IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 Naročnina: Celoletna 100din, polletna 50 din. četrtletna 25 din Štev. 39 — Leto I. Murska Sobota, 17. novembra 1949 Cena 2 din V predvolivnem času dve novi kmetijsko obdelovalni zadrugi v radgonskem okraju Pretekli teden so se vršili po vseh krajevnih ljudskih odborih živahni Predvolivni množični sestanki Posebno dobro so uspeli sestanki v centru Zgornja Ščavnica, kjer je bilo v štirih krajevnih ljudskih odborih navzočih 240 ljudi. Dober obisk so imeli v Rožičkem vrhu, pri Negovi, v Stavešincih, Ivanjševcih in drugod. Na vseh sestankih je bilo zajetih okrog 3000 volivcev. Pri Benediktu in v Okoslavcih se je zbralo okrog 80 ljudi, ki so se za volitve zelo zanimali. Med njimi se je razvila zdrava diskusija. V Rožičkem vrhu in v Galušaku so kot uvod v volitve to nedeljo ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo. Danes, v nedeljo so bile na 10 centrih sektorske konference, ki so se jih udeležili člani plenuma in izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Zajetih je bilo 71 frontnih odborov. Na konferenci so konkretizirali točke tekmovanja, ki ga je napovedal okraj Radgona vsem okrajem Mariborske oblasti. Dne 15. in 16. bodo sestanki po volivnih enotah, kjer bodo predlagane kandidatne liste. Na sestan- kih OF odborov pa bodo konkretizirali točke tekmovanja za svoje krajevne prilike. Od 23. do 30. novembra bodo množični sestanki sklicani po odborih osvobodilne fronte, kjer bodo pregledali in prediskutirali uspehe dosedanjega tekmovanja. 1. decembra bo v Gornji Radgoni okrajni plenum osvobodilne fronte, na katerem bodo sprejeli sklepe za bodoče delo. Na volivnih sestankih so govorili med drugim tudi o pomenu novega zakona o ljudskih odborih o setvenem planu, o planu obvezne vzreje živine, o odkupih, o davčni izterjatvi, o globokem oranju ter o zimskem čiščenju sadnega drevja. Protestno zborovanje. V Tednu Rdečega križa so imele žene iz Gornje Radgone protestno zborovanje. Protestirale so proti izpadom iz Moskve, ki so onemogočili udeležbo žena na kongresu v Moskvi. Poslale so v Moskvo protestno resolucijo. Pred zborovanjem je bila kratka kulturna prireditev, na kateri so sodelovali pevski zbor gimnazije ter otroci iz Doma igre in dela. V ljutomerskem okraju so doseženi lepi uspehi v zadružnih gradnjah Tekmovanje v zadružnih gradnjah je doseglo v ljutomerskem okraju svoj popolni razmah. Zabeleženih je bilo že mnogo lepih uspehov. Gradnja zadruznih domov napreduje zelo hitro in če bi imela uprava na razpolago dovolj rezanega lessa, ki bi bil dovolj suh za mizarska dela, bi dosegla še mnogo večje uspehe. Tako so sedaj dozidani do ostrešja zadružni domovi: Sv. Miklavž, Stročja vas in Razkrižje, kjer se pripravljajo sedaj kritine. Trije zadružni domovi Logarovci, Ivanjkovci in Lukavci so v surovem stanju že gotovi. V Logarovcih samo gospodarski del doma, kar predstavlja seveda večji del doma. Dvorana je v gradnji. V zadružnih domovih Križevci in Veržej pa se izgotavljajo že notranja dela ter bi bila ista že lahko precej da lje. če ne bi bilo vprašanje suhega lesa. Isti primer je v Grlavi, kjer se z zamudo izvršujejo mizarska dela. Dom Žerovinci je v gradnji, pritličje je že gotovo. Na treh gradiliščih so že zabetonirali temelje, na več gradiliščih pa pripravljajo gradbeni material. Na vseh gradiliščih pa se marljivo pripravljajo na naslednjo etapo zidanja odn. gradnje. Kjer so domovi gotovi v surovem stanju, tam se pripravljajo za pričetek notranjih del, a povsod, kjer so domovi do strehe, se pripravljajo kritine. Vsa gradilišča tekmujejo, posebno uspešno je pa tekmovanje med gradiliščem Sv. Miklavž in Stročja vas. Glavne težave pri delu pa so pomanjkanje prevoznih sredstev, kar znatno ovira privoz, Tudi slabe vremenske prilike vplivajo neugodno na potek gradenj. Pri delovni sili se zlasti pogreša mizarje. V gradnji gospodarskih poslopij in adaptacijah je bilo dosedaj doseženih 85% vseh planiranih del. Največje uspehe so dosegli graditelji na Cvenu, ki so zgradili hlev za 100 konj in v Ljutomeru, kjer so zgradili hleve za 400 gosi. Oprema teh hlevov v vsem odgovarja zahtevam sodobnega perutninarstva. Novo poslopje na poslovni zvezi, ki je bilo zgrajeno na dan okrajne konterene KP, bo trebalo pokriti, zatem o se preide na notranjo opremo. V okviru predstoječega tekmovanja pa se formira že komisija, ki bo štela redvidoma 6 članov in bo ugotavljala v posameznih vaseh in zadrugah potrebe po adaptacijah in novogradnjah v letu 1950 tako da mbomo mogli pravočasno pripraviti potrebni material in ostale potrebščine. Istotako se bodo formirale brigade, ki bodo posekale les za potrebe kapitalne gradnje. Da pa se bomo v bodoče lahko izognili pomanjkanju rezanega lesa, bomo uredili še letos dve zadružni: žagi, ki bosta rezali les za potrebe naših zadrug. Žagi že urejamo Da smo rešili vprašanje delovne sile. smo se povezali z množičnimi organizacijami, ki so nam pomagale z delovno silo. Psohl Kulturni dvig naše vasi naj bo vzporeden z razvojem socializma na vasi S plenuma ljudske prosvete v Radgoni V nedeljo se je vršil v Domu kulture v Radgoni okrajni plenum ljudske prosvete. Od 90 delegatov se je udeležbo plenuma kljub izredno slabemu vremenu 73 delegatov ali 86 odstotkov, posebno veliko požrtvovalnosti so pokazali delegati Iz Velke, Cerkvenjaka, ki so naredili pot do 80 kilometrov. To dokazuje, da zanimanje za prosveto v okraju raste in se zadovoljivo razvija. Ljudstvo želi kulturno prosvetnega izobraževanja, samo omogočiti mu je treba to izobraževanje in potem bo mnogo bolj razumelo gospodarsko politiko pri nas In pomen reorganizacije naše vasi. Da se pravilno izpolnijo vsi gospodarski ukrepi, je potrebno, da se kulturno prosvetno delo pravilno razvija in za to je zopet potrebno, da se gradnja zadružnih domov pospeši, kajti v teh bo in ponekod je že žarišče kulturno prosvetnega dela. Kljub temu, da so uspehi na kulturno prosvetnem polju v vsem okraju lepi in vidni, pa je ugotoviti šibkost krajevnih ljudsko prosvetnih svetov. Te ljudsko prosvetne svete bo treba v radgonskem okraju v najkrajšem času utrditi. V tej smeri je okrajni ljudsko prosvetni svet že pričel delati in tako so bila ustanovljena prva Izobraževalno umetniška društva in kulturno umetniška društva. V letošnjem letu je bilo ustanovljeno osem izobraževalno umetniških društev in dve kulturno umetniški društvi. V Apačah, Velki In na Ledineku pa so ustanovljeni pripravljalni odbori. Delo teh društev pa ni bilo takšno, kakršnega je od društva pričakovati. To se da delno opravičiti z mladostjo društev, toda z vestnejšim delom bi se tudi to dalo premostiti. Najvažnejša sekcija vsakega društva le knjižnica. Teh je evidentiranih vsega 43, a v resnici pa je v vsem okraju 67 knjižnic. V teh knjižnicah je trenutno 3070 knjig. Razveseljivo je dejstvo, da je večina bralcev iz vrst kmetov in delavcev. V tednu knjige je odpadlo od zbranega denarja za značke 10.000 din za knjige. Od osmih predvidenih za knjižničarski tečaj pa sta bila poslana vsega 2, a s knjižničarji je bila vršita le ena seja in to v Benediktu. Iz tega se vidi, da je bila knjižnicam, kljub veliki važnosti, posvečena mnogo premala Pažnja. Iz teh vzrokov pa knjižnice tudi niso redno in pravilno poslovale. Knjižnica na Dražnem vrhu na primer od svojih 56 knjig v tem letu nobene ni izposodila. Sličen primer je tudi v Trotkovl, kjer knjižnica sicer obstoja, toda ni knjižničarja, ki bi razdeljeval knjige. Od ostalih nalog so bila delno izvršena predavanja ljudskih univerz. V Radgoni je bilo 12 predavanj že v preteklem mesecu. V prihodnjih mescih pa bodo taka predavanja, tudi v Apačah, Vidmu, Cerkvenjaku in Radencih. Kulturnih prireditev pa je bilo nekoliko več. V tem letu jih je bilo 50. V Cerkvenjaku pa imajo tudi lutkovni oder. Iz vsega tega je razvidno, da le potrebno posvetiti več pažnje dvigu kulturno prosvetnega dela v okraju Radgona, čeprav so uspehi vredni priznanja. Doseči moramo to, da bo kulturno prosvetno delo vedno enako razvoju so- cializma na vasi in ne samo to: na podlagi kulturno prosvetnega dela moramo ljudstva deti vso ideološko Izobrazbo In s tem bomo dosegli, da bo kulturno prosvetno delo krepitev vseh gospodarskih akcij ozir. bo s tem doseženo pravilno razumevanje in pomoč pri izvrševanju teh akcij od samega prebivalstva. ki. - Zakaj je zadružna ekonomija v Zg. Ročici slaba Kampanjska akcija jesenske setve v radgonskem okraju je bila letos razmeroma zadovoljivo izvedena kakor v privatnem tako socialističnem sektorju. Najprej je setvena dela izvršilo Državno posestvo v Črncih, a od Kmetijsko-obdelovalnih zadrug je prednjačila v tem zadruga v Žepovcih, ki je vkljub povečanju posejanih površin od lanskega leta za 160% izvršila ta dela v rekordnem času enega meseca in s tem dokazala zmogljivost dobre organizacije v sistemu dela samega. Imenovana zadruga, ki je največja v radgonskem okraju in po delu najnaprednejša, je letos znatno povečala svoj proizvodni plan in to zlasti pri dvigu živinoreje za 80%. Slabše je v pogledu jesenske setve pri Kmetijsko-obdelovalni zadrugi v Stogovcih, vendar je verjetno, da bo tudi ta dokončno izvedla svojo nalogo. Od Okrajnih ekonomij v radgonskem okraju je skrajno kritično stanje na ekonomiji doma onemoglih na Tratah, kjer še do sedaj niso pospravili koruznega pridelka z njiv in skopali večjega dela njivskih površin krompirja. Tamkajšnji upravnik tov. Gorjec je ukazal delavcem ob lepem vremenu skopani krompir prebirati v kleti, a v slabšem vremenu so primorani tega kopati iz zemlje, kakor pospravljati koruzo, ko je že davno potekel za to primerni čas. Nič boljše stanje ni na ekonomiji v Zg Ročici, ki je bila letos ustanovljena iz dveh zaplenjenih posestev, katerih poslopja pa so bila dodeljena bivšima lastnikoma. Na tem posestvu so pridelki letos propadli. Postavljeni upravnik Zemljič Franč se ni brigal za svoj posel in prepuščal stanje samemu sebi, a od strani okraja in od strani KLO Zg. Ročica se mu ni nudila nobena pomoč v organizacij in pritegnitvi delovne sile za izvedbo potrebnih kmetijskih del. Tako so bili primeri, da je ostalo seno nepokošeno ali nepospravljeno, njive neobdelane ali skrajno površno. Bivši lastnik Kurnik ni hotel dajati na razpolago prevoznih sredstev in živino, a v Krajevnem odboru se ni znašel človek, ki bi pristopil k organizaciji izboljšanja tega stanja. Od poverjeništva za kmetijstvo okraja Radgona se ni zganil nihče, da bi se vpostavilo v ekonomiji na Zg. Ročici zmerno gospodarsko stanje in da bi efekt in organizacija dela dvignila produktivnost posestev vsaj do višine, kot je bilo to preje v privatnem sektorju. Skrajni čas je že, da se to stanje popravi in da za to postavljeni forumi podvzamejo potrebne korake, da se znormalizirajo nezdrave razmere na imenovani ekonomiji in da se na ta način nastala škoda popravi in se dvigne res vzorna ekonomija, ki ima osnovne pogoje za svoj razvoj, ako bodo izvedeni res energični ukrepi od strani oblasti in frontne organizacije. -ih. Počastimo II. kongres ljudske prosvete Slovenije Danes je v soboškem okraju 23 izobraževalnih društev Danes je v soboškem okraju 23 izobraževalnih društev. Okrajni odbor Ljudske prosvete okraja Murska Sobota si je dal nalogo, da bo v čast II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije ustanavljal društva, da jih bo do kongresa najmanj 20 v okraju. To svojo nalogo je odbor tudi izpolnil, celo presegel, ker danes imamo v okraju 23 društev. S tem pa ne smemo biti zadovoljni, kajti to število je premajhno za naš okraj, ki ima prvič svojo tradicijo v kulturnoprosvetnem delu; drugič ima 34 odrskih družin in 70 knjižnic in trejič ima ljudi, ki želijo sodelovati pri delu na kulturnoprosvetnem polju. Kaj to pomeni? To pomeni, da imamo v okraju objektivne pogoje za ustanavljanje društev, katere pa nismo ali ne znamo izkoristiti, oziroma ne ustanavljamo društva kljub temu, da nas samo delo sili k organizaciji. Kdo naj ustanavlja društva? Vsi, Seveda morajo pri tem delu kazati največ iniciative naše masovne organizacije na vasi, gasilci, ki so goji. že zdavnaj v svoji sredi kulturno življenje, kmetijske zadruge, organizacije RK in naši krajevni ljudski odbor, ki imajo v svoji sredi odbornika, ki je za- dolžen za kulturnoprosvetno delo na vasi. Zakaj ustanavljamo društva? Zato, da v skladu z ostalimi deli našega plana, damo organizacijsko in načrtno obliko kulturnoprosvetnemu delu na vasi, da izgradimo tudi socialističnega človeka, ki se bo zavedal svojih nalog in jih bo zavestno izpolnjeval. Katere vasi v soboškem okraju imajo pogoje za ustanovitev društva? Vsekakor so na prvem mestu Rogaševci, ki imajo bogato tradicijo kulturno prosvetnega dela potem Pertoča, ki ima vse pogoje, da dela na izobrazbi svojih delovnih ljudi na vasi. Tudi Serdica ima dobro knjižnico, ki je bila v zadnjem času nagrajena od strani okrajnega odbora Ljudske prosvete in je predložena za nagrado IOLPS. Mislim, da tudi Gederovci ne bodo ostali brez društva, ker okrog Gederovec so vse vasi že ustanovile društva, ki zelo aktivno delijo na izobrazbi naših ljudi na vasi v izobraževalnih tečajih. Ižakovci imajo že 2. leto izobraževalni tečaj in verjamem, da bodo letos imeli tudi svoje društvo, V Dekležovju imajo lep zadružni dom, imajo svoj pevski zbor a še niso ničesar ukrenili, da bi ustanovili društvo. Melinci bodo še letos ustanovili društvo. Kvintet iz Gančan je na okrajnem festivalu prejel nagrado za svoj nastop, imeli so lansko leto svoj izobraževalni tečaj in še nimajo društva. V Martjancih se bodo morali zganiti in dokazati, da nekdanje prireditve v tej vasi niso bile prirejane slučajno, ampak da ljudje v Martjancih želijo nadaljevati z delom na kulturnoprosvetnem polju. V Puconcih želijo ustvariti vas, ki naj bi bila ločena od vsega okraja, s katerim je tesno povezana. Imajo KOZ, a ne delajo na preobrazbi ljudi. Sebeborci imajo svojo godbo in odrsko družino imajo KOZ in še niso pristopili k organizaciji društva Pečarovci so popolnoma mrtvi. Tamkaj so znali nekoč razgibati ljudi, a danes tamkaj spijo, kakor da ne bi bilo v vasi živega človeka. Vidonci imajo objektivne in subjektivne pogoje in sedaj deluje v vasi komisija za ustanovitev tečaja a društva in tečaja še niso ustanovili. V D. Slavečih imajo tečaj, imajo ljudi Ki se pečajo z domačo obrtjo in knjižnico, društva pa še ni. Kančevci so vzor brezdelja na kulturnoprosvetnem polju Brezovci so že pokazali, kaj zmorejo v delu oziroma prirejajo vsako leto odrske odreditve, a društva še nimajo. V Predanovcih imajo ugodne pogoje, ker imajo v svoji sredi ljudi, ki so člani sindikatov v Murski Soboti, imajo dobro organizirano knjižnico, prostore v šoli za študij in vaje, a nihče se tamkaj ne zgane. Strukovci, ki so majhna vas, organizirajo tečaj in bodo imeli društvo, a nimajo ga Predanovci, Brezovci, Puconci itd Upati je, da bodo množične organizacije in ostale organizacije s KLO-ji storile vse, da bo v kratkem času v vsaki vasi okraja društvo, da bo v vsaki vasi s šolo izobraževalni tečaj, ker je še zmiraj čas, da se tečaj organizira in da bodo vse naše vaši začele z delom na kulturnoprosvetnem polju. Sobota. Na gimnaziji so ustanovili dijaško kulturnoumetniško društvo, ki je napovedalo tekmovanje društvu na gim- naziji v Ptuju. Društvo ima odrsko, pevsko in folklorno skupino, ki pridno vadi pod vodstvom tov. Petkove. Društvo bi v čast Dneva republike priredilo a ca temi jo dne 30. novembra, ker prvi dan bo imelo prireditev SKUD-o »Štefana Kovača« Tako vključeni v tekmovanje na čast II. kongresa, bodo pokazali naši dijaki s svojim delom, da želijo sodelovati pri izgradnji samih sebe in svojih tovarišev v kraju in izven kraja. 29. novembra bo društvo najbrž priredilo akademijo na podeželju. Šalovci. V Šalovcih so tudi ustanovili izobraževalno-umetniško društvo. Člani odrske družine že pridno vadijo. Člani katero bodo nastopili 29. novembra v domači vasi. Svetujemo društvu, da čimprej ustanovi izobraževalni tečaj za svoje člane in ostale delovne ljudi v Šalovcih ki še niso vključeni v društvo Krog. V Krogu se tudi pripravljajo, da dostojno proslavijo 29. november. Pevski zbor uči pod vodstvom tov. Harijeve pesmi, s katerimi bo nastopil. Društvo bo tudi nastopilo s deklamatorji, a mogoče nastopi tudi njihova odreka družina, ki vadi Nušičevo enodejanko. Tečaj je že začel z delom. Bakovci. 29. novembra bo že nastopila godba tega mladega in agilnega društva. Njihov izobraževalni tečaj bo najbrž najmočnejši v okraju, ker je do danes zajel največ ljudi v tečaj. Adrijanci, ki so napovedali tekmovanje, morah bodo voditi srdito borbo z Bakovci, če nočejo zmagati. Murska Sobota. SKUD »Štefana Kovača« bo nastopilo v tekmovanju v čast II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije s svojim orkestrom, pevskim zbor in jo s solisti ter svojim kvartetom. Žal, da do 29. novembra ne bo še naštudirana igra, ki jo vadi tov. Zrim Vodja dramatska sekcije, tov Kager noče zaostajati za tov. Zrimom in je organizira drugo odrsko skupino v društvu, ki bo v tem tednu začela z delom Tako sedaj Sobota dve odrski družini v okviru društva. Ostala društva nam niso še poslala programa tekmovanja v čast II. kongresa Vemo, da se tudi pripravita KUD »Franceta Prešerna«, ki bo nastopilo v tekmovanju. V Prosenjakovcih. Križevcih Beltincih in na Tišini se tudi pripravljajo da proslavijo Dan republike. Taborenje obveznikov za predvojaško vzgojo v radgonskem okraju Ker nekateri vašk aktivi niso v dobi rednih vežb predvojaške vzgoje predelali predpisane snovi, je vojni odsek sporazumno s svetom za izvajanje predvojaške vzgoje pri okrajnem ljudskem odboru uvedel v 6 centrih in to v Cerkvenjaku, pri Benediktu, v Dražen vrhu. v Apačah, v G. Radgoni in v Radencih 6-dnevno taborenje. Za predavatelje na teh taborenjih so postavljeni najboljši predavatelji rezervni oficirji in podoficirji Prvo taborenje je bilo istočasno v Cerkvenjaku in pri Benediktu. V Cerkvenjaku ni bilo niti enega neopravičenega izostanka, pri Benediktu pa je bila 86% udeležba, to pa zaradi tega. ker odgovorni funkcionarji pri krajevnem ljudskem odboru mladine niso pravočasno obvestili. Stoodstotna je bila tudi udeležba centra Apače (le iz Nasove je manjkalo 8 mladincev), slabše pa se je izkazal center Dražen vrh posebno zato, ker je prišlo iz krajevnega ljudskega odbora na vaje le 50% mladincev Sedaj se vrši taborenje mladincev v centrih G. Radgona in v Radencih. Tudi v teh centrih je udeležba skoro stoodstotna. Organizacijsko je zborovanje najboljše izvedel rezervni podporočnik Vladimir Kreft, ki je sam organiziral mladino iz 17 krajevnih ljudskih odborov in je prav njegova zasluga da je bila udeležba na taborenju v Cerkvenjaku 100% Prav tako se je izkazal rezervni zastavnik Horvat Jurij, mizar okrajne mizarske delavnice v Apačah. Poleg vojaških predmetov imajo dnevno dve uri političnih predavanj. Mladinci kažejo za stvar veliko zanimanje. Sirite „Ljudski glasʻʻ Vrnila se je 4-krat udarna III. radgonska mladinska brigada V soboto ob 16. uri se je vrnila z avtoceste »Bratstva-Enotnosti III. mladinska rajonska brigada »Draga Selingerja«, ki si je priborila za svoje delo naslov 4-krat udarna brigada. Brigada, ki šteje 206 mladincev, se je obvezala za enomesečno delo. da je podaljšala rok še za 17 dni. V svoji sredi ima 19 udarnikov ter 61 pohvaljenih. Poleg ostalega rednega dela je imela 28 ur za predvojaške vzgojo, za kar je uporabila vsak prosti čas. Normo so presegali dnevno povprečno za 250%. Morala teh mladincev se ie močno dvignila. Po prihodu v Radgono so priredili parado. Na čelu se je blestel transparent z napisom »III. radgonska brigada je častno izpolnila dano nalogo Partiji in Titu«. Grafikoni pa so prikazovali opravljeno delo. Iz te brigade ie predvidenih 30 kandidatov za sprejem v Partijo, ki bodo postali najboljši delavci na terenu. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 17. novembra 1949 V Gornji Lendavi bodo vsi obvezniki predvojaške vzgoje obiskovali izobraže- valni tečaj V vsem okraju se ustanavljajo izobravalni tečaji. Tudi v Gornji Lendavi je tanovljen izobraževalni tečaj v katega se je vključila predvsem mladina, i obvezniki predvojaške vzgoje so se povezali, da bodo redno obiskovali ta čaj. V tednu logorovanja pa bodo na čaju vsak dan. Upraviteljstvo šole se obvezalo, da bo dalo za ta tečaj dovolj predavateljev V zvezi s tem napoveduje center predvojaške vzgoje v Gornji Lendavi vsem centrom predvojaške vzgoje v okraju tekmovanje v naslednjem: 1. Kateri center predvojaške vzgoje bo dosegel najboljše uspehe v učenju na tečaju. 2. Kateri center bo tečaj obiskoval stoodstotno. 3. Kateri center bo po vseh vpraša- njih najbolj discipliniran. V ČEPINCIH JE ZADRUŽNI DOM TUDI V NOTRANJOSTI DOGRAJEN Graditelji Zadružnega doma v Čepinih so sprejeli tekmovanje, katerega je napovedal okraj Ljutomer. S podvojeno o so zgrabili za delo in tako jim je spelo dokončno opremiti zadružni dom. ne 20. t. m. bodo slavili svojo veliko mago in otvorili svoj vzorno urejeni zadružni dom. Dom le velik in enonadstropen. a oder In dvorana z lepim balonom se lahko kosa z onim v Soboti, o, kar Čepinčani nikdar niso imeli, daj imajo in ponosni so na to, da so ami gradili in s svojim požrtvovalnim telom dosegli tako zmago. Pričetek otvoritve zadružnega doma bo dne 20. t. m. ob 18. url. Naši bralci pišejo Ni prav, da tovarna usnja v Ljutomeru pošilja potrdila potrošniških nakaznic Okrajnemu ljudskemu odboru v Ljutomeru po pošti, namesto da bi jih prinesel kurir in bi na ta način prispele na mesto pravočasno dočim jih je Okrajni ljudski odbor dobil po pošti dan pozneje. Prav takega birokratskega postopka se je poslužila podružnica Narodne banke v Ljutomeru, ki je poslala po pošti dopis Poverjeništvu za finance, čeprav bi lahko kdorkoli dostavil dopis naslovljenemu poverjeništvu osebno, kajti pot ni dolga in vodi samo iz pritličja v prvo nadstropje. A prekmurjei mayar kissebeg postaia „Dolgozunk és dolgozni fogunk a mi bös Komunista Pártunk vezetése alattʻʻ Proszenjakovcei környék demokratikus asszonyai liltakozo gyűlést rendeztek Hazánk legészakib részén Prekmunéban a Magyar határ mentén ahol magyar kisebségek élnek antifasiszta demokratikus nöegylettünk tagjai legeréjeseoben tiltakoznak és elitélik mindazokat a hazugságokat amiket Informbiró és ésatlosai hazánk népét és vezetöit rágalmazás. Egy ilyén osszejövetelröl az antifasiszta Magyar demokratikus asszonyai tiltakozó reszoluciot küldtek Jugoszlávia demokratikus intifasiszta székhelyére Beográdba és Moszkvába. Mi Pârtosfalva antifasiszta demokratikus nöegylet tagjai a mai összejövetelünk alkalmával legerejesebben tikakoz zunk az ellen, hogy a Moszkvában icon dö MDFZ kongreszusára nem hifták meg Jugoszlávija antifasiszta demokratikus nöegylet kiküldötjne, esak azért, me t a megválasztot kiküldötjei szoros kaposolatban vannak Tito marsálunk és Jugoszlávija Komunista Pártjával. Jugoszlávia antifasiszta demokratikis asszonyai joggal követelhetik, hogy kén- viselve volnának ezen a kongreszuson, mert az elmult felszabaditó háboruban a haretéren vivták ki maguknak észt on jogot. Akkor, amikor Evropa országalban dühongtek a német imperialisták hordái akkor, amikor pár száz ezer antifasiszta sinlödöt különféle koncentracius tábor okban ésbörtönökben, amikor a német fasiszták megrohantak Oroszországot, akkor a mi asszonyaink puskát ragadtat és hösiesen harcoltak a mi hös Komunista Párt és Tito elvtársunk vezetése allat. Mi hazánk legószaki részen a Magyar hátár szélen nem felejtettünk el azokat a vérengzéseket amiket a Horti es Szakasi esatlosai véghes vittek. Nem fognak minket elharitanl a mi utonkról semiféle Informbiró és radio Budapest hazugságai. Mi tudjuk, hogv azok csak a vesztünket akkarják. Éljen a mi hös Komunista Párt, ami drága Tito elvtàrsunkkal az élénl Éljen Juogszlavija antifasiszia nöegy.etünk vezetöi! Fizkultura Zakključek jesenskega crosa v soboškem okraju Po vsej naši zemlji je bilo te dni zaključeno množično ljudsko tekmovanje; jesenski kros ali tek Čez drn m strn, v katerem vsake spomladi in jeseni sodelujejo množice naših fizkulturnikov ter ljubiteljev športa. Razen tega so pa v tem letu sodelovali v tekmovanju tudi pionirji. Tako je samo v soboškem okraju v jesenskem krosu sodelovalo precejšnje število tekmovalcev, in sicer deljeno po spolu ter starostni dobi: pionirjev 796, pionirk 810, mladincev 380, članov 101, članic 13 Skupaj 2100 tekmovalcev. Število tekmovalcev pa se bo še za nekoliko zvišalo, ker še nismo prejeli vseh poročil o izvedenem krosu s terena. Po Številkah lahko ugotovimo, da so v jesenskem krosu sodelovali pretežno pionirji ter mladinci predvojaške vzgoje, ki so se trenutno nahajali na logorovanju po predvojaških centrih. Premalo so pa v tem tekmovanju sodelovale sin- dikalne podružnice ter vaški mladinski aktivi, od katerih se je pričakovalo, da bodo izvedli to tekmovanje. V tem letu se je kros izvajal decentralizirano in bi lahko vsaka sindikalna podružnica oziroma vaški mladinski aktiv sam izvedel kros. Pohvale vredni so nekateri mladinci ter mladinke aktiva OLO, kateri so edini od vseh mladinskih aktivov v mestu izvedli kros. Najbolj množično ter prav dobro organizirano je izvedla kros soboška gimnazija, katere mladina se je za to že dalj časa pripravljala. Končno število udeležencev na jesenskem krosu v murskosoboškem okraju bomo objavili v naslednji številki. SOBOTA : GARNIZIJA (M. SOBOTA) 0 : 1 Res zanimiva nogometna tekma se je odigrala pred okrog 100 gledalci v ne- deljo, dne 13. t. m. na igrišču SŠD Sobote. Tokrat so se ponovno srečali nogometaši soboške garnizije ter moštvo Sobote. Takoj v začetku igre se je pokazalo, da bo ta tekma precej ostra, garnizija je hotela na vsak način poraziti moštvo Sobote in vsaj enkrat zapustiti igrišče kot zmagovalec. No, tudi to pot se ji to ni posrečilo, kljub temu, da so bili bolj borbeni in razigrani kot nogometaši Sobote. Opažalo se je tudi, da so bili na momente tudi boljši v samem napadu, in se je pričakovalo, da se bo tokrat njihova želja izpolnila in bodo tekmo odigrali sebi v korist. Saj so pa nogometaši Sobote igrali samo toliko, da jih ni zeblo na samem igrišču (igra je pač tako izgledala). Tudi sodniku ni bilo dokaj vroče, saj ie pa vseskozi žvižgal in to večinoma brez kakršnihkoli razlogov. Res, da eni in drugi igrači niso bili niti malo disciplinirani, ker so na igrišču več govorili kot pa igrali. Ker pa sodnik ni bil v stanju postati gospodar terena, je raje nekoliko minut pred koncem zapustil igro, kar so gledalci kot moštvi z negodovanjem sprejeli. Bilo bi Zaželjeno od enih in drugih igračev, da se v bodoče ne bi tako obnašali napram sodniku, pa naj si bo to prvenstvena ali pa prijateljska tekma, ker gledalci, ki pridejo na igrišče, hočejo gledati igro v praksi ne pa v teorij, kot je to izgledala. -PT- DOPISI Mobilizacija voznikov za spravljanje sesa iz gozdnih revirjev Doslej je v tej akciji izpolnjeval radgonski okraj svoj mesečni plan skoraj vselej stoodstotno. Te dni je odšlo v gozdno akcijo v Lovrenc na Pohorje blizu 30 voznikov, nekaj pa jih bo šlo še v teh dneh. Nekateri vozniki skušajo sabotirati na ta način, da vzamejo s seboj premalo krme, večinoma pa so disciplinirani. Odnos gozdnih uprav do voznikov in njihove živine ni povsod najboljši. Če je za živino dobro preskrbljeno in imajo vozniki v redu prehrano, so prav zadovoljni in se radi večkrat odzovejo. Med vozniki, ki so se že trikrat udeležili te akcije z velikim uspehom, so med drugimi predsednik krajevnega ljudskega odbora Grabonoš tovariš Rožman, Šoštarič Matija iz Rihtarovc, ter Čagran iz krajevnega ljudskega odbora v Stari gori V radgonskem okraju se jesenska setev bliža h koncu Okrajni setveni plan je po dosedanjih točnih poročilih dosežen v vseh sektorjih pri ječmenu 109%. pri rži 91%, pri pšenici 90%. Dosežen odstotek je seveda višji, pa ni poročil s terena. Krajevna odbora Nasova in Boračeva v teku akcije jesenske setve nista poslala niti enega setvenega poročila Skupno s poverjeništvom za kmetijstvo vršijo sedaj setvene komisije točno evidenco. Pri gospodarstvih, ki niso izvršila plana, bodo izvedli merjenje površin. Državni in zadružni sektor sta setveni plan že 100 odstotno izvedla. Plan žitaric je presežen, k čemur je pripomoglo zlasti tekmovanje v zadružnem tednu Z občnega zbora sindikalno kulturno-umetniškega društva „Jože Kerenšičʻʻ v Gornji Radgoni Eno najdelavnejših društev v radgonskem okraju ie SKUD »Jožeta Kerenčič« v Gornji Radgoni. Njegov mešani pevski zbor, ki je bi! ustanovljen lani 6. decembra in šteje 54 članov, si je s svojimi številnimi nastopi po okraju (nastopil je ob raznih prilikah 18 krat), priboril že gotov sloves. Orkester, ki šteje 19 članov, je nastopil sedemkrat. V predkongresno tekmovanje so sprejeli na občnem zboru sledeče točke: 1. Poživeli bodo delo pri pevskem zboru, pri dramatskem odseku in pri orkestru, predvsem z rednim obiskom vaj. 2. Ustanovili bodo recitacijske in plesno skupino. 3. Priredili bodo nastope v Apačah, Radencih, pri Juriju pri Antonu in v Domu onemoglih. 4. Napovedali bodo tekmovanje v kulturno-umetniškem delu Ljutomeru. 5. Dvignili bodo število obiskovalcev za 20%. Za predsednika društva je bil izvoljen sekretar okrajnega komiteja KPS Radgona tovariš Peter Kociper. Volivni sestanek v Radencih Res ni prišlo veliko ljudi (25) na volivni sestanek, ki je bil napovedan za petek večer, pa še ti so nezadovoljni odšli. Čakali so poldrugo uro na napovedanega aktivista z Okraja. Ko pa so se pomenili vsak svoje, so se, ne da bi imeli kaj od tega, razšli Češ: »Drugič pa še nas ne bo!« Stroge kazni za divje lovce Divjačino, ki je predmet lova in tako z zakonom o lovu zaščitena pred divjim lovom, je lastnina obče ljudske imovine. Zaradi tega svojega značaja uživa isto zaščito, kakor ostala občeljud. Imovina in so kazni za protipravno prisvojitev precej ostre Ker je lovsko gospodarstvo v gospodarstvu važna postavka, je vključeno v gospodarski plan. Zaradi tega niti osnovne lovske organizacije, to so lovske družine, ne smejo loviti kar povprek., temveč mora biti odstrel divjadi preračunan glede na razplod in prirastek tako. da se ohrani, odnosno v opustošenih predelih ali delih ali lovskih revirjih celo pomnoži število lovske divjačine. Minister za gozdarstvo LRS je izdal na osnovi pooblastila v zakonu o lovu predpis o višini odškodnine za divjačino ki jo protipravno in proti lovskim predpisom ujamejo ali pobijejo pravi lovci ali pa divji lovci. Pravi lovci pridejo v poštev če lovijo med lovopustom ali v drugih primerih, ki so predvideni po in- ternih družinskih pravilih, ki jih mora imeti vsaka lovska družina V spodnji tabeli navedeni zneski veljajo načelno za žive živali ali ptice, ven dar plača nedisciplinirani ali divji lovec navedeni znesek v vsakem primeru, če tudi žival alt ptico najprej ustreli ali drugače obije in si jo šele potem prilasti Za jajca ptic veljajo polovični zne ski od zneskov za ptice. Neopravičeno prisvojena divjad ali njen deli (meso, rogovje, jajca, koža itd.) pripadajo na vsak način lovski družini, ki izvršuje na teritoriju uplenitve lov ne glede na to, ali je storilec plačal pred pisano odškodnino ali ne. Odškodnina po tem predpisu je sledeča: Četveronoga divjad din jelenjad 12.00.— srnjad 4.000.— gams 8.000.— kozorog 50.000.— divji prašič 6.000.— medved 30.000.— zajec 1.000.— lisica 500.— kuna (zlatica ali belica) 2.000.— jazbec 500.— dihur 500.— vidra veverica 100.— Pernata divjad in ptice din jajca veliki petelin 3.000.— 1.500.— ruševec 4.000.— 2.000.— planinski orel 5.000.— 2.500.— velika uharica 3.000.— 1.500.— druge sove 500.— 250.— fazan 1.500.— 750.— gozdni jereb 1.000.— 500.— belka ali kotoma 500.— 250.— poljska jerebica 500.— 250.— prepelica 100.— 50.— kljunači 300.— 150.— velike divje race 400.— 200.— male divje race 200.— 100.— divje gosi 500.— 250.— divji golobi 100.— 50.— grlice 50.— . 25.— Kot ptice pevke so zaščitene ptice, ki so poznane in priznane kot ptice pevke, pa tudi one, ki so za kmetijstvo in gozdarstvo koristne. Navedeni zneski so stalni in sodišče odnosno izvršilni odbor OLO pri določitvi odškodnine ne more preiskovati primernosti tukaj določenega zneska, razen če stavi lovska družina višji zahtevek, kakor tukaj naveden. Za odškodnino odgovarja divji lovec vedno, kadar je uničil kako od navedene divjadi ali njih jajca, a do odgovornosti, pride tudi pravi lovec, če lovi redke, zredčene živali ali ptice, če lovi ptice pevke, če lovi med lovopustom, če uničuje legla ali gnezda z mladiči ali jajci ali brez dovoljenja pobira jajca zaščitene perjadi in jih prodaja. Poleg navedenih zneskov, ki jih prejme lovska družina, je predvidena še posebej kazen, in sicer denarna kazen do 50.000 din ali poboljševalno delo do 6 mesecev ali odvzem prostosti do 6 mesecev ter odvzem lovskega orožja in lovskih listin. Upamo, da bodo navedeni zneski spametovali redke divje lovce, ki še vedno lovijo na kakršen koli način, z zankami, s psi itd. ter uničujejo občeljudsko premoženje, sebi pa nakopljejo veliko odgovornost. Prvi dizel motor, izdelan v Osješki livarni železa in v tovarni strojev v Osijeku. Motor je izdelan iz domačega materiala in izven letnega plana kot doprinos uspehu petletke Izgubil sem denarnico na poti od Okrajnega magazina do kolodvora. Legitimacija in ostalo ie naslovljeno na ime Gojdina Marija in Gojdina Franc. Kdor ie denarnico našel, naj obvesti o tem uredništvo. MURSKA SOBOTA Republiško podjetje Obutev je pred dnevi izpolnilo plan petdeset dni pred rokom. Kljub pomanjkanju materiala in težavam izdelavi vsled pomanjkanja orodja so izboljšali kvaliteto proizvodov Ob tej priliki je bilo nagrajenih. 14 uslužbencev in delavcev, pohvaljenih pa 16 uslužbencev in delavcev. Uslužbenci m delavci podjetja so sklenili da bodo do konca leta še pohiteli z delom, da bodo do konca leta dosegli čim večji procent plana za leto 1950. Zaradi tehtnih ovir smo bili primorani Izdati to številko na dveh straneh! Zmago Vesel: Otrok vojne (Nadaljevanje) Se večkrat je prišel stric v obisk Potočnikovim, toda tistega, kar je pričakoval oče ni prinesel: vesti o službi. Tako so potekali brez vsakih sprememb dnevi in Vladku je postajalo že dologočasno v tem tujem okolišu in v suhoparni družbi Franja, ki nikdar ni vedel niče sar drugega, kot pripovedovati o lagodnem življenju in o postopanju, ter posedati in se igrati s pračo. Izgledalo je, da se bo to življenje zavleklo v neskončnost, a resničnost terjala kakršnega koli izhoda, kajti denarja je bilo vedno manj in mama je bila že v hudih skrbeh: kako bodo živeli v prihodnjem tednu, ko bo ver etno že vsega zmanjkalo. Oče pa je nestrpno hodil po dvorišču in ugibal, kako in kaj bi. Naj poišče strica in ga vpraša ali pa naj stopi v mesto in se oglasi, kjer je pričakovati. da bi lahko sprejeli uslužbenca.. Sicer je stric za trdno obljubil svojo pomoč, toda ali bo držal besedo? Franjova žena je vse preveč jasno in dolo- čeno govorila o njegovih obljubah. Tudi njim je obljubljal marsikaj. Celo posestvo jim je obljubil — po smrti. Dokler je živ, bi mu delali kot oskrbniki, potem pa bi jim vse skupaj prepustil v lastništvo ... Tokrat je Potočnik zadovoljno opazoval sinjino nad seboj. Nič več ni mračno gledal v tla, kot v preteklih dnevih. Včeraj je našel službo in nič več ni hotel čakati obiska strica Bobana. Popoldne odpotujejo! Vsi so bili veseli. Tako težko je visel na hrbtih sorodnikov, kot berač na pragu bogatina. Vladko je komaj čakal, da ura odbije drugo. Ob tem času bodo že na vlaku — na poti v novo mesto, kjer bo vsaj malo več sonca kot tukaj... Nestrpno je pomagal mami in Maci pakovati kovčege, čeprav je bil odveč, saj je bilo vsega dela s tem le za dobro uro. »Boljše bomo zaživeli... Gradili si bomo bodočnost nanovo... in tudi ti nam boš pomagal!« je govoril oče proti Vladku. Smehljal se je tokrat. V de o se je na njem, da ima vero vase, tisto veliko vero, katero bi v zadnjih dneh skoraj izgubil. Tudi mamina lica je obsijala ta vera v življenje v bodočnosti in kot osvit se je zrcalila tudi na otrokih. Popoldne so bili že na poti. Vladko se je spominjal pokrajine. Po isti poti so jih peljali žandarji... Koliko lepše je bilo tokrat. Potovali so in kovali načrte, kako bodo v kratkem na svojem domu in sami... Sonce se je smehljalo in njegovi žarki so plavali po vagonu, božali Vladka ob oknu in... sploh vse je bilo tako poživljajoče. Polje, gozdovi, travniki, vse je pomladno, bujno zelenelo.. »Mama, tudi tam, na novem domu, kamor gremo, bo zelena trava kot pri nas doma? Bo široko dvorišče in boljši ljud je?« se je oglasil Vladko ... »Bo, vse bo... lepše bo kot pa je bilo tam ...« Da, Varaždin izgleda vse bolj prijazen. Vladko ga sicer ni poznal drugače, kot po tistih drevoredih pred postajo skozi katere so jih pripeljali Nemci, toda že po tem je sodil, da je v tem mestu vse bolj prijazno in domače. Hiše niso bile tako visoke kot v Zagrebu in tudi ne v strnjeni vrsti vzdolž ulice. Tudi vrtovi so vmes in zelenje... Da, vsekakor bo v tem mestu mnogo bolj prijetno, kot pa v hrupnem Zagrebu. Mračilo se je, ko so izstopili na postaji. Na peronu je bilo mnogo ljudi Tudi po drevju in po ograji je bilo polno otrok. Zdelo se je, da nekoga pričakujejo. Vsekakkor se bo zgodilo nekaj posebnega. ko je toliko ljudi in otročadi Pri izhodu je oče vprašal najbližjega fantiča, ki se je ponudil za nosača, kaj to pomeni: tolika množica ljudi. Ta pa je odvrnil: »Vsak dan je pri nas tako. Preštevamo vlake, ki peljejo Slovence. Vsak dan pripelje po kakšen vlak.« »Koliko pa jih je že šlo tukaj mimo?« je zanimalo očeta. »Jaz sam sem jih videl že petnajst, pa jih je šlo gotovo že več, toda jaz nisem bil vedno zunaj.« »Kam jih pa peljejo?« je zanimalo Maco. »Ali kaj veš, kaj ljudje o tem govorijo?« »Nič pravega se ne ve.« si jo fantič naprtil kovček na rame in krenil v mesto. »Nekateri pravijo, da nekam v Bosno, kjer je baje logor za te.« Mama in oče sta se spogledala. Pomeni da so imeli kljub vsemu še srečo da so bili med prvimi in da takrat niso bili logori še pripravljeni. Fantič jim je pripovedoval, da so nekateri izmed Slovencev že prišli v me- sto, toda ne izseljenci, ampak tisti, ki so zbežali pred nemškim terorjem, so v mestu govori, da bo ista usoda, kot Slo- vence doletela tudi mestne Žide. Med pripovedovanjem so prišli do pisarne kjer bo v prihodnjih dneh oče nastopil službo. Oče se ni dolgo zadržal v pisar ni. šli so kar dalje in z njimi eden od uslužbencev. Sam se je ponudil očetu, da mu bo pomagal poiskati stanovanje, ter da pozna več družin, ki bi sprejeli podnajemnike. Po dolgem iskanju so pozno zvečer le našli primarno stanovanje. Opremljeno sobo z dvema posteljama in divanom. Sicer ni bilo kdo ve kaj vredno, kar ;e bilo v njej, toda Potočnikovi niso mogli biti kdo ve kako izbirčni... Vladko si je najpreje ogledal dvorišče. Sicer je bilo veliko bolj prostorno kol ono v Zagrebu, toda tudi tukaj ni bilo mnogo trave — samo trikot ob studencu in še tu so rasle koprive in različen plevel. Preko tega zelenega trikota pa je odtekala umazana voda in smetje odpadki in zemlja — vse je bilo pomešano v črno brozgo, ki ga je spominja a na blatne temne struge ob Muri... Molčal je in zdolgočaseno opazoval okroglo, majhno in zamazano gospodinjo ki je ves čas mnogo in priliznjeno pripovedovala kako zadovoljni so bili vsi dosedanji podnajemniki z njo in njenimi sobami in da bodo tudi oni tako zadovoljni, samo naj se udomačijo. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva; »Ljudski glas«. Murska Sobota. Tiska Mariborska tiskarna.