrija usnja Vrhnika 603. Vrhnika A 61360 (1990); C1; lesnoindustrijski kombinat LIKO Vrhnika (znak levo) 604. Vrhnika a 61360 (1988); A2; (znak) Ljubljanska banka. Gospodarska banka Ljubljana n. sub. o. 605. Vrhnika a 61360 (1990); A2; (grb) Skupščina občine Vrhnika Odtisi poštninskih aparatov po osamosvojitvi Slovenije pred vpeljavo slovenskih poštnih številk, FZ, št. XVI/2007 675. a) Vrhnika a 61360 (1992); 1A1; IUV Industrija usnja Vrhnika b) Vrhnika a 61360 (1996); 4A1; IUV Industrija usnja Vrhnika 676. Vrhnika a 61360 (1995); 3A1; Komunalno podjetje Vrhnika, p. o. 677. Vrhnika A 61360 (1994); 2B2; Lesnoindustrijski kombinat (znak) Liko Vrhnika 678. Vrhnika a 61360 (1996); 3A1; 20 let Žito. Pekarna Vrhnika 679. Vrhnika A 61360 (1995); 2B2; 5341-58060 D 680. Vrhnika a 61360 (1996); 4A1; 8402140 681. a) Vrhnika a 61360 (1995); 1A1; (grb) RS. Občina Vrhnika b) Vrhnika A 61360 (1992); 2B2; (grb) RS. Občina Vrhnika 325 Viri: 1. Bilteni pošte Slovenije, št. od 1 do 87. 2. Edwin Mueller̀ Handbuk od the pre-stamp posta- marks of Austria, New York 1960. 3. Filatelistični zborniki Filatelističnega društva Lju- bljana, št. I/1983 do XXI/2011. 4. Ignac Gregorač: Štampiljke Osvobodilne fronte slo- venskega naroda, 1941–1945, Ljubljana 1997. 5. Dr. Fran Juriševič: S pošto skozi preteklost Sloven- skega Primorja in Istre. 6. Katalog poštanskih maraka jugoslovenskih zema- lja 1991, Beograd 1991. 7. Peter Kos: Slovenska partizanska plačilna sredstva, Ljubljana 1977. 8. Anton Lavrič: Pomožne pošte na Slovenskem, Lju- bljana 1999. 9. Prof. dr. Ivan Turk: Poštni žigi na Slovenskem, v: Pošta na slovenskih tleh, Ljubljana 1997. 10. Katalog poštanskih maraka u upotrebi na teritori- jama Bosne i Hercegovine, Crne gore, Hrvatske i Slovenije, Beograd 2010. 11. Osebne zbirke: Saša France, Bojan Kranjc, Tone Si- mončič, prof. dr. Ivan Turk, Janez Žitko. 12. Velikanje Martin: Slovenika, Katalog poštnih znamk, celin in doplačilnih znamk 2011, Ljubljana 2011. 13. Slovenski veliki leksikon, MK, Ljubljana 2007. Razlaga oznak: A … B … A2 … Na zgornji strani je napis Jugoslavija v latinici, na spodnji pa napis Jugoslavija v cirilici, v razdelku z označeno poštnino ni črt. C1 … Oba napisa Jugoslavija sta na zgornji strani, vendar najprej v cirilici in nato v latinici; v razdelku z označeno poštnino obstajajo črte, ki zapolnjujejo prostor. 1A1 … Znak PTT je na desni strani tega dela; v razdelku z označeno poštnino ni črt. 3A1 … Črke PTT so na desni strani tega dela; v razdelku z označeno poštnino ni črt. 4A1 … Pošta Slovenije je na zgornji strani, poštni rog pa na desni strani tega dela; v oddelku z označeno poštnino ni črt. 2B2 … Znak PTT je na desni strani tega dela; v razdelku z označeno poštnino obstajajo črte, ki zapolnjujejo prostor. Poštne nalepnice z jugoslovanskimi poštnimi številkami, FZ, št. XVIII/2008 I a) v rdeči barvi (1986) I b) v črni barvi (1987) II a) z oznako B (1988) III a) z oznako A (1988) III b) z oznako B (1988) IV a) z oznako A (1991) IV b) z oznako B (1990) VI a) z oznako A (1992) VI b) z oznako B (1992) X a) z oznako A (1992) X b) z oznako B (1992) XI a) z oznako A (1995) XVII a) z oznako B (1995) Poštne nalepnice s slovenskimi poštnimi številkami pred vpeljavo novih v črni barvi, FZ, št. XIX/2009 1360 Vrhnika XVII a) z oznako A (1996) XVII b) z oznako B (1996) VRHNIK A V FILATELIJI (1827–2011)