'is* Itracu Karlo i Nikola Beuziger u lSinsladsluu, Švajcarska. Kdor ne nosi svojega križa, in ne hodi za menoj ne more biti moj učenec. Luc. 14,27- J ezusa y zakramentu ljubezni božje. Ali: Otijskavanje pesvetep Rešajep Telesa, in počeše vanj e vselej neomadežane DEVICE MARIJE, za vse dni v mescu. Poleg Sv. Alfonza Marija Ligvorijana s pristavkom mnogih druzih molitev in pobožnost spisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. . 1 oati« teli bukev je ljubljansko Škofijstvo dovolilo 4. aprila 1867. Peti natis. -• > ■ > • < ■« -- 3 » V LJUBLJANI, 1887. V zalogi in na prodaj pri Matiju Cferberju. Česeno in hvaljeno naj vedno ho Presveto Rešnje Telo! O moj Gospod Jezus Krist us! prosim te, naj me sladita in goreča moč tvoje ljubezni vsega prevzame, da nmerjem iz ljubezni do tebe, kot si umeri ti iz ljubezni do mene. (Sv. Frančišk.) O ne ljubljena ljubezen, one spoznana lju¬ bezen! o moj Ženin! kdaj me boš že enkrat vsega na se potegnil t (Sv. Magdalena Paciška.) Jezus, moj zaklad, moja presladka ljube¬ zen! rani in vnemi to moje serce, da bo gorelo le za tebe, ljnbilo le tebe! (Peter Alkantara.) O kdaj bo prišel tisti čas, da bom reči za- mogel: Kdaj, o moj Bog! zdaj te več zgubiti ne morem. (Sv. Alfonz.) Moji preljubi Slovenci! j Spet vam podam nove molitevne bukviee. Oh! saj molitve vsi toliko J potrebujemo. — Prosite in molite, fterkajte in išite — nam veli Jezus , sam. Kje? pa bomo popred; kje? __ j bolj gotovo uslišani, kakor ravno pred milim našim Jezusom samim, ki je v svoji neskončni ljubezni vedno bistevno pri nas v naj svetejšem zakramentu sv. Reš oj ega Telesa. Sv. Terezija se je nekdaj prikazala po¬ božni duši, ter ji je rekla: Karmi svetniki v nebesih delamo pred obličjem Božjim, to de¬ lajte, vi pobožni, na zemlji pred sv. Rešnjim Telesom. — Svetniki pa molijo, častijo, hva¬ lijo, slavijo svojega Boga tam v nebesih — edino, vse veselje njihovo je, da so vedno pred obličjem Božjim in vživajo svojega Boga. Oh! in kaj hoče biti pobožnemu kristjanu tu na zemlji ljubšega, kaj prijetnejšega, kaj lepšega, kaj tudi boljšega, kakor: biti pri Njem, kte- rega ljubi duša njegova? Saj še posvetni človek iše tega, kar želi serce njegovo. Ako torej ljubiš svojega Boga, svojega Zveličarja, ki edini more nasititi tvoje serce; ako ljubiš tudi Marijo, prečisto Devico, ki ti naj ložej pa tudi toliko rada pomaga, da prideš k Je zusu, svojemu Bogu, ako ljubiš Jezusa m 1 * 4 Marijo, ti bo gotovo ljubo, ako ti pokažem, ako ti napišem, kaj in kako boš govoril predJezusom in Marijo, da jima skazuješ ljubezen svojo, da boš pa tudi zagotovljen obilnih gnad Božjih. Nobeden na svetu pa ni dozdaj tako lepo znal govoriti pred Jezusom v naj svetejšem Za¬ kramentu, in pred Marijo Devico, kakor je govoril sv. Alfonz Marija Ligvori. Zato so tudi pobožni Slovenci tako radi molili te prelepe molitve pri obiskovanji sv. Rešnjega Telesa. Tu jih imate vnovič poslovenjene. Podam jih vsim, posebno pa bratom in sestram naše bra- tovšine presvetega Rešnjega Telesa. Vi ste toliko radi sprejeli male bukvice: „Ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni Božje“, kjer so zbrane le nektere molitve v častenje Je¬ zusovo. V tej „Sveti uri“ pa Vam jih podam veliko versto naj lepših, naj priserčnejših, naj milejših molitev, s kterimi bote svojo dušo in svoje telo — sebe popolnoma — zroeevali Jezusu, svojemu Bogu in Mariji, Materi Božji. Ob, da bi ga pač res ljubili vsi, ki nas je on toliko ljubil! Ko bote v svoji sv. molitvi Jezusu vse že izročili, zdihnite še za me, naj bom še živ ali že mertev. CeSeno in hvaljeno naj vedno bo Jr*re«veto Hešnje Telo! Marija, Mati liožja, JProsi za nas! Janez Volčič. 5 Obiskovanje presvetega Sesuj ega Vvod. St. Alfonz Marija Ligvori je v svoji preserčni ljubezni do naj svetejšega Zakramenta zložil neizrečeno lepe HjUmjU molitve, ktere po vsem svetu po¬ božni kristjani naj raji molijo pri obiskovanji presvetega Rešnjega Telesa. Od tega nam on sam takole piše: Sv. vera nas za terdno uči, daje Jezus Kristus v zakramentu sv. Rešnjega Telesa res¬ nično in bistevno pričujoč v podobi belega kruha. Dobro moramo pa pomisliti in si k sercu vzeti, da je Jezus na naših altarjih, kakor na sedeži ljubezni in usmiljenja, zato, da nam deli svoje gnade, in da nam kaže, kako naB neskončno ljubi, ko je noč in dan 6 — zmeraj pri nas. In da bi mi Ijubeznjivo pričujočnost Jezusa Kristusa in njegovo vedno bivanje med nami v naj svetejšem Zakramentu očitno spoznali, ga hvalili in po dolžnosti molili; ravno zato je postavila sveta cerkev praznik sv. Rešuj ega Telesa. Zato izpostavlja, zato nosi sveta cerkev ta naj svetejši Zakra¬ ment v očitnih procesijah. Pa, o moj ljubi Bog! koliko nečasti, koliko zaničevanja je mogel naš ljubi Odre¬ šenik že prestati, in koliko ga še dandanes preterpi v tej Božji skrivnosti! In sicer celo od tistih, zavoljo kterih je, iz gole ljubezni, na altarjih pričujoč! Po pravici se je pritožil nekdaj svoji ljubi služabnici Margariti Alakok. Neki dan, ko je ravno pred naj svetejšem Zakramentom molila, se ji prikaže Jezus. Pokaže ji svoje serce na gorečem, s ternjem obdanem sedeži, na kterem je bil postavljen velik križ. „Lej! ji pravi, to je tisto serce, ki je ljubilo ljudi brez nehanja, in v preveliki tej ljubezni se je tako rekoč stajalo. Pa, namesti ljubezni mi ljudje povračujejo, ravno v tem zakra¬ mentu ljubezni, le nehvaležnost, zaničevanje, merzloto in cel6 Božji rop. Kar me pa naj bolj boli je, ker delajo z menoj tako tudi oni, ki so se mi že popred popolnoma daro- vali.“ Potem ji je Jezus zapovedal, da naj se postavi pervi petek po osmini praznika *v. Rešnjega Telesa, tudi praznik njegovemu 7 presvetemu sercu v čast. In ta praznik naj bi pobožne duše, ki ga ljubijo, s posebnim počeševanjem popravljale nečasti, ktere se godijo Daj svetejšemu zakramentu sv. Reš- njega Telesa. Posebne gnade je obljubil njim, ki mu bodo skazovali to češenje. Iz tega se lahko učimo, kar je Bog že v stari zavezi govoril po svojem preroku; da mu je namreč naj veči veselje, biti med ljudmi; da jih nikakor ne more zapustiti, akoravno ga oni zapustijo, celo zaničujejo. Iz tega pa tudi vidimo, kako ljubi so Jezusovemu sercu vsi, ki ga večkrat obišejo, se ž njim v naj sve¬ tejšem Zakramentu pogovarjajo in se ž njim zedinjajo. Zato je Jezus sv. Mariji Magdaleni Paciški zapovedal, da naj ga vsaki dan tri in tri¬ desetkrat obiše v zakramentu presvetega Reš- njega Telesa. In ta Jezusova nevesta je rada to storila, in tako blizo k sv. tabernakeljnu hodila, kolikor ji je bilo naj bolj mogoče. In poglejmo, in pomislimo le posebne gnade, čiste razsvetljenja, presladko, gorečo ljubezen in navdihnjenja, ktere so imele po¬ božne duše, in jih še imajo pri obiskovanji uaj svetejšega Zakramenta. Tu so vživale svete duše nebeško veselje. Oče Alojzi, iz družbe Jezusove, imenitni sicilijanski misijo- nar , je že v mladih letih imel do zakramenta sv. Rešnjega Telesa toliko ljubezen, da somu je nemogoče zdelo, živeti brez tega zakra¬ menta. Tako nebeško, tako sladko je bilo 8 veselje, ktero je vžival v pričujočnosti Jezu¬ sovi. Njegov spovednik mu je zapovedal, da se sme le eno uro muditi pred sv. Rešnjim Telesom. Ko mu je pa ta ura prehitro pre¬ tekla, se je vidilo, kako težko mu je bilo, kako s silo se je odtergoval od Jezusovega serca. Bilo mu je, kakor malemu detetu, ako bi ga kdo odtegnil od maternih pers, ko je ravno sesati jelo. Zato je pa tudi, ko je naj svetejši Zakrament zapustiti mogel, proč grede, vedno še proti altarju bil obernjen, velikrat še pokleknil, kakor da bi ne vedil, kako bi se poslovil od svojega Boga in Gospoda. Tudi sv. Alojziju Goncagu je bilo za¬ povedano, da ne sme biti predolgo pri zakra¬ mentu sv. Rešnjega Telesa. Ko je pa kaka pot ga peljala memo tega zakramenta, in ga je neka notranja sladka moč vlekla k Jezusu, je zavoljo pokoršine naglo memo šel; pa s težkim sercem je v svoji otročji ljubezni re¬ kel : Beži, beži od mene, o moj Bog! Pri Jezusu, v naj svetejšem Zakramentu, je bil pokrepčan sv. Frančišk Ksaveri. Po dnevi je skerbel za zveličanje svojega bliž¬ njega, za spreobernjenje nevernikov, ponoči pa je molil pred tem skrivnostnim zakra¬ mentom. Tako je delal tudi sv. Janez Fran¬ čišk; in ako so bile cerkvene vrata že za- perte, in ni mogel blizo tabernakeljna, je pokleknil na cerkveni prag, če je tudi dež šel ali mraz bil, da je tako saj od daleč svojemu 9 božjemu tolažniku v tem zakramentu spodo¬ bno čast skazal. Ako seje sv. Fračišku Asisi kaj hudega, kaj nasprotnega prigodilo, je hitro šel v cerkev, da bi se zavoljo tega po¬ govoril z Jezusom v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Kako lep zgled nam je sv. Venceslav, češki kralj! Toliko častenje, toliko ljubezen je imel do naj svetejšega Zakramenta, da je pšenico in grozdje sam naberal za kruh in vino, ki se je rabilo pri daritvi sv. maše. Po noči, tudi v naj hujši zimi, je bos obiskoval cerkve, kjer je bilo shranjeno presveto Rešnje Telo. In njegova sveta, duša je tako gorela v sveti ljubezni do svojega Boga, da je celo njegovo telo čeznaturno tako ogrela, da se je topil sneg pod njegovo stopinjo. Ko ga je nekdaj pri takem obiskovanji, po noči, v hudi zimi Bpremljeval njegov služabnik, kterega je hudo zeblo, mu reče kralj, ker se mu je smilil, da naj hodi po njegovih stopinjah. In služab¬ nik ni čutil nobenega mraza več. Takih lepih zgledov je veliko zapisanih pri naslednjih obiskovanjih. V njih se vidi, kako sladko veselje so vživali svetniki pri obiskovanji sv. Rešnjega Telesa. In ni čuda! saj na zemlji nimamo nobenega imenitnejšega, pa tudi ne bolj Ijubeznjivega zaklada, kakor je Jezus v tem naj svetejšem Zakramentu. Zatorej duše! ki ljubite svojega Boga, opustite nepotrebne shode z ljudmi, in obi¬ skujte vsaki dan, saj za četertinko ure, svo- 10 jega Jezusa v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Okusite sami, kako sladak, kako dober je Jezus. Vedite, da čas, v kterem se bote po¬ govarjale z Jezusom, vam bo že tukaj v naj večji dobiček, o smerti pa in vso večnost v neskončno tolažilo. Vedite, da kratka, pa serčna molitev pred sv. Rešnjim Telesom vam bo več pridobila, kot vse druge djanja celega dne, če so še tako dobre. — Res je Bog povsod pričujoč, in usliši vselej naše molitve, kakor sam pravi: ^Prosite in bote prejeli", pa vender je gotovo, da Jezus svoje gnade obil- niši deli tistim dušam, ki ga obiskujejo v tem naj svetejšem Zakramentu. Tudi nas uče cerkveni očetje, da bomo popred, bolj gotovo uslišani, ako ga prosimo v tem zakramentu. Kje so svete duše delale lepši, kje imenitniši sklepe, kot ravno v pričo Jezusa v tem naj svetejšem Zakramentu? In kdo ve? — Bog hotel naj bi! da ne boš tudi ti, preljuba duša! ravno tukaj sklenila, se popolnoma izročiti svojemu Zveličarju, svojemu Bogu? — Jaz, piše sv. Alfonz, jaz očitno tu spoznam in za¬ pišem v te bukve, da pri obiskovanji pre¬ svetega Rešnjega Telesa, akoravno ves merzel in poln nepopolnamost, sem sklenil, zapustiti svet, na kterem sem šest in dvajset let k svoji nesreči živel. Blagor tebi, o ljuba duša moja! ako pred zapustiš svet, kot sem ga za¬ pustil jaz, ako se pred vsega daruješ tistemu Gospodu, ki se je vsega tebi že velikrat da- 11 roval! Se enkrat rečem: Blagor tebi, ne lev večnosti, temuč že tukaj v tem življenji! Verjemi mi, o duša moja! vse na svetu je nečimernost. Veselice, igre, družbe, shodi in burke ali norčevanja, vse je le posvetno veselje; pa te in take razveselovanja so napo’njenez grenkim želčem, z bodečim ternjem. Verjemi meni, ki sem vse to skusil, pa tudi zdaj vse to obžalujem. Ako si le z nekoliko zbranim duhom pred svetim Rešnjim Telesom, gotovo te bo Jezus bolj potolažil, bolj razveselil, kakor te kdaj svet razveseliti more z vsim svojim razveseljevanjem, z vso svojo minljivo nečimernostjo. O presladko veselje, biti pred altarjem z živo vero, in s serčno pobožnostjo se pogovarjati z Jezusom, ki je v tem za¬ kramentu ravno zato pričujoč, da bi slišal in uslišal naše prošnje, naše zdihovanja. Oh, in koliko imamo prositi! da bi nam odpustil grehe in vse razžaljenje; da bi nam pomagal v revah in potrebah! Vse to mu lahko odkrijemo, kot stori človek svojemu priserčnemu prijatelu, v kterega stavi vse zaupanje svoje. Tu ga lahko prosimo potreb¬ nih gnad, prosimo ga serčne ljubezni, več¬ nega zveličanja. In čez vse, kako sladko je vpričo svojega Boga, mu skazovati svojo lju¬ bezen ; skazovati ljubezen tistemu Zveličarju, ki je iz gole ljubezni tu na altarju, ki svo¬ jega nebeškega Očeta vedno prosi za nas, ki iz ljubezni do nas ves gori; res, kterega je 12 ljubezen sama nagnila, da je in da prebiva v tem naj svetejšem Zakramentu. Pa, kaj bi več govoril: Pojdi in poskusi sam! Pri vsakem obiskovanji pa tudi pošiljaj svoje zdihljeje k Mariji, prečisti Devici. Za¬ kaj ? tega mi ni potreba razlagati. Cerkveni očetje učijo s sv. Bernardom, ki pravi, da Bog deli svoje gnade po Mariji Devici. Oče Suarec pravi, da splošna misel katoliške cer¬ kve je, da priprošnja Marijna ni le koristna, temuč celo nekako potrebna, ako hočemo kako gnado od Boga zadobiti. Zadosti je, da sv. cerkev Mariji prilastuje besede sv. pisma: „B!agor človeku, kteri me posluša, in čuje pri mojih vratih vsaki dan, in na me streže pri podbojih mojih dur. Kdor mene najde, najde življenje, in prejme zveličanje od Go¬ spoda.* (Pregov. 8, 34, 35.) Po pravici torej želi katoliška cerkev, da za Bogom stavimo vse svoje zaupanje v Mater Božjo in jo po¬ zdravljamo : Upanje naše, bodi češena! Zato nam kliče sv. Bernard, ki za Bo¬ gom stavi vse svoje zaupanje v Marijo: Išimo gnado, išimo jo pa po Mariji; zatorej pristav¬ lja sv. Antonin, ako bi prosili brez Marije, bi hotli ferčati brez perut, in naša prošnja bi se nam ne spolnila To češenje Matere Božje je pridobilo svetnikom neizrečeno veliko gnad. To češenje jih je pripeljalo na visoko stopinjo svetosti. To češenje bo tudi tebe, ljuba duša moja! 13 pripeljalo v svete nebesa. Verjemi, da naj lepši, naj srečnisi, pa tudi naj gotovši pot do serca Jezusovega je skozi Marijno serce. Pojdi in poskusi! Torej, o moj kristjan! pri vsakem obis¬ kovanji presv. Rešnjiga Telesa pozdravi tudi preblaženo Devico Marijo; naj bo to v cer¬ kvi ali doma pred njeno sveto podobo. In zagotovim te, ako boš to pobožno storil, boš prejel vselej velike dobrote od te mogočne, imenitne Gospe. Sv. Andrej Kretenski pravi: „Mavajena je Marija, veliko sprositi njim, ki ji le majhno službo skazujejo." Duhovno obhajilo. Sv, Tomaž Akvžn pravi: Duhovno ob¬ hajilo je serčna želja, prejeti Jezusa v za¬ kramentu sv. Rešnjega Telesa, je ljubeznjivo združenje z Jezusom Kristusom, kakor da bi ga človek resnično prejel. E.ako dopadljivo je Bogu duhovno ob¬ hajilo, in koliko gnad on deli v tem svetem opravilu, je Bog sam pokazal blaženi Pavli Mareski. 'Vidila je neki dan dve čudovitni posodi, eno zlato, drugo sreberno. Bog ji je naznanil, da v zlati posodi shranjuje njene resnične obhajila, v sreberni posodi pa njene duhovne obhajila. In sv. Joani Križanski je Bog naznanil, da z duhovnim obhajilom pre¬ jema gnade resničnega obhajila, čez vse 14 zadosti nam mora biti zastran tega to, da sv. tridentinski zbor visoko ceni in posebno priporočuje duhovne obhajila. Zato se pa tudi pobožne duše toliko rade po duhovno obhajajo. Dvestokrat se je vsaki dan zveličana Agata Križanaka duhovno obha¬ jala. Oče Peter Faber, pervi spremljevavec sv. Ignacija, pravi, da ni boljšega pripomočka, se lepo in prav pripraviti za sv. obhajilo, kot je duhovno obhajilo. Ako hočeš kdaj Jezusa prav ljubiti, prizadevaj si, da pri vsaki sv. maši, pa tudi pri vsakem obisko¬ vanji sv. Rešnjega Telesa se saj enkrat du¬ hovno obhajaš; še boljši pa je trikrat; to je: v začetku, v sredi in na koncu sv. maše ali obiskovanja. Ta pobožnost ti bo prinesla veliko več dobička, kot misliš, ali kot misliti zamoreš. Pa tudi kako lahko to storiš! Vsako uro, vsaki trenutek, brez da bi kdo vedel; nobenega ti ni vprašati potreba, še svojega spovednika ne. Kadarkoli le sam hočeš, če si teš ali pa ne, vselej in povsod se po du¬ hovno obhajati zamoreš. Samo obžaluj svoje grehe in ljubi svojega Boga in hrepeni po svojem Jezusu, pa je vse storjeno. Da ti bo pa duhovno obhajilo res ko¬ ristilo, ne pozabi, kar te uči neki pobožen učenik. On pravi: Sv. tridentinski zbor nas uči, da bo želja s Kristusom se skleniti res duhovno obhajilo, mora se začeti v živi veri, ki je sklenjena s serčno ljubeznijo. Toraj, ako 15 hočeš dobiček, moraš biti prijatel Božji, v stanu gnade Božje, da boš zmožen, se s Kri¬ stusom skleniti. Zakaj, ako si vedoma v smertnem grehu, si sovražnik, ne prijatel Božji, in tvoj trud je zastonj; tvoja želja, s Kristusom se skleniti, bi bila celo pregrešna in nekaki Božji rop. Ako bi pa ne vedel za smertni greh, in bi se mislil prijatela Bo¬ žjega, bi bila tvoja želja sicer dobra, hvale¬ vredna; vender pa bi ne bila nobeno duhovno obhajilo; ker se z Bogom nikakor ne moreš skleniti, ako nisi v stanu gnade Božje. O ne pozabi tedaj, kesati se svojih grehov, vse¬ lej jih serčno obžaluj s popolnoma kesanjem. Duhovno obhajilo lahko takole obudiš: Moj Jezus! verujem, da si v zakra¬ mentu presvetega Rešnjega Telesa resnično pričujoč. —• Ljubim te čez vse. — Iz ljubezni do tebe obžalujem svoje pregrehe; vekomaj nikoli nočem več grešiti. — Želim v svoje serce te prejeti in s teboj se skle¬ niti. Ker te pa zdaj v zakramentu prejeti ne morem, o pridi saj po duhovno v moje serce! Oklenem se te, zedinim se s teboj, kakor da bi res v moje serce prišel. Nikdar ne privoli, da bi se še kdaj ločil od tebe! 16 Krajši duhovno obhajilo. Verujem, o Jezus, da si v naj sve¬ tejšem Zakramentu pričujoč. S teboj se želim skleniti! Pridi v moje serce! V duhu te objamem! ne loči se nikdar od mene. Prosim te, o moj Gospod Jezus Kri¬ stus ! naj me tvoja sladka in goreča ljube¬ zen do mene vsega povžije, da umerjem iz ljubezni do tvoje ljubezni, ker si ti umeri iz ljubezni do mene. (Sv. Frančišk.) O ne ljubljena, o ne spoznana Lju¬ bezen, o moj nebeški Ženin! kdaj me boš že enkrat vsega k sebi potegnil?! (Sv. Magdalena Pac.) Jezus, moj zaklad, o moja presladka Ljubezen! Rani in vnemi to moje sereč, da bo le za te gorelo, le tebe ljubilo! (Sv. Peter Alk.) 17 Molitev. Pred slednjim obiskovanjem naj svetejšega Zakramenta. (300 dni odpustka zadobi vsak kristjan, ki to naslednjo molitev pobožno moli pred sv. Rešnjim Te¬ lesom. Kdor jo pa moli celi mesec, vsaki dan saj enkrat, in prejme svete Zakramente, in moli nekoliko v namen svetega Očeta, zadobi tudi popolnoma od¬ pustek, kteri dan si sam odbere. Tudi se zamorejo ti odpustki dušam v vicah darovati. Tako so privolili papež Pij IX. 8. vel, šerp. in 23. kim. 1859.) Moj Gospod, Jezus Kristus! Iz lju¬ bezni do nas ljudi si v tem naj svetejšem Zakramentu vedno, noč in dan, pričujoč, čakaš, kličeš ljubeznjivo, išeš in prejemaš z milostljivim sercem vse, ki pridejo k tebi, ki tebe obišejo. Verujem in terdim, da si resnično in bistevno pričujoč v tem naj svetejšem Zakramentu altarja. Ponižno, spoznavši svojo veliko nevrednost, te molim svojega pravega in živega Boga. Hvala ti bodi! kolikor premorem te hvalim za brez¬ številne gnade, ktere si mi že skazal. Po¬ sebna hvala ti bodi, ker si se toliko ponižal, da si se v tem zakramentu samega sebe meni Sveta Ura. 2 18 dal, da si mi svojo presveto Mater v priproš- nico izvolil in tudi zato, ker si me poklical, da te tukaj v tej cerkvi pobožno obišem. Zato hočem danes trikrat počastiti tvoje presveto in ljubezni polno serce. Pervič, da te, kolikor je meni ubogi revi mogoče, spodobno zahvalim za to nepre- cenjeno gnado, da te tukaj obiskati smem. Drugič, da bi nekoliko popravil nečastiin oskrunjenja, ki ti jih prizadevajo v tem zakramenta tvoji sovražniki, neverniki ifl krivoverci, ali pa tudi mlačni kristjani. In tretjič, da bi te s tem obiskovanjem spo¬ dobno molil na vsih krajih cele zemlje, kjer te, o moj ljubeznjivi Zveličar! v tem zakramentu ljubezni, nobeden ne časti, no¬ beden ne moli, kjer si zapušen od vsih človeških otrok. O moj Jezus! ljubim te iz vsega serca, in čez vse mi je žal, da sem dozdaj tvojo neskončno dobroto toli¬ kokrat razžalil. S pomočjo tvoje gnade terdno sklenem, te nikoli več ne žaliti Vem in spoznam, da sem reven in ubog, vender se prederznem, ter se danes tebi vsega darujem. Posvetim se v službo tvojega veličastva. Odpovem se popolnoma 19 za vselej svoji volji. Vsega se ti izročim, nič si zase ne obderžim. Svoje nagnjenje, svoje želje; vse, kar sem in kar imam, vse, vse ti dam. Delaj z menoj, in z vsem, kar je mojega, po svoji naj svetejši volji. Za naprej ne išem, ne želim, in nočem nič druzega, kakor samo to, da tebe ljubim, tebi služim, da sem vender enkrat že zvest v spolnovanju tvoje presvete Božje volje. Tebi priporočim tudi uboge duše v vicah, posebno tiste, ki so te rade častile v tem presvetem Zakramentu; pa tudi tiste, ki so serčno ljubile tvojo neomadežano Mater. O še danes jim skazi čudovitno moč svojega neskončnega usmiljenja! Priporočim ti tudi vse uboge grešnike. Usmili se jih! Daj jim milostljivo čas, pri¬ ložnost in resnično voljo, da se po pravi pokori k tebi vernejo. Slednjič pa, o moj preljubeznjivi Zveličar! zedinim vse svoje želje, vse svoje hrepenenje s željami tvo¬ jega ljubezni polnega serca, in, tako skle- njene, jih darujem tvojemu nebeškemu Očetu, ter ga prosim v tvojem presvetem imenu, da iz ljubezni do tebe jih milostljivo sprejme, in usliši mojo prošnjo. Amen. 2 * 20 (Sto dni odpustka zadobi vsak kristjan, ki se skesanim sercem počasti naj svetejši Zakrament s temi besedami:) Češeno in hvaljeno naj vedno bo Presveto Rešnje Telo. (Tri sto dni odpustka zadobi vsaki četertek in med osmino sv. Kešnjega Telesa, kdor te besede po trikrat te dneve pobožno moli. Popolnoma odpustek pa, kdor to stori celi mesec in prejme sv. Zakramente, ter navadne molitve za odpustke opravi in moli saj 5 oSenašev, 5 Cešenamarij in apostoljsko vero.) Pij IV. Pervo obiskovanje. „Ako je kdo žejin, naj pride k Meni, in naj pije." (Jan. 7, 37.) Lej, studenec vseh dobrot je tukaj Jezus Kristus v presvetem Zakra¬ mentu neprenehoma kliče in vabi: »Ako je kdo žejin, naj pride k Meni, in naj pije." O, kako bogate grade so zaje¬ male svete duše vsaki čas iz tega studenca naj svetejšega Zakramenta, kjer nam ponuja in deli Jezus Kristus vse zasluženje svojega terp- Ijenja! Že po preroku Izaiji pravi: „V veselji bote zajemali iz studencev Zveličarjevih". (12,3.) Ko je pobožna Ferija, imenitna gro¬ finja, stopila v red sv. Klare, je pogosto in dolgo časa pred svetim Rešnjim Telesom molila, tako, da so jo zato sploh imenovali 21 nevesto naj svetejšega Zakramenta. Enkrat jo vprašajo, kaj vender počne cele ure ne¬ prenehoma pred svetim Zakramentom ? In ona izgovori te lepe besede, ktere vso njeno svetost razodevajo: „Celo večnost, pravi, bi lahko tukaj bila. Mar ni tukaj bistevno pri¬ čujoč tisti Bog, ki se v nebesih zveličanim vživati daje? O, dobrotljivi Bog! naj viši Gospod nebes in zemlje je tu resnično pri¬ čujoč, pa me se poprašujete, kaj v pričo njega delam? Ljubim, hvalim, častim in molim. Kaj dela ubožec pri bogatinu? Kaj bolnik pri zdravniku ? Kaj žejin pri studencu? Kaj lačen pri mizi z jedjo obloženi?" O moj preljubeznjivi Jezus! Jezus, ti sladkost in ljubezen mojega serca! O Jezus, ti zadostiš popolnoma vsim željam moje duše! Oh, koliko te je stalo, da pre¬ bivaš v tem zakramentu med nami! Umreti si mogel popred, da zdaj bivaš, kot klavni dar med nami, na naših altarjih. O koliko nečasti, koliko zaničevanja in oskrunje- vanja si že mogel prestati v tem nezapo- padijivem spominu svoje ljubezni, da zdaj nas tolažiš s svojo pričujočnostjo, da nam pomagaš v naših potrebah! Pa tvoja lju¬ bezen, tvoja želja, da bi te tudi mi ljubili, je premagala vse te oskrunjevanja. 22 Pridi toraj, o veliki Bog in Gospod! pridi, in posestvaj moje serce! Zapri pa hitro vse vrata, da ne more v moje serce nobena stvar, ki bi ukradla le količkaj ljubezni, ktero sem vso tebi dolžan, in ktere nikomur, kakor edino le tebi dam. Ti sam, o moj Božji Zveličar, gospoduj z menoj; ti sam me vsega posestvaj! In ako bi ti kdaj ne bil popolnoma pokoren, o nikar mi ne prizanašaj; vdari me močno, da si za naprej zapomnim, tebi v vseh rečeh dopasti. Nikar ne dopusti, o predo- brotljivi Jezus! da bi kdaj iskal ali želel kaj druzega, kakor le to, da tebi zmeraj bolj dopadem, da tebe svojega tu na altarji skritega Boga obišem in molim, se s teboj ljubeznjivo pogovarjam, in tebe pogostoma v sv. Obhajilu z vso le mogočo pobožnostjo prejemam. Naj iše, kdor hoče, dobrote tega sveta; jaz pa za svojo stran, ne ljubim, ne želim, ne išem, pa tudi nočem nič dru¬ zega, kakor le edino zveličavni zaklad in bogastvo tvoje ljubezni. To edino išem tukaj pred nogami tvojega sedeža. Daj, o Jezus! da sam na-se popolnoma pozabim, da se vedno spominjam edino le tvoje neskončne 23 dobrote! Ne zavidam vam, o sveti Serafini! vašega veličastva, pa ko bi smel, bi vas zavidal zavoljo ljubezni, s ktero ste vneti do svojega in mojega Boga. Ob, učite me, kaj in kako naj delam, da ga prav ljubim, da njemu dopadem. Moj Jezus! tebe samega hočem ljubiti, tebi samemu želim dopasti. (Zdaj se po duhovno obhajaj. Hrepeni po Je- *U8'i, kakor bereš spredej na str. 15. in 16. ali pa to-le:) Še eno Mo floto« ottajilo. O moj Jezus! verujem, da si v tem zakramentu pričujoč; v tvojo milost, v tvoje usmiljenje stavim vse zaupanje svoje. Ljubim te čez vse! In zato, ker te ljubim, mi je serčno žal zavoljo vsih mojih stor¬ jenih grehov. Pripravljen sem, raji sto in stokrat umreti, kakor še kdaj tebe žaliti. Po tebi hrepenim. Pridi, o moj Jezus! pridi in posedi mojo dušo! S teboj se sklenem. — Tebe objamem! O moj Jezus! se zapusti me nikdar! 24 Počešenje Matere Božje. (Molitev av. Efrema.) 0 preblažena, o vsa čista Devies, Mati mojega Boga, Kraljica večne svetlobe! Ti vsa mogočna, vsa dobrotljiva; povzdig¬ njena čez vse človeške in angeljske duhove; čistejši od solnčnih žarkov; častitljivši od Serafinov; veličastnejši kot so vsi kori nebeški! O presveta Gospa, ti upanje oča¬ kov ; ti hrepenenje prerokov; ti lepota apo- steljnov in čast mučenikov; ti veselje pravičnih; ti krona devic; ti, o mogočna Kraljica nebes in zemlje! ti si nas spravila z razžaljeno pravico svojega in našega Boga, ki je toliko strašna za nas uboge grešnike. O Mati Božja! sprejmi nas in obvari nas v svoji dobroti, v svojem varstvu! Usmili se nas, ki smo ubogi grešniki, oskrunjeni z nesnago svojih hudobij, skte- rimi smo žalili Jezusa Kristusa, svojega Boga in sodnika. O Gospa, saj veš, to ti je znano, kako smo ti vdani, kako se tebi zročimo v tvojo službo! O kako srečni smo, da se služabnike tvoje imenovati smemo. Toraj, o Mati usmiljena! nikar ne 25 pripusti, da bi se nas kdaj polastil peklenski duh, oni priseženi sovražnik naših duš! Za Bogom stavimo le v tebe, o pre¬ sveta Devica, vse svoje zaupanje! V ne¬ vihtah tega življenja, si ti nam naj gotovši bramba. Ti si nam pribežališe, v kterem se nam nič bati ni. S priserčuim hrepe¬ nenjem, z objokanim obrazom se veržemo tebi k nogam, ter prosimo pomoči tebe, in po tvoji prošnji Jezusa Kristusa, Sinu tvojega, ki je naš začetnik, da nas ne zaverže zavoljo naših grehov. Začetek našega Teselja, prosi za nas! MOLiYEY po vsakem obiskovanji k Materi Božji, da bi zadobili njeno pomoč in priprošnjo. (Kdor to molitev moli pred kako podobo Matere Božje, zadobi 300 dni odpustka. Kdor jo pa moli ceU mesec, saj enkrat na dan, zadobi tudi popolnoma odpustek, ako prejme sv. zakramente in opravi na¬ vadne molitve za odpustke. [Papež Pij IX.] Tudi ti odpuski se zamorejo dušam v vicah oberniti.) Presveta, neomadežana Devica, moja Preljubeznjiva Mati Marija! Ti si mati 26 mojega Gospoda in Zveličarja, ti Kraljica sveta, priprošnica, upanje in pribežališe vsih grešnikov! Pred teboj, o mogočna Kraljica! se priklonem ter te ponižno po¬ častim. Preserčno se ti zahvalim za vse mi do zdaj skazane dobrote; posebno pa, ker si me s svojo mogočno priprošnjo to- likrat obvarovala peklenskega ognja, kte- rega sem s svojimi pregrehami že tolikrat zaslužil, — Ljubim te, o preljubeznjiva Mati in Gospa! in iz čiste ljubezni do tebe terdno sklenem, tebi zmeraj in vselej zvesto služiti, in kolikor premorem, hočem tudi druge napeljevati, da bodo tebe lju¬ bili, tebi služili. Za Jezusom, tvojim ljubim Sinom, stavim vse svoje upanje na te, in s tvojo pomočjo si upam tudi zadobiti večno zveličanje. Yzemi me med svoje služabnike, o Mati milosti Božje! in ohrani me vedno v svojem mogočnem varstvu. Ker vem, da vse premoreš pri Bogu, zato zdihujem in milo kličem k tebi: Reši me vsih skušnjav, ali pa mi saj sprosi po¬ trebno pomoč, da jih premagovati zarnorem do konca svojega življenja. Od tebe pri¬ čakujem prave ljubezni do Jezusa. Upam 27 tudi, da bom s tvojo pomočjo srečno sklenil svoje življenje. O moja preljubeznjiva Mati! pri tvoji veliki ljubezni do Boga te prosim: Stoj mi vedno na strani, zlasti pa v moji zadnji uri, ko bo šlo za moje večno zve¬ ličanje ! Ne zapusti me, dokler me ne vidiš med izvoljenimi tam v nebesih! Tam te bom častil, tam ti bom večno slavo pre¬ peval, zato ker si mi milost skazala. Tako upam, tako naj tudi bo! Amen. Drugo obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Kruh, kterega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.“ (Jan. 6, 52.) Častiti služabnik Božji, oče Evzebi, iz Jezusove družbe, pravi, da je kruh jed, ki se vživa, pa se tudi lahko hrani. Zato, pravi on na aal je, je hotel tudi Jezus Kristus v podobi kruha tu na zemlji med nami biti, da ni le v živež ljubijočim dušam pri sv. Obhajilu, temuč tudi, da je v naj svetejšem Zakramentu sker- bno shranjen v naših cerkvah zato, da je 28 zmeraj bistevno tako blizo nas. Mi pa ravno v tem vedno spoznati moramo njegovo ne¬ skončno ljubezen, s ktero je bilo za nas vneto njegovo Božje serce, in ktera ga je tako daleč peljala, „da je sam sebe v nič storil, ko je podobo hlapca na-se vzel," kakor piše sveti apostelj Pavel svojim Filipjanom 2 , 7. Ako pa sv. apostelj ta zares nezapo- padljivi čudež Jezusove ljubezni, to ponižanje samega sebe v sprejemi človeške nature, ka¬ kor nekako vničenje veličastva njegovega, začudeno oznanuje, kaj hočemo pa mi reči? kako občutiti, kako umeti ljubezen Jezusovo, ako premišljujemo, da je podobo človeško, podobo hlapčevsko popustil — oh, nad tem tudi angelji stermijo — in je revno podobo kruha na-se vzel? »Noben jezik, pravi sveti Peter Alkantarski, ne more dopovedati veli¬ kosti tiste ljubezni, ktero ima Jezus do vsake duše, ki je v posvečujoči gnadi Božji. On, naj lepši, naj ljubeznjivši Ženin, se loči od tega sveta po smerti na križi. Da bi ga pa nikdar nobeden ne pozabil, hoče vsim člo¬ veškim otrokom zapustiti vedni spomin in zastavo svoje ljubezni. In kaj stori zato? Vidno podobo človeško je spremenil v po¬ dobo belega kruha, ter se da v tem zakra¬ mentu nam v nepozabljivi spomin. Znamnje vedne zaveze med seboj in med nami je po¬ staviti hotel. Pa to znamnje ni smelo, ni moglo biti drugo, kakor on edini, on sam. 29 O moj dobrotljivi Jezus! namen tvo¬ jega bivanja med nami, v teh naših cerkvah, ni noben drugačen, noben drugi, kakor le ta, da poslušaš prošnje ubogih, ki hodijo semkej, in išejo gnade, ter ti odkrivajo svoje serca. O zatorej sliši danes ponižno prošnjo mojo, naj nehvaležnejšega grešnika tega sveta! Žalosti, britkosti in sramote ves presunjen, se prederznem in se bližam nogam tvojega svetega sedeža, se bližam tvoji milosti in tvoji ljubezni. Spoznam hudo, ki sem ga storil, da sem žalil tebe svojega Boga in Gospoda. Prosim te naj- pred, pozabi za večno vse razžaljenja, ne¬ hvaležnosti in hudobije, s kterimi sem žalil v pretečenem življenji tebe, nezapopadljivo dobroto svojo. O moj Bog in moje vse! oh, kako nesrečen sem, da sem te kdaj žalil! oh, da bi se to nikdar zgodilo ne bilo! Upam, o moj Jezus! da sem milost zadobil pri tebi, da si mi odpustil. Zato Ki dovoli, da bolj priserčno govorim s teboj! O ti, ki veš moje misli in želje, ti vsegavedni! torej tudi veš, kaj želim od tebe! Kar spoznam, kako si ljubeznjiv, je vneta moja duša v ljubezni do tebe, in 30 vleče me, te vedno bolj in bolj ljubiti, in ti s tem do pasti. Ali slabost, nestano¬ vitnost moja, ta je hudi zaderžek ; in vedno me skerbi, da tega dosegel ne bom, ako mi ti svoje pomoči k temu ne daš. O moj Bog! naj spoznajo še danes nebo in zemlja in vse stvari tvojo neskon¬ čno moč, tvojo nezmerjeno dobroto. Pre-: derzno sem se vzdigoval zoper tebe, zdaj pa mi daj, da te ljubim in častim čez vse. Ti zamoreš, pa tudi hočeš to storiti. Na¬ domesti ti v meni, kar mi manjka, ker ljubiti te preserčno hočem, ali saj toliko,! kolikor sem te popred žalil. Ljubim te, o moj Jezus, ljubim te čez vse! Bolj, ko; svoje življenje ljubim tebe, moj Bog, moja ljubezen, moje vse! Moj Bog in moje vse! (Zdaj duhovno Obhajilo, kakor na strani 15, 16.) j Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Alfonza.) „Stopimo z zaupanjem k sedežu gnade, da usmiljenje dosežemo, in milost najdemo ob času potrebne pomoči. “ (ffebr. 4, 16.) 31 Sv. Antoniu pravi, da ta sedež gnade je Ma¬ rija, po kteri nam Bog vse svoje gnade deli. O preljubeznjiva Kraljica! Tebe naj bolj veseli, pomagati ubogim grešnikam. Lej, jaz sem velik, ubog grešnik! Poma¬ gaj mi! pomagaj mi naglo ! O edino pribežališe grešnikov, usmili se nas! (Sv. Avguštin.) (Presveta, neomadežana Devica! — Kakor pri pervem obiskovanji, stran 26 .) Tretje obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, glej stran 17.) „Moje veselje je bivati s človeškimi otroci.“ (Prip.8,31.) Naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus ni bil s tem že zadovoljen, da je na sv. križi iz ljubezni za nas tako britko smert storil. Se po svoji smerti hoče bivati osebno pri nas v naj svetejšem Zakramentu, da bi nas prav gotovo prepričal, kar je že po Modrem v stari zavezi govoril; da je namreč njegovo naj večji veselje bivati med človeš¬ kimi otroci. Sv. Terezija se nad tem zavzame ter zakliče: „0 ljudje! kako morete žaliti Boga, ki tako slovesno zagotovlja, ki tako očitno 32 kaže, da njegovo edino veselje, njego va radost je, bivati pri vas! Oh, zakaj vender ljudje tega ne spoznajo? Jezna ima naj večji veselje pri nas, nam se pa že težko, dolgo zdi, le četertinko ure biti pri njem. Jezus se ne na¬ veliča, ne nasiti, vedno biti pri nas, nam pa je dolg čas v njegovi družbi. Mar mi ne po¬ trebujemo bolj njegove družbe, kakor on naše ? Mar bi ne imeli mi bolj hrepeneti po njem, kot on po nas? Mi, pravim, ki smo toliko srečni, da smemo biti v njegovi hiši ? O kako srečne se mislijo podložniki, ki blizo kralja, v njegovem poslopju prebivajo! Glejte, tii je stanovanje naj višega Kralja, tu palača ve- • soljnega Gospoda, tii hiša velicega Boga. In v tej hiši mi z Jezusom Kristusom bivati smemo. Bodimo mu hvaležni zato, pa učimo se, da nam bo v korist obiskovanje in družba tega veličastnega Kralja." Moj Bog in moj Gospod! Poglej me! tukaj sem pred altarjem, na kterem si ti noč in dan zavoljo mene pričujoč. Ti si neusahljivi studenec vsega dobrega, naj bolji zdravnik vsih bolezen, naj bogatejši zaklad vsim ubogim. Lej, pred tvojimi no¬ gami kleči danes naj bolj revni, naj slabši grešnik, ter te gnade, milosti prosi. Ne odreci mu, o ljubeznjivi Jezus! ne odreci mu svojega usmiljenja! Res je, dobro spo- 33 znam, da moja revama je nezmerno velika ; pa vender obupati nočem. Z očmi svete vere te vidim v tem zakramentu, in vem, da si le zato iz nebes prišel, da bi mi dobrote delil. Častim te, hvalim te, ljubim te. Ako sem milost našel pri tebi in te ubogajme prositi smem, o tak poslušaj do¬ brotno, kaj te prosim: Sklenil sem, nikoli več, večno nikoli več te ne žaliti. Raz- svitli me torej s svojo gnado, in daj mi ffioč, da te popolnoma ljubim , ter spolnim ta svoj sklep! O moj Bog in Gospod! lju¬ bim te iz vsega serca in iz vse svoje moči. Spoznam to z besedo in z ustmi, pa, mislim, da se ne motim, tudi s svojim sercem. Od tebe pa upam, in tudi gnade pričakujem, da bom to še th v svojem življenji pokazal, v večnosti pa resnično in popolnoma spolnoval. Preblažena porodnica mojega Boga! ^ nebeški duhovi, vi svetniki Božji, poma¬ gajte mi, da ljubim svojega preljubeznji- Ve ga Boga čez vse! O moj Jožus ljubeznjivi! Pridi in nasiti me! Da v ljubezni nevgasljivi Večno s tabo sklenem se! (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Sveta Ura. 3 34 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Germana.) „Njene vezi so vezi zveličanja". (Sir. 6, 31.) Pobožni Pelbart pravi: Češenj e Marije Device je veriga, ktera nas pelje v večno življenje. Prosimo torej svojo nebeško Kraljico, naj nas z verigo svoje ljubezni vedno bolj veže nase, da zmeraj večji, zmeraj terdnejši upanje imamo v njeno pomoč. O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! O moja Gospa in Kraljica! ako se le spomnim na te, mi je polajšano terpljenje, in potolaženo je moje serce. Ako zaidem, me ti rešiš, me pelješ nazaj na pravo pot. V britkostih in težavah me ti podpčraš; pred sovražniki moje duše me ti varuješ. Ako se ranim, me ti zdraviš, ako se udarim, me ti celiš. Ako žalostno jokam, me ti tolažiš; ako dvomim, mi ti dvome razkropiš. O Mati usmiljena! sliši in usliši me. Poglej me, kako reven, kako ubog da sem. In ti, Mati Božja! mi lahko pomagaš, zato, o Marija! prosi za me! 35 O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 25.) v ^ Ceterto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, glej stran 17.) | B Obhoja ž njo nima nič grenkosti in nje drušina nič zopernosti". (Modr. 8, 16.) Prijatli se med seboj toliko ljubijo, da radi eden druzega obis¬ kujejo, in si s tem veselje delajo. {Radi bi cele dneve skupaj bili, in ločiti se, jim je naj huje. Komur je pred naj svetejšim Zakramentom dolgočasno, on nima ljubezni do Jezusa, on ni prijatel njegov. Brijatel se prijatla ne naveliča tako hitro. Prijatlom Jezusa Kristusa, kadarkoli so pred sv. Rešnjim Telesom bili, je bil ta čas — ®as nebeškega veselja. Sv. Terezija se je po siuerti nekdaj prikazala se živi sestri svojega r eda, in ji pravi: Med nami v nebesih in med T &mi na zemlji ne sme biti nič razločka, kar zadeva čistost in ljubezen. V čistosti in lju¬ bezni mi vživamo nemenljivo veličastvo Božje; v čistosti in ljubezni prenašajte vi terpljenj e min¬ ljivega sveta. Kar pa mi delamo pred bitjem Božjim v nebesih, to delajte vi pred zakramen¬ tom sv. Rešnjega Telesa. Tako je naj svetejši Zakrament nam nebesa tukaj na tej zemlji. 3* 36 O neomadežano, za nas zaklano, za nas darovano Jagnje! spomni se, da sem tudi jaz ena tistih duš, ktera je bila rešena z neizrečenimi bolečinami na potu tvoje britke smerti. Tako radodaren si bil meni, o Jezus! da si se mi vsega dal. In še se mi daješ vsaki dan, ko se brez nehanja daruješ svojemu nebeškemu Očetu na al- tarjih za me! Bodi torej moje posestvo in sicer zmeraj, da te nikoli z nobeno ne¬ zvestobo ne zgubim; delaj pa tudi tako s svojo gnado v meni, da bom tudi jaz po¬ polnoma tvoje posestvo. Lej, o Gospod! vsega se ti darujem, delaj z menoj, kakor ti je všeč. Dam ti svojo voljo; tako jo nase naveži s prijetnimi vezmi svoje svete ljubezni, da bo večna sužnja tvoje presvete volje. Nočem več živeti, da bi stregel svo¬ jemu poželenju, svojemu nagnjenju, temuč samo zato, da bi stregel tvoji neskončni dobroti. Razderi in poteri v meni vse, kar bi bilo nedopadljivega tvojemu presvetemu sercu. Daj mi tudi gnado, da nič druzega ne mislim, kakor le tebi dopasti; da nič ne želim, kakor le to, kar ti sam želiš. O predragi Zveličar! ljubim te iz vsega 37 serca. Ljubim te pa zato, ker ti to želiš, ljubim te, ker si vreden vse moje ljubezni. Oh, zakaj te ne morem tako in toliko lju¬ biti, kakor in kolikor si vreden ljubljen biti? Zakaj ni smerti, ktero iz ljubezni do tebe želim. Gospod! sprejmi saj moje želje, in daj, da te ljubim. Amen. O presveta volja Bo^ja, tebi se vsega darujem. (Zdaj duhovno Obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje, (Molitev sv. Germana.) Mogočna Gospa! ti bramba, ti ve¬ selje ubogih kristjanov! sprosi mi gnado, da bom vreden, kdej s teboj vživati večno zveličanje. O Kraljica moja, ti pribežališe moje, življenje moje, ti bramba moja, ti moč, ti veselje moje in ti upanje moje, oh, stori, da bom s teboj v nebesih. Saj vem, da mi storiti zamoreš, kar te prosim, zato ker si Mati Božja. O Marija, ti si vsa mogočna, da grešnike zveličaš. Med te¬ boj in med Jezusom ni potreba nobenega srednika. Zakaj ti si nam rodila, ti si nam prinesla pravo življenje. 38 O moja Mati, o upanje moje! Vlasti me Jezusu, svojemu ljube¬ mu Sinu! (Presveta, neomadežana Devica! — Kakor pri pervem obiskovanji, stran 25.) Peto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Yrabec si najde hišo in gerlica svoje gnjezdo, kjer izvali svoje mladiče; (jaz pa naj najdem) tvoje altarje, Gospod vojskinih trum, moj Kralj in moj Bog!“ (Ps. 83, 4.) Vrabec, pravi David, si poiše hišo, gerlica si napravi gnjezdo, da spravi svoje mla¬ de, da so varni pred nevihto, pred ropno tico. In jaz, o mogočni Kralj in Gospod! jaz edini, bi ne znal in ne vedel iskati pri- bežališa v tvojih svetih stanovanjih, ki me obdaja toliko britkost in težav, toliko nad¬ log in skušnjav ? Saj si izvolil naše altarje le zato sebi v stanovanje, da si vedno med nami, in da te lahko najdejo vsi, ki te lju¬ bijo. O moj Bog! kako vender ti ljubiš ljudi! Ali je mogoče še kaj več storiti, da bi te tudi mi ljubili? Vnemi torej, o lju- 89 beznjivi Jezus! naše serca v ljubezni do tebe; da bomo hrepeneli le po tebi, želeli le tebe; da ne bo nobenega druzega nag¬ njenja v nas, kakor le to: ljubiti tebe, o naj veči dobrota! ljubiti te večno, ljubiti te čez vse. Bi mar pametno bilo, da bi bili merzli proti Bogu, ki je vse storil, da bi pokazal nam svojo neskončno ljubezen? Potegni nas nase, o Gospod! s sladkim vabljenjem svoje ljubezni, in daj, da spo¬ znamo tvoje prelepe in prijetne lastnosti, ki te delajo toliko ljubeznjivega. O neskončno veličastvo, o neomejena dobrota! Ti ljudi toliko ljubiš, si toliko storil in terpel za nje, samo da bi ljudje tudi tebe ljubili. Ako bi tudi ne bil nič storil, si že sam na sebi naj ljubeznjivši, naj prijetniši. In vender, zakaj je tako malo ljudi, kteri tebe ljubijo ? Od zdaj za- naprej ne bom jaz med temi nehvaležniki več. Resnično in terdno sem sklenil te ljubiti, kolikor premorem, te ljubiti čez vse. Nič druzega nočem ljubiti, kakor tebe sa¬ mega. In sicer te hočem ljubiti le zavoljo tebe samega, zavoljo tvojih popolnamost. Ti si vreden, ti zaslužiš, in tvoja sveta 40 volja je: ti celo zapoveduješ, in jaz te ho¬ čem popolnoma ubogati. — Pri tem terd- nem sklepu mi le eno strah dela, da bi morebiti jaz nezvest postal; ker dolgo sem bil ločen od tebe, in moja duša ima že pri¬ rojeno slabost, je pa zavoljo mojih lastnih pregreh še bolj oslabela. Prerevne so moje dušne moči. Pa, o Bog moje duše! vem in spoznam, kako dober si ti, za to upam in pričakujem le od tebe potrebne moči',, da bom spolnil svoj sklep, in vstregel tudi tvojim željam. Neskončno zasluženje tvo¬ jega terpljenja mi je zadostni porok, da mi boš dodelil k temu potrebnih gnad. Daj, o predobrotljivi Oča! daj dobrote tega sveta njim, kteri jih želijo; za me so veliko preslabe, da bi se potegoval zanje. Moje serce je za vse kaj bolj imenitnega vstvarjeno. Jaz išem in želim le bogastva tvoje ljubezni! — Ljubim te, o Jezus! moja dobrota. Ti si moje bogastvo, moja ljubezen, moje veselje. Moj Jezus! ti si se mi vsega dal. Tudi jaz se tebi vsega, brez izjeme dam. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor stran 15, 16.) 41 Po češenje Matere Božje. (Molitev sv. Bernarda.) K tebi, o čez vse povzdignjena Kra¬ ljica sveta! se oziramo iz te doline solza. — Kmalo bomo stali pred sodnikom, kte- rega smo žalili s brezštevilnimi pregreha¬ mi. Kdo bo potolažil njegov pravični serd? Kdo bo nas spravil ž njim? Oh, ni ga, da bi storil to bolj gotovo, bolj lahko, kakor sama ti, mogočna Gospa, ki si ga toliko ljubila, ki je pa tudi tebe ljubil z naj lepši ljubeznijo. Tedaj, o Mati usmi¬ ljena! odpri svoje ljubijoče serce, in po¬ slušaj nas, ki zdihujemo k tebi! Pod tvojo pomoč pribežimo ; potolaži nevoljo svojega Sina, in sprosi nam nazaj njegovo gnado, ktero smo z grehi zgubili. Saj se tebi noben grešnik ne gnjusi, če je še tako reven in ubog. Ti ga ne zaveržeš, ako le zdihne k tebi, in s skesanim sercem kliče na tvojo pomoč. Celo svojo milo roko mu podaš, da ga rešiš njegove nesrečne °bupnosti. Upanje mu daješ, serčnost mu obujaš; in kakor ljuba mati svoje prepla¬ šeno dete tolaži pred nevoljo očetovo, tako 42 si prizadevaš tudi ti obuditi zaupanje v sercu skesanega grešnika. Z lepši, z veži kot materno ljubeznijo ga nterjuješ; in ko mu od svojega Sina sprosiš pravo ob¬ žalovanje in stud nad grehom, si tako njegova srednica, ga spraviš z razžaljenim Bogom, ter mu pokažeš milostnega sodnika. O Marija, Mati preljubeznjiva, prosi za nas! (Presveta, neomadežana Devica, kakor p« pervem obiskovanji, stran 25.) Šesto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) I „Kjer je vas zaklad, tam bo tudi vaše serce". (Luk. 12, 34,) Jezu« Kristus nam hoče s temi besedami povedati, da vse tisto nam je zaklad, na kar je navezano naše serce. Vse naše nagnjenje, vse naše misli in želje , vse hrepenenje našega serca je obef- njeno le v tisto stvar, kteri smo dali pervi kraj v svojem sercu. Zato so Bvetniki z vso svojo ljubeznijo ljubili naj svetejši Zakra¬ ment, ker so dali Jezusu vse svoje sercdi O moj preljubeznjivi Jezus! ki si i z ljubezni do meue noč in dan tukaj n» 43 altarji pričujoč, oh! potegni moje serce na-se; tako, da zanaprej ne bo nič druzega mislilo, kakor na te; nič drnzega ljubilo, kakor tebe; da bo le tebe iskalo in želelo. Dodeli mi to gnado, prosim te po zaslu- ženji tvojega britkega terpljenja. O Božji Zveličar! o nebeški ljubitelj naših duš! kako ljubeznjivo znajdljiva je tvoja ljube¬ zen, g ktero ti vabiš naše duše, da bi le tebe ljubile. O večna Beseda, edmorojeni Sin ne¬ beškega Očeta! ni ti bilo zadosti, da si za nas človek postal, za nas križan bil; dal si se nam v tem naj svetejšem Zakra¬ mentu v drušino, v živež in v zastavo večnega zveličanja. O kako nam kažeš ljubezen svojo! Prišel si k nam kot maj¬ hno dete v zapušenem hlevu; drugič te vidimo ubozega pri svojem redniku; pa B Pet k smerti obsojenega na križi; in spet v podobi kruha na altarji. Le kaj bi še mogel znajti, da bi še bolj nas vnel k ljubezni do sebe? O neskončno ljubeznji- v& dobrota! kdaj bom vender povračevati Za čel toliko ljubezen? Gospod! nič več n očem živeti, kakor edino le zato, da bi 44 ljubil tebe samega. Čemu mi je življenje, če ni v tvoji ljubezni, če ni tebi dopad¬ ljivo, če ni samo le za te, ker si tudi ti dal svoje za me? In koga hočem ljubiti na zemlji, če ne bom ljubil tebe, ki si naj lepši, naj prijazniši, naj boljši, naj lju- beznjivši ? Naj živi tedaj duša moja, da bo tebe ljubila. Raztopi naj se v večnem pla¬ menu ljubezni, kadarkoli se spominja tvoje ljubezni. Kadar sliši imenovati tvoje jaslice, tvoj križ, tvoj zakrament, vselej naj se mi vname serčna želja, iz ljubezni do tebe, o Jezus! velike reči storiti, tudi veliko ter- peti, ker si ti za me toliko preterpel. Gospod! dodeli mi gnado, da popred ne umerjem, dokler iz lju¬ bezni do tebe kaj dobrega ne sto¬ rim, in veliko težavnega ne pre« terpirn. (Zdaj duhoyno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Bernarda,) O Marija! ti si edina med vsemi že¬ nami, v kteri si je Zveličar sveta zvolil stanovanje, njega vredno; kamor je polo- 45 žil zaklade, ktere je prinesel seboj na to zemljo. Zato te pa tudi časti vesoljni svet, o presveta, neomadežana Devica ! kakor Bogu posvečen tempelj, v kterega je bil položen začetek našega zveličanja. Tam, v tvojem prečistem naročji, v tem svetem tempeljnu se je pričela sprava med Bogom in človekom, ktero so pričakovali vsi pravični stare zaveze. Ti si zapert vert, o veličastna Mati Božja! Na ta vert ni stopila pregrešna noga, in jezi Božji zapadena roka si ni prederznila, tergati cvetlic na tem vertu. Ti si tisti zali vert, tista blažena njiva, na ktero je posadil nebeški Oča vse cvetlice, ki so še zdaj lepota njegove svete cerkve. Med njimi je naj lepši vijolica — tvoja ponižnost, lilija tvoja čistost, in vertnica — tvoja lju¬ bezen. Komu te hočem primeriti, o Mati Vse lepote, vse ljubeznjivosti ? Ti si ve- Se lje Božjemu sercu. Iz tebe izvira stu¬ denec večnega življenja, ki napaja vso Ze mljo. O koliko dobrot si ti svetu pri¬ dobila! Zares si blaženi vodotoč, po kte- rein nam tečejo vse zveličanske gnade iz nebes. 46 Bodi češena, o Marija! naše življenje in edino upanje naše! (Presveta, neomadežana Devioa, kakor po per- vem obiskovanji, stran 25) Sedmo obiskovanje. pred slednjim zdihovanjem, stran 17.) „0Hejte! jaz sem z vatni vse dni do konca sveta" (Mat. 28, 20.) Ne- zapopadljivo je Ijubeznjivi in zve¬ sti Pastir hrepenel, da bi za nas, svoje ovčice, daroval svoje življenje, j Želel je, dati za nas svojo drago tudi po svoji smerfci se ni ločil od nas. In kakor je bil začetek njegovega včlo- večenja čudež vsegamogočnosti in ljubezni njegove, ne enak začetku druzih ljudi, tako razodeva tudi njegova smert vsegamogočnost in ljubezen njegovo, in je drugačna, kakor smert drugih ljudi. Kadar človek umerje, se loči s t8ga sveta za večno. Jezusova smert pa nas je še bolj terdno zvezala ž njim; ker po njegovi smerti smo se še bolj terdno skle¬ nili ž njim v sv. Rešnjem Telesu. On ni za¬ pustil tega, sveta, temuč v tem naj svetejšem Zakramentu hoče biutevno biti med nami do konca sveta. Lejte, pravi on sam, ljube moje ovčice, vedno sem pri vas, zavoljo vas se® v tem zakramentu, tu na zemlji ostal. Vse- (Molitev kri. Pa 47 lej me najdete tu, kadarkoli me obiskati ho¬ čete. Zmeraj sem pripravljen vam pomagati, vas varovati, vas tolažiti s svojo pričujočnostjo. Ne bojte se, ne bom vas zapustil, dokler svet ne preide, dokler ste na ti zemlji. Ta lju- beznjivi Ženin naših duš, pravi sv. Peter Al- kantara, ni hotel svoje neveste same pustiti, zapustil ji je prijetno pa koristno drušino, da ji ni treba nikoli sami biti. Zato je postavil ta zakrament, v kterem je on sam bistevno pričujoč. Saj ni mogoče, da bi bil nam dal bolj koristno, bolj prijetno ali boljši drušino, kot je on sam. O moj Gospod in Zveličar, kdo te ne W ljubil, če premišljuje tvojo prijaznost, tvojo ponižnost! Prišel sem danes te ob¬ iskat ; pa oh! s koliko ljubeznijo mi ti po¬ vrneš to obiskovanje, ko prideš ti k meni, bo se mi v sv. Obhajilu samega sebe vžiti ? Takrat ne prideš le k meni, temuč ti s i celo v hrano moji duši. Popolnoma se skleneš z menoj. Vsega se mi daš, tako da Ikhko rečem takrat: Moj Jezus! zdaj si ti nieni v posestvo! Kako strašno nehvaležen bi vender bil, ako bi te tudi jaz ne ljubil, a ko bi se ti tudi jaz popolnoma ne dal; ako- ^vno sem ubog červ zemlje, ti pa naj viši Kvalj, Gospod in Bog nebes in zemlje. 48 O Bog svete ljubezni, o ti ljubljenec moje duše! kdaj pač bo vender došel tisti čas, da ne bom le s prazno besedo pra¬ vil, da sem tvoj, temuč da bom v resnici posestvo tvoje? Ti sam zamoreš to storiti. O Bog, poterdi to moje upanje zavoljo zasluženja tvoje predrage Kervi, da bom gotovo zadobil gnado, da še pred svojo smertjo sam sebi ves umerjem, ter se tebi popolnoma darujem. Gospod, ti neskončna dobrota! ti sli¬ šiš molitve vsib ljudi. Sliši in usliši danes tudi zdihovanje uboge duše, ki te resnično ljubiti želi; jaz te hočem ljubiti, o nezmer- jena dobrota! ljubiti iz vse svoje moči. Pripravljen sem vse storiti, karkoli mi za¬ poveš ; če tudi mi zato nič ne daš, me nič ne tolažiš, nič ne plačaš. Ljubiti te hočem s čisto, otroško ljubeznijo, edino in samo zato, dati dopadem in razveselim tvoje ljubeznjivo serce; večna ljubezen do tebe naj mi bo edi¬ no plačilo; in zato prosim tvoje usmiljenje. O Jezus! ljubljeni Sin večnega Očeta! gospodari mojo prostost, mojo voljo, moje serce. Bodi edini gospodar vsega, kar sem in imam, in zato nočem druzega nič, kakor 49 tebe samega. Zakaj le tebe ljubim, le tebe išem, le po tebi hrepenim, le po tebi zdihuje moje serce. Tebe edinega hoče moja duša, in nič druzega. Jezus moj! naj bom ves tvoj! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Bernarda.) Od tebe, o veličastna Kraljica! go¬ vori sv. pismo, ko pravi: „Kdo je ta, ki vzhaja, kot jutranja zarija, lepa kot tona, svetla kot solnce?“ Saj ti si prišla n a ta svet, kot lepa jutrajna zarja, ti, ki si svetila s svojo svetostjo ter si na¬ povedala Solnce božje pravice. Dan, ka¬ dar si ti na svet prišla, je zares dan zveličanja, dan gnade imenovan. Lepa si kakor luna, naj ljubeznjivši med vsemi Izraelskimi hčerami. Ni je zvezde solncu kolj podobne, kot je luna; pa tudi ni st vari na zemlji Bogu bolj podobne, ka¬ kor si ti. Luna razsvitljuje noč s tisto svitlobo, ktero od solnca ima; ti pa raz- svitljuješ temoto naših duš z lučjo svo- Ph prelepih čednost. Pa še veliko lepši Sveta Ura. 4 50 si, kakor luna; zakaj v tebi je vsa svit- loba, vsa čistost. Noben madež te ne kazi, nobena senca te ne tamni. Ti si svetla kot solnce, to je, kakor tisto večno Solnce, ki je vstvarilo to časno, ktero si ti v svojem deviškem naročji nositi bila vredna. Sveta Marija, Mati Božja, prosi Jezusa za nas uboge grešnike. (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 25.) Osmo obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Vstani, hiti, moja prijateljica, moja zala in pridi! (Vis.pea. 2,10.) Kakor ženin, v visoki pesmi Salo* monovi, ves vnet svete ljubezni, tako kliče nas Gospod in Zveličat Jezus Kristus sleherni duši, ki g® obiše v najsvetejsemu Zakramentu, z gin- Ijivimi besedami: Moja duša, ji pravi, vstani, vzdigni se iz svoje reve; glej, zato sem th, da te obogatim s svojimi gnadami, ki ti jih manjka in jih toliko potrebuješ. Hiti in 51 približaj se mi; pa ne ustraši se mojega veličastva. Ne boj se, ker vidiš, da sem se v tem zakramentu ponižal, vničil, da ti odvzamem vso boječnost, da si pridobim vse tvoje zaupanje. Prijatlica moja, nisi mi sovražnica, preljuba si mi, ker me ljubiš in tudi jaz te ljubim. Moja zala! lepoto, ktera me vleče na te, ti je dala moja gnada. Ne pozabi tega, ker le gnada moja ti je vzela poprejšno gnjusobo in ti dala sedajno prijetnost. Pridi torej in ob¬ jemi me, da spoznam ljubezen tvojo do mene. Pa s terdnim zaupanjem poželi od mene, karkoli le hočeš. Sv. Terezija pravi: Ta veliki Kralj je blišobo in svoje Božje veličastvo zato skril v revne podobe kruha, da nas s tem oserči, da se s toliko večjim nagnjenjem, s toliko terdnejšim zaupanjem bližamo n jegovemu Božjemu sercu Pojdimo torej s popolnoma zaupanjem k Jezusu, zedinuno se ž njim v sveti ljubezni in prosimo ga s celim sercem njegovih gnad. O večna Beseda Božja, ki si za me Meso postala! kdo bo dopovedal veselje, ktero mora občutiti moja duša, kadar vidi, 4 * 52 kdo sem jaz in kdo si ti; ako premiš¬ ljujem, da sem najbolj nevredna, najbolj nehvaležna stvar pod nebom, ti pa Bog največega veličastva, neskončna dobrota, ki mi ne dovoliš le, da smem se prikazati pred-te; temuč v svoji neskončni ljubezni me ljubeznjivo kličeš in vabiš, da naj pridem pred-te, kadar in kolikorkrat se mi poljubi. O duše, ki ljubite Boga, bodite že v nebesih ali še na zemlji, ne jenjajte ga večno ljubiti; pa ljubite ga tudi zame! O Marija, Mati moja! stori, da ljubim svojega Boga. In ti, vse ljubezni vreden Gospod! ti bodi edina moja ljubezen! ti gospoduj vso mojo voljo. Posestvaj me vsega in vse, kar imam. Darujem ti vso svojo pamet, da se zmeraj spominja tvoje dobrote. Vse svoje serce ti dam, da ne bo nič druzega ljubilo, kakor tebe. Svojo dušo ti izročim, da bo vsa tvoja. Tebi, v tvojo službo dam svoje telo, da mi tudi telo pomaga tebi dopasti. Ker nič več nimam, da bi ti dal, želim čez vse to, da tebe, ljubljenec moje duše! ljubijo vsi ljudje, in da vsi spoznajo 53 prijetno tvojo ljubezen, s ktero jih ti lju¬ biš, in da živijo le za to, da bi dopadli tebi, kakor ti hočeš in kakor si vreden. O da bi vender saj jaz bil premagan od ljubezni do neskončne lepote tvoje. — Od zdaj si hočem prizadevati, da bom storil le to, kar ti hočeš, kar je tebi dopadlji¬ vega. Terdno sklenem, nič ne opustiti, kar tebi dopade; ako bi mi bilo tudi težko, ako bi tudi s tem izgubil vse, tudi celo svoje življenje. O kako srečen bi bil, ko bi vse zgubil, dobil pa tebe, svojega Boga, svoje bogastvo, svojo ljubezen, svoje vse. Jezus, ljubezen moja! vzemi me vsega, posedi me, gospoduj čez me! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Bernarda.) O sladka, o mogočna, o vedno lju- beznjiva Devica! Kje je človek, ki bi spoštljivo izrekel le tvoje ime, in njegovo serce bi ne bilo presunjeno s tvojo lju¬ beznijo ? Kdo misli na-te in bi te ne ljubil v cdno bolj in bolj? O najsvetejši vseh 54 devic, dodeli nam moč v naši slabosti. Kdo, o Mati Božja! bi znal z Jezusom Kristusom bolj govoriti za nas, bolj se potegniti za nas, kakor ravno ti, ki si zmeraj pri njem, zmeraj v njegovi zveli- čanski drušini! Prosi tedaj, govori, o mo¬ gočna Gospa! za nas! Saj tvoj Sin je zmeraj pripravljen, te poslušati; in ti boš prejela, karkoli boš prosila. O Marija! sprosi mi to gnado, da vselej pri tebi išem svojega pribežališa. (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 25 ) Deveto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Videl sem opasanega okoli pers z zlatim pasom". (Skr. raz. 1, 13.) Ljubi Jezusovi učenec sv. Jane* evangelist je v svojem skrivnem razodenji vidil podobo človekovega Sina, ki je bil opasan okoli pers asom. Tak je Jezus v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Njegove persi so polne nebeških gnad, ktere sereno želi razdelil med nas. Kakor Ijnbeznjiva mati išče svo- % zlatim 55 jega lačnega otroka, in kadar ga dobi, ga v ljubezni vzame na svoje naročje in mu daje svoje sladke hrane; ravno tako želi tudi Jezus z neizrekljivo željo, da bi hiteli k nje¬ govim persim, ter se nasitili njegovih obilnih gnad, To nezapopadljivo ljubezen Jezusovo je že prerok Izaija v duhu vidil in jo je napovedal, rekoč: „Na persih vas bodo no¬ sili in na kolenih vas poljubovali; kakor, kadar koga mati poljubuje.“ (66, 12.) Oča Alvarec pa pravi, da ima Jezus Kristus v najsvetejšem Zakramentu roke polne gnad, in hrepeneče iše, komu bi jih podelil. Sv. Katarina Sienska, kadar se je bližala sveti večerji, je bila vsa vneta, ljubezni polna, da je bila podobna lačnemu detetu, ki se steguje in vije po maternem naročji. O edinorojeni, naj ljubeznjivši Sin v ^nega Očeta! spoznam, da si ti sam in edino sam vreden naše ljubezni! Želim te toliko in tako ljubiti, kolikor in kakor ®em te dolžan ljubiti, in kakor so vse stvari dolžne te ljubiti. Ali saj toliko naj te ljubim, kolikor te je kdaj že ljubila kaka človeška duša. Dobro vem, da ni¬ sem vreden te gnade, ker sem te popred zatajeval, se zoper tebe vzdigoval. Vem, da nisem vreden, da sem tukaj v tvoji 56 pričujočnosti. Slišim pa, kako mi ti sam veliš; slišim, kako me sam kličeš: „Moj sin, daj mi svoje serce, ne odreči mi ga“. | In zopet praviš: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega sercaTedaj ti hočeš sam moje serce, akoravno ti je že velikrat nezvesto bilo. In ker so tvoje edine želje, da si ti Gospod in lastnik moje ljubezni; zato, akoravno sem večno smert zaslužil, si me še pri življenji ohranil, me nisi v pekel pogreznil, da še čas imam, se k tebi spreoberniti, le po tebi hrepeneti in te večno ljubiti. Ker ne zaničuješ moje ljubezni in še celo hočeš, da te ljubim; lej, o neskončna dobrota! podam se k tebi nazaj, in vsega se ti dam, brez vse izjeme. Ljubim te, o Bog, poln dobrote in poln nezmerjene ljubezni! Zvolim te zares, sebi v kralja, gospodarja svojega revnega serca, ktero ti ponižno položim k tvojim svetim nogam, ker ti tako hočeš. Res, da serce, ktero ti dam, je zastarelo, nagnjusno; pa, ako ga ti sprejmeš, se bo lahko poboljšalo in spet ; ozaljšalo. Spreoberni me, o Gospod! spre- oberni me, ker ne upam si več tako Ži- 57 veti, kakor sem do zdaj živel, tako ne¬ hvaležno, tako brez ljubezni do tvoje ne¬ skončne dobrote, s ktero me ti toliko ljubiš, in ko si vse ljubezni toliko vreden. Daj in dodeli mi, o Bog mojega serca! da ti od danes nadomestim vso ljubezen, s ktero sem pregrešno ljubil druge stvari, tebe pa ne. Moj Bog! o Bog, moja največi dobrota! ljubiti te hočem. Tebe ljubiti, je moj terden sklep, moja resnična volja. (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Janeza Damascena.) Bodi počešena, o vse časti vredna Gospa! Sprejmi molitev velicega grešnika, 0 na j gotovši upanje kristjanov! ki, ako- ra vno je res grešnik, te vender serčno ljubi in časti, in za Bogom stavi vse s ^°je upanje, vse svoje veselje le v tč. Ti si mi dala življenje Jezusa, od tebe P a tudi upam, da mi boš pomagala, da Pridem k tvojemu Sinu, da po tvojem usmiljenju zadobim zagotovilo večnega zve- 58 ličanja. Odloži mi pretežko breme mojil hudobij! razpodi temoto, ki obdaja mojo dušo; raztergaj mreže sovražnih skušnjaT in bodi mi vodnica mojega življenja, da s tvojo pomočjo srečna pridem v nebeško kraljestvo. Mati moja! skrbi za me, da vedno mislim na tč! (Presveta, neomadežana Devica; kakor P ( pervem obiskovanji, stran 25.) Deseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) j »Neumni poBvetnjaki! kam p* hodite nasitovat svoje serca P V«; selje, ki ga išete, bodete le p® Jezusu dobili*, kliče sv. Avgustih O nespametni otroci tega sveta, ( i ubogi in slepo na to zemljo n 9 ; vezani ljudje! kam hočete, da bi vstreg 1 ' željam svojega serca? Pridite k Jezusu; o® edini je, in ni ga druzega, ki je v stanu dflb vašim srcem tisti pokoj, tisto veselje, ktereg* vi išete. Duša moja! Ne, da bi bila tudi ® tako neumna! Le Boga samega iši, v nje® 1 in le v njem so vse dobrote. „Isi edino ti*t° dobro, ktero vse dobrote ima", pravi »P et 59 st. Avguštin. Če ga hočeš naglo dobiti, lej! blizo tebe je. Le odkritoserčno govori ž njim. Povej mu, kaj hošeš; zakaj namen njegove pričujočnosti, njegovega bivanja v tem *v. Zakramentu je le ta, da zve, kaj bi ti rad, da zasliši tvoje prošnje in da ti da zaželeno tolažilo v vsih tvojih potrebah. Milijone podložnikov ima posvetni kralj. Pa ni vsakemu dano, ne pripuščeno, da bi govoril s svojim kraljem. Ako bi kaj rad od njega, mora to drugim izročiti. Le malokdaj in malokdo zamore govoriti s svojim kraljem. Da pa s teboj, o nebeški Kralj, govorim, ne potrebujem nobenega privoljenja, nobenega človeka. Vedno si pripravljen, v najsvetejšem Zakramentu poslušati vse, ki te obiskati hočejo. Vsak, kdor le hoče, te dobi tukaj, vsaki čas, vsako uro, vsaki trenutek. Nobenemu nobeden ne brani se Prijazno pogovarjati s teboj; in sieer kakor dolgo in kolikorkrat se komu poljubi. Kralji m knezi te zemlje le včasih privolijo, da se sme govoriti ž njimi. Ti pa, o Jezus, Kralj ^sih angeljev! čakaš noč in dan, in naj¬ močnejši, najrevnejši sme priti k tebi, kadar le hoče. O nezapopadljiva, o pre- sveta skrivnost ljubezni Božje! ako se lju- 60 dem v sv. Obhajilu zavžiti daš, ali pa le na naših altarjih bivaš; moreš z nekako prijetno silo svoje svete ljubezni človeške serca tako potegniti na se, da so v tebe vse zaljubljene, od tvoje neskončne do¬ brote vse zavzete, s serafinsko ljubeznijo vse vnete, in v tem srečnem stanu mirujejo s svojimi mislimi in željami, vse pogrez¬ njene v tebe. Oh! potegni tudi moje revno serce na-se, ki željno hrepeni', te ljubiti in v tvoji ljubezni živeti. Od zdaj zanapreji za vselej izročim v tvoje predobro tljiv« roke vse svoje djanje in nehanje, vse svoj« upanje in hrepenenje, dušo in telo, vse kat imam. O Gospod neskončnega veličastvai sprejmi milostno to mojo celo ponudbo, ktero ti iz ljubezni darujem, in delaj * menoj, kakor ti je ljubo. Sklenil sem, ni' koli več ne tožiti čez tvoje svete in pra- vične naredbe, o preljubeznjivi Gospod moje duše! Dobro vem, da vse, kar storiš, kar narediš, pride iz tvojega, ljubezni pol' nega serca, je ravno zato ljubeznjivo ( meni pa koristno. Zadosti, da je tebi do¬ padljivo, bodi dopadljivo tudi meni zdaj in na vekomaj. Delaj z menoj, kar hočeš; 61 sklenem se s tvojo voljo, ktera, dobro vem, je vsa sveta, vsa dobra, vsa popolnoma in ljubeznjiva volja. O presveta volja mo¬ jega Boga! tebe molim, ker si mi čez vse ljubeznjiva. S teboj sklenjen hočem živeti in umreti. Tvoje veselje naj bo tudi Moje veselje. Nobenih želja nočem v svo¬ jem sercu, ktere niso enake čistim željam tvojega božjega serca. Moj Bog, moj pre- ijubeznjivi Bog! daj mi gnado, da živim Vnaprej le za tebe, da hočem in želim e dino le to, kar hočeš in želiš tudi ti. Iz &8te ljubezni do tebe naj umerje moje P r egrešno, ubogo telo, ker si tudi ti umeri me, in ker se daš v hrano moji duši. Pozabljen, zgubljen naj bo dan, večna te- ®°ta, smertna senca naj pokrije trenutke, kadar sem žalil tvoje sercč. Ljubim te, o sveta volja Božja! ker ti si nezapopad- *jivo bitje Božje, ki te iz vsega serca lju- blm in se ti vsega darujem. O sveta volja mojega Boga! 11 edina si moja ljubezen! (Zdaj duhovno obhajilo, stran Ki, K.) Počešeuje Matere Božje, (Molitev sv. Andreja Jeruzalemskega.) Bodi počešena, o gnade polna! ti si začetek pravega tolažila našega. Sodbo našega pogubljenja si ti preklicala. Bodi češena, o zares preblažena Devica! Ti si bila zvoljena v prelepi tempelj veličastva Božjega, v posvečeno prebivališče nebe¬ škega Kralja. Tvoje deviško naročje je kraljevi tabor, v kterem se je čudapolm sklenila človeška natura z Božjo Jezusovi naturo. V tebi je bil, v tebi se je spravi Bog z grešnim človeštvom. Ti si bisei neumerjočega življenja; ti nebesa, kjer j ( Solnce pravice za to življenje sijati za¬ čelo ; ti nebeška skrinja zaveze, kjer f Beseda meso postala. Bodi češena, Mati svojega Božjega Sina! ti si zares edino blažena, ker si i z ' med vsih žen vredna biti Mati svoje? stvarnika. Vsi narodi te srečno imenujejo vsi kralji te slavijo, vsi knezi ti svoj 0 vdanost prisegajo; imenitni svoje proŠnj 1 pred-te pokladajo, vse svete device te časti * 1 posnemajo. O Marija! ako v tebe p r8< 63 zaupam, bom gotovo zveličan; ako sem pod tvojo brambo, se mi ni treba bati; zakaj, Gospod ti je zročil vse zveličanske pomočke, ktere le daje njim, ktere zveli¬ čati hoče. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po Pervem obiskovanji, stran 25,) Enajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Pokončani bodo, kteri se ločijo od tebe“, pravi kraljevi prerok Da¬ vid. — Sveta Terezija nas opomi¬ nja, da bodimo vedno pri Jezusu, svojem ljubeznjivem Pastirju, da se od njega nikdar ne ločimo, njega ai *oli izpred oči ne pustimo. V veliki čedi 80 le tiste ovce naj bolj srečne, ktere so z meraj blizo pastirja. Tudi pastir tiste naj ra ji ima, jim naj boljši hrano daje, za nje ® a j bolj skrbi. Akoravno vsi svoji čedi oskr- ? u j® dobro pašo, pa s tistimi, ki so vedno f eg njega, se oelo prijazno pogovarja, in ^olikrat jim da hrane, ki jo le za-se ima. ln a ko dober pastir počiva, ga še njegove 64 ljubljenke ne zapuste. Pri njem, krog njega poležejo, dokler se ne zbudi. Ako se kaže cedi kaka nevarnost, ga zbudijo. Zato jih pa tudi on še raji ima, ter jih miloserčno, rahlo boža O moj dober Zveličar! lej, kako blizo tebe sem! O ti Pastir moje duše, tu v zakramentu sv. Bešnjega Telesa pričujoči! lej, pri tebi sem. Pa veš, kaj želim? Daj mi, da te serčno, pa stanovitno ljubim! O sveta vera! zahvalim se ti, ker me učiš, in me zagotoviš, da ta presveti Zakrament, ta nebeška mana, ni navadni telesni kruh; ampak, ti mi praviš, da tukaj je moj Zveličar, moj Odrešenik) Jezus Kristus, pravi živi Bog. Ti me učiš) da je on tu iz gole ljubezni do mene. 0 moj Gospod, moje vse! jaz verujem in spoznam, da si v tem zakramentu resnično pričujoč. Ako te tudi ne vidim s svojimi telesnimi očmi, te vender spoznam v tej posvečeni Hostii večnega Kralja nebes in zemlje, te spoznam in častim svojega Zve- ličarja, te molim svojega Boga; ker sveta vera me to uči. In, o predobrotljivi Jezu«! ker si ti moj Zveličar, ker si ti moja moč, moja tolažba in vse moje upanje; 65 ravno zato tudi serčno želim, le tebe lju¬ biti, le na-te misliti, le tebe želeti, le po tebi hrepeneti. To me naj bolj veseli, da si ti neskončno srečen, in da boš vekomaj tako srečen; to me bolj veseli, kakor vse dobro, kar jaz tukaj ali tam v večnosti doseči zamorem. Nezmerno se radujem, da si ti naj bolj popolnoma bitje. Gospodari torej, o Gospod in prečastni Kralj! gospo¬ dari celo mojo dušo! vso ti dam, ohrani jo zmeraj ko svoje lastno, resnično in pra¬ vično posestvo. Moja volja, moje čutila, moje nagnjenja, vse moje moči naj bodo sužnje tvoji ljubezni, in vedno naj le tebi dopadejo, tebi služijo, tebe častijo. O Marija! tako je bilo tvoje živ¬ ljenje. Ti si perva, ti si naj bolj popol¬ noma ljubila svojega Jezusa. Ti, Mati Božja! Ti usmiljena Devica! o stori, da bom tudi jaz zanaprej živel tako, kakor si živela ti, ki si bila v svojega Boga vedno vsa zamaknjena. O naj bom jaz ves tvoj, in ti bodi yes moj! — o Jezus! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Sveta Ura. 5 66 Po češenj e Matere Božje. (Molitev sv. Andreja Jeruzalemskega.) O Mati usmiljena! prosi svojega Sina in potolaži njegovo pravično jezo, da nam bo milostljiv, da prizanese slabostim člo¬ veškim, ktere dobro poznaš, saj si živela na zemlji. Tu si bila skrita, ali zdaj tam v nebesih kraljuješ, in na te gleda ves grešni svet, ter ti kliče, da ga spraviš S svojim Sinom. Ti, ki si dobra, ne zaver- žeš našega češenj a, akoravno je sila revno; zato prosi za nas, spravi nas z Bogom, sprosi nam gnado, da bomo vedno sve¬ tejši. Sprosi nam pomoč, da naši sovraž¬ niki nam škodovati ne morejo, da bodo zastonj se vzdigovali zoper nas, da jih srečno premagamo vse. To nam bodi v plačilo, ki tebe častimo. O Marija! y tebe zaupam; za Bogom le od tebe pričakujem vsega dobrega! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po p« f ' vem obiskovanji, stran 25.) 67 Dvanajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) ‘" ) »Bog je ljubezen , in kdor ostane ’ v ljubezni, ostane v Bogu in Bog i v njem." (1. Jan. 4, 16.) — Kdor [ljubi Jezusa, ostane pri Jezusu in .Jezus ostane pri njem. „Ako me __„_jkdo ljubi", pravi Jezus, „ga bo ljubil moj Oča, in bova k njemu prišla in pri njem prebivala*. (Jan, 14, 23.) Sv. Filip Neri je osemnajst let delal vse iz ljubezni do Jezusa, v čast in prid njegove svete cerkve in v zveličanje z drago Jezusovo krvjo od¬ kupljenih duš. Ko se je pa bližal smerti, da ki se sklenil na vekomaj z nebeškim Ženi¬ nom, in j e zagledal sveto popotnico, ktero bi zadnjikrat sprejel, preden se poda v dolgo, neskončno večnost, takrat je ves gorel serčne ljubezni do Jezusa, ter je glasno zavpil: Glejte, tu je moja Ljubezen! za njo se po¬ ganjam, po nji hrepenim. Oh, da bi vsak, da bi saj ti, moja duša! ravno tako serčno zdihniti mogla: Glejte, tu je moja Ljubezen! posebno zdaj, k° si pred ravno tistim Jezusom v naj svetejšem Zakramentu. O da bi tudi res¬ nično izreči mogla: Th je moja Ljubezen, ^ so vse želje mojega serca v življenji 111 v smerti, zdaj in na vekomaj. 5 * 68 Moj Bog in moj Gospod! obljubil si ti v sv. evangelii in si rekel, da, kdor tebe ljubi, ga tudi ti ljubiš, da bota, ti in tvoj Oča, k njemu prišla, bota pri njem stanovala, ga ne bota nikoli zapu¬ stila; —" o moj Jezus! kdo bi te ne lju¬ bil, in sicer bolj ne ljubil, kakor vse drugo, kar nisi ti? In zato te ljubim tudi jaz, o predobrotljivi Jezus! In če me lju¬ biš ti, mi je ljubši, kakor ko bi mi dal vse kraljestva te zemlje. Pridi torej, o Jezus! ti angeljsko veselje! pridi in sam si pripravi stanovanje v ubogi hišici moje revne duše! Bodi v moji duši, pa tako terdno se vdomači, da je nikoli več ne zapustiš. Ali, prav za prav, prosim te, ne pripusti mi, da bi ti jaz še kdaj nezvest bil, da te s tem ne silim, zapustiti tega svojega stanovanja. Dobro vem, o moj Bog, da si rad, da te veseli, biti pri člo¬ veških otrocih, in da jih ne zapustiš, ako te sami nehvaležno ne spodijo od sebe. Pa, oh! to sem nesrečno sam že velikrat skusil, in tudi še zmeraj je strašno ne¬ varno, da bi te spet ne zavergel. O ne pripusti, da bi bil svet priča še kdaj take 69 gerde nehvaležnosti na tej zemlji, ktero si ti pomočil in posvetil s svojo drago kervjo že tam na Oljski, še bolj pa na Kalvarski gori. Ne pripusti, da bi te kdaj izgnal iz svoje duše, ktero si obogatil s tolikimi nezapopadljivimi gnadami. Zmeraj pa se tega bojim, trese se moja duša; zakaj, še zmeraj je to mogoče. Se se mi lahko pri¬ peti taka nesreča. Zato pa, o moj Zveličar! naj raji umerjem, če ti je ljubo, da s smertjobom s teboj sklenjen in s teboj veko¬ maj živim. O moj Jezus! to želim, po tem hrepenim, to tudi upam. Objamem te, ter te pritisnem na svoje ubogo serce. Daj, da te vedno in zmeraj ljubim, tukaj in tam¬ kaj! Pa tudi ti me zmeraj ljubi! Prelju- beznjivi Odrešenik! ves presunjen, pre¬ pričan tvoje gnade, rečem: Zmeraj te bom ljubil, pa tudi ti mi ne boš nikoli odrekel svoje ljubezni! Upam, o moj Bog! da se kova zmeraj ljubila. Amen. Amen. O Jezus, nič druzega nečem, kakor le, da ljubim tebe in da ti ljubiš mene! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) 70 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Ildefonza.) Prečastna Gospa moja! Mati mojega naj višega Gospoda! ti si preblažena med ženami, prečista med devicami, edina Gospa med deklami, Kraljica med svojimi verst- nicami! Glej, kako te srečno imenujejo vsi rodovi! Daj mi, da oznanujem, kako si velika, daj, da pripovedujem, kako si lepa. In dokler premorem, dokler živim, naj te vedno ljubim, vedno častim. Daj, da tvoje Ime povzdignem, dokler bom mogel ga povzdigovati. Daj, da ti slu¬ žim, dokler mi Bog živeti da, da ti služiti morem. Prosim te, o Mati preusmiljena! sprosi mi, da živim v duhu tvojega Sina, mojega Zveličarja, da vedno mislim in govorim od tebe, kar je resnično, tebe vredno, in da nič ne zamolčim, kar se od tebe lepega povedati da in more. Stori me vrednega, o presveta Devica! da oznanujem tvojo slavo! (Presveta, neomadežana Devica, kakor p° jervem obiskovanji, stran 25.) 71 Trinajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) \„Posvetil sem to hišo, ki si jo sezidal, da postavim svoje ime ondi na večno, in da so moje oči in moje serce ondi vse dni." (III. kralj 9, 3.) Kar je Bog že v stari zavezi _, ..j obljubil, to je spolnil Jezus pri zadnji večerji; in ko je postavil zakrament sv. Resnjega Telesa, je tako posvetil naše cerkve, kjer on bistveno biva noč in dan. O moj nebeški Jezus! ali bi ne bilo že dovolj, da bi bil le po dnevi pričujoč na naših altarjih? Tako bi te mnoui ob¬ iskovali, ter veselili se v tvoji presveti družini. Zakaj, čemu si še tudi po noči pričujoč til v naših cerkvah, ko se cerkve zaprejo, te mi zapustimo in v svoje hiše odidemo, te samega pustimo in počivat gremo ? Oh, moj dobri Jezus! jaz že vem, jaz že spoznam zakaj? — Ljubezen, lju¬ bezen, ta edina je, ki te je nam sužnjega storila. Neskončna, prevelika ljubezen tvoja te je toliko navezala na nas, da se le za trenotek ne moreš odtegniti od nas. O pre- tjubeznjivi Zveličar! ta tvoja preserčna ljubezen bi mogla že dovolj močna biti, da bi vse ljudi navezala na te, in sicer tako terdno navezala na te, da bi le s silo se od tebe odtergati premogli. In ako bi prisiljeni te tudi zapustili, bi še svoje serca, svoje hrepenenje po tebi pri tvojih altarjih pustiti mogli. Saj le zato tukaj bivaš, da bi nam v vseh potrebah hitro pomagal in da bi z novo ljubeznijo spre¬ jemal vse duše, ki te kadarkoli obiskati hočejo. O Jezus, Ženin duše moje! naj si vender že enkrat prizadevam, da bi po¬ polnoma dopolnil vse, karkoli je tvoja volja. Svojo voljo, svoje seree, vse, kar¬ koli moja duša poželi, po čemur hrepeni; ; z eno besedo, kar je mojega in tebi do- i pade, darujem tebi popolnoma. In kadar¬ koli te bom moral zapustiti, naj bo ta moj, zdaj tebi posvečeni dar vedno tvoj! Oh, da bi vender mogel noč in dan mis¬ liti na-te! O neskončno veličastni Bog moj! kako srečni bi mi že bili, ako bi bil ti ta zakrament postavil le zato, d« bi vedno bistveno bival blizo nas; pa na¬ men tvoj je bil veliko boljši, veliko ime- 73 nitniši. Ne le, da bi bil vedno pri nas, je bila tvoja preserčna želja, temuč po¬ sebno zato hočeš v tem zakramentu vedno biti, da bi bil gotovi pomoček vsim du¬ šam, ki želč vredno se skleniti s teboj v sv. Obhajilu. To je namen, da bistveno vedno prebivaš med nami. Pa, ako to vse bolj resnobno premišljujem, o moj veliki Bog! me zaboli serce, mi žuga in očita moja vest. Bojim se in ljubim te, strah ta groza me je in hrepenim po tebi. Vse ta nasprotne čutila občuti moja duša. Strah in groza me prešine. Kdo se bo namreč upal, stopiti k tvoji mizi, kjer se snidejo le vse čiste duše, da bi se po¬ živele s to hrano božjo, ktera celo naj ^°ij popolnoma Serafinom ni dana. Nasproti P a me žene serce, me vleče nekako nenasit¬ no poželenje le zmeraj in zmeraj k tebi, da ta se popolnoma ves sklenil s teboj, — ®no bil s teboj, o moj Jezus! Svoje veli- tastvo zakriješ v podobo kruha, da bi tako šel v nas, da bi nas ne prestrašil s svojo neprenesljivo presveto blišobo. Ves j^Peniš po nas; ves goriš zato, da bi se nklenil z nami. Kakor ogenj nas vse po- 74 vžiti hočeš. — Pridi tedaj, o moj Jezus! želim te sprejeti, in bodi Bog mojegJ serca, pa tudi volje moje. Pri zn ožji tvo¬ jega posvečenega altarja, o predragi Zve¬ ličar! darujem tebi vse, kar sem in k® imam. Naj ti bo vse v žgavni dar! moji veselje, moja radost, vse moje razveseljs- vanje. O Ljubezen moja, o nezapopadljiv' ljubeznjivi Bog! gospodari z menoj, kakor se ti poljubi. Vzemi me vsega v las! Zateri in poteri v meni vse, kar je # jega. Ne prizanašaj mi. Z ostrim meče* svoje ljubezni pokončaj vse hrepenenje i> željenje, ki ni vredno tebe, ki si ves vel 1 ' časten. Ne dopušaj več, da bi, ko te’ sv. Obhajilu prejmem svojega Boga, i sem poln tvoje Božje nature, — ne & pušaj, te prosim, da bi kako stvar še bol ljubil, kakor tebe. Ljubim te, o moj Bož Ljubim te zmeraj in vselej! Ljubim le teb in samo tebe. Vleci me k sebi, o predobro* ljivi Zveličar! vleci me z jem svoje ljubezni! (Zdaj duhovno obhajilo, stran IS, 16.) 75 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Ildefonza.) Pred tebe, o previsoka Gospa in Za- povedovavka! pokleknem. S spoštovanjem, o ponižna dekla svojega Sina! padem pred-te! O edino vredna Mati mojega Boga! prosim te, sprosi mi odpušenja vsih mojih grehov in popolnoma očišenje moje duše. Daj in dodeli mi, da na novo častim tvoje presveto devištvo. Razsvetli mi pa¬ met, da spoznam, kako lep, kako dober je tvoj Sin. Tterdi me, vnemi me, da le res- uico ljubim. Sprosi mi gnado, da se nespre¬ menljivo deržim Boga in pa tebe, da zvesto služim tvojemu Sinu in tebi; da služim n jemu, svojemu stvarniku in tebi vredni kateri mojega stvarnika; njemu Vsega- mogočnemu, tebi Materi Vsegamogočnega ; n jeuiu 3vojemu Odrešeniku, tebi, ki si za¬ četek odrešenja mojega. On je plačal za me odkupšino, plačal pa jo je s tistim mesom, kterega je od tebe prejel. O Mati moja! daj, da zaupam Y tebe, in da vselej k tebi pribežim! D (Presveta, neomadežana Devica; kakor po lirvein obiskovanji, stran 25 .) 76 Štirnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) ;„To je moje počivališe vekomaj in vekomaj; tukaj bom stanoval, ker sem ga izvolil". (Ps. 131,14.) — Tako mi govoriš, o moj lju- (beznjivi Jezus! tii, v tem taber- nakeljnu. Ako si tedaj ta altar zvolil sebi v stanovanje, da si vedno pri nas v naj svetejšem Zakramentu; ako te ljubezen do nas toliko žene, da tukaj bivaš, tukaj pO' čivaš; o mar ne bomo tudi mi vedno radi pri tebi? mar naše serca ne bodo tudi tukaj počivale, tukaj zmeraj čule, tukaj, kjer teče v vsi obilnosti studenec vsega razveseljevanja? O srečne, presrečne ^ ljubijoče duše! ki ne poznate na tem sveta prijaznejšega kraja, kakor je kraj, kjer j® Jezus pričujoč; ki le išete in želite, bit 1 blizo Jezusa v naj svetejšem Zakramenta' O kako srečen, presrečen bi tudi jaz bft moj predobrotljivi Jezus! ako bi od dan^ zanaprej ne iskal nič druzega, kakor ' e tebe; ne želel nič druzega, kakor biti l e pri tebi, misliti le na tebe in sepogova 1 ' 77 jati s teboj v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, kjer ti noč in dan skerbiš in misliš le na¬ me. — O moj Jezus, koliko let sem zapravil, ko sem živel ločen od tebe, ko te nisem ljubil! O, ve nesrečne leta! o ko bi vas mogel zbrisati iz bukev svojega življenja! tebe pa, o neskončna milost in dobrota, nezmerjena poterpežljivost mojega Boga! tebe hvalim in zahvalim, da si me tako dolgo prenašal, ki sem te, naj bolj ne¬ hvaležna stvar, vedno le žalil. In pri¬ zanašal si mi le zato, da bi me vender enkrat premagala tvoja milost, me vjela tvoja ljubezen, da bi bil ves tvoj. Gospod! zaveržem, prekličem nesrečni čas, ko sem Se vstavljal tvoji dobroti. Ne bom, ne smem biti dalje nehvaležen. Tčh svojih ur, ® mi jih milostljivo še dati hočeš, naj hodo kratke ali dolge, ne vem boljši ober- jhti, kakor da le tebi služim. To mi ve- lev a pamet, ki je z lučjo svete vere raz¬ svetljena. Lej, moj Zveličar! zdaj bom začel. Ti mi pa daj potrebno gnado! Saj je ne boš odrekel, ki te prosim za njo. Mubeznjivo, prijazno si tako dolgo hodil ** m enoj in jaz sem bežal pred teboj; 78 svojo ljubezen si mi ponujal, silil si mi jo, pa od sveta preslepljen, sem zaničeval tebe. O koliko bolj me boš ljubil zdaj, ko te išem, za teboj hodim in te ljubiti želim! Daj mi gnado, da te res ljubim, o vse ljubezni vredni Bog! Ljubim te iz vsega serca, ljubim te čez vse. Bolj te ljubim, kakor sebe, bolj kakor svoje živ¬ ljenje. Žal mi je, da sem te kdaj žalil. 0 neskončna dobrota! odpusti mi vse moje nehvaležnosti, in z odpušenjem mi daj še gnado, da te ljubim tako, kakor zaslužiš, zdaj in na vekomaj. Vsegamogočni OČa! pokaži svojo vsegamogočnost, da ves svet spozna, da je mojo, tebi toliko nehvaležne dušo premagala moč tvoje gnade, ter jo j e prestvarila tako, da te zdaj ljubi bolj, W vse druge reči. Zato te prosim po zasl®' ženji Jezusa Kristusa, Sinu tvojega. ® edino to prosim za vse življenje svoje; le po tem bom hrepenel vse svoje Ži ?e dni. Ti si mi dal te želje, daj mi tudi pomoč, da jih resnično speljam. Neskončna hvala naj ti ho , 5 Jezus! da si me čakal tako dolg 0 (Zdaj duhovno obhajilo, stran IS, 16.) 79 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Anzelma.) 0 Gospa! za človeštvom Jezusa, tvo¬ jega Sina, presežež ti v tvoji svetosti vse vst varjene bitja. Spomni se prevelike gnade, da te je Bog toliko povzdignil in ti toliko moč dal, da pri njem vse premoreš. Ker si bila ti z gnadami vsa napolnjena, k to¬ liki svetosti povzdignjena; oh, daj, da bomo tudi mi deležni tvoje svetosti! Ti, 0 mogočna Kraljica in usmiljena Gospa! P r osi za nas, da zadobimo zveličanje, ker *ato se je ponižal nezapopadljivi Bog in stvarnik nebes in zemlje ter se je v tvojem Prečistem, deviškem telesu včlovečil. Ne Presliši naših prošnja, o Mati! in ne za¬ vrzi našega zdihovanja. Saj, ako le po¬ prosiš svojega Sina, pa te bo uslišal. Prav dobro veš, da tvoje prošnje nikoli še ni zavergel. Saj ni treba nič druzega, da nas e ti zveličane imeti hočeš, pa ne bomo P°gubljeni. O blagor mu, kdor si je pri- d°bil, naklonil tvoje materno sercč. če ^ ti z nami milosti ne boš imela, ti, ki si jd&ti vsega usmiljenja, kaj pa bo z nami, kadar b°mo postavljeni pred sodbo tvojega Sina? 80 0 Marija, le pomisli nevarnost, v kteri smo, in bodi milostljiva nam! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po psi' vem obiskovanji, stran 25.) Petnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) j„Ogenj sem prišel na zemljo pri' nest, in kaj hočem, kakor da s e vname". (Luk. 12, 49.) Noben® stvar pod solncem ni v stanu, ek' veških sere v ljubezni do j tako vneti, kakor le zakrament i' Rešnjega Telesa. In po pravici terdi to sl®' žabnik Božji, oča Olimpi. To je tudi Jez®? menda sam pokazati hotel, ko se je nek) ki delate, ki se trudite, ki ste revni, u bogi, slabi, bolni, ranjeni na duši ali na telesi! jaz vas bom poživil; vam bom zbrisal solze, sam vam jih hočem zbrisati; vas bom potolažil; vaše rane zacelil in vaše duše fazveselil. O predobrotljivi Zveličar! rečem ti, kakor nekdaj žalostna sestra Lazarjeva: »Lej, kterega ljubiš, bolan leži! “ Lej, o ^°spod! jaz sem tisti revež, ki ga ljubiš. 86 Lej, moja duša je bolna, hudo bolna; smertne rane so ji vsekale moje hudobije. O božji Zdravnik! kam se hočem ober- niti? kje izdatne pomoči iskati? Ti sam me zamoreš in ti sam me tudi hočeš ozdraviti. Ozdravi torej, o Gospod! mojo dušo, ker zoper tebe sem se pregrešil. Vleci me vsega k sebi in naveži me na-se, o moj Jezus! s svojo milo pa pre¬ čudno ljubeznijo. Ljubši mi je, da sem sklenjen s teboj, kakor vse bogastvo, ka¬ kor posestvo celega sveta. Druzega ne želim tu na zemlji, kakor le, da tebe lju¬ bim. Res je, dobro spoznam, da čisto majhno je, kar ti dati morem; pa zagoto¬ vim te th v tvoji pričujočnosti, da, ako bi imel krone in kraljestva vsega sveta, bi jih rad imel le zato, da bi jih iz lju¬ bezni do tebe položil k tvojim nogam, in s tem pokazal, da se za vselej vsemu od¬ povem. Tedaj kar imam, to ti dam. Od¬ povem se iz ljubezni do tebe vsim svojim znancem, vsi zložnosti, vsemu razveselje¬ vanju, še celo vsemu dušnemu veselju i® tolažilu, ako bi tebi všeč ne bilo; tudi svoji prostosti, svoji volji se odpovem- 87 Vsi nagibi mojega serca naj bodo tvoji. Od zdaj za naprej ljubim le tebe, o ne¬ skončna dobrota! in upam, da te bom ljubil celo večnost. O moj Jezus! vsega se ti dam. Vzemi me po svoji veliki milosti. (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje, (Molitev sv. Petra Damjana.) O presveta Devica! pomagaj jim, ki te kličejo na pomoč. Oberni se k nam! Bi mar mogoče bilo, da bi zdaj, ko si v svojem veličastvu tako rekoč vsa Božja, Pozabila nas, ki smo, če tudi nevredni tvoji bratje, tvoje sestre? O to ne more Biti! Ti prav dobro veš, v kakošnih ne¬ varnostih si nas zapustila, ko si se ločila °d nas. Poznaš naše reve in nadloge. Saj dano tebi, toliko dobri, toliko mili Ma¬ teri, da bi pozabila nas, svoje revne °troke. Posluži se torej svoje moči, stori, lahko storiš, in reši nas; zakaj on, ^ je vsegamogooen, je storil tudi tebe ® 0 gočno v nebesih in na zemlji, tebi ni nemogoče nam sprositi. Ti, pa ti 88 edina imaš tisto moč, da obudiš upanje večnega življenja v sercu tudi naj bolj zastaranega grešnika, ki že hodi po robi večnega brezna. Spodobi se tedaj, da si nam toliko bolj milostljiva, kolikor več moči ti je dal Gospod Bog! O Marija! ti me zamoreš po¬ svetiti. Upam, da me Boš tudi res posvetila s svojo mogočno prošnjo pri svojem Sin«. (Presveta, neomadežana Devica, kakor po par- vem obiskovanji, stran 25.) Sedemnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) _ „Dobro nam je tukaj biti." (Md* '17, 4.) Prijatli, ki se resnično lj a ; i bijo, imajo naj veči veselje v družb’ (tistih, za ktere bije njih serce. Ak° , torej zares ljubimo Jezusa Kristus^ _ ! svojega naj bolj odkritoserčneg®i naj boljšega prijatla, bomo se tudi najbolj® veselili, kadar se ž njim veselimo. Jezus v sv. Rešnjem Telesu nas vidi in posluša nas® pomenke. Mar mu nič ne vemo povedati- Oj, tolažimo se v njegovi pričujočnosti, veseli®® se v njegovem veličastvu, radujmo se v b 8tl 89 njegovi ljubezni, v kteri gorijo svete duše do tega Zakramenta. Želimo in prizadevajmo si, da vender že enkrat vsi ljudje serčno ljubijo Jezusa v tem naj svetejšem Zakramentu, da njemu darujejo vse svoje serca. Saj mi da¬ rujmo njemu vse nagnjenje, vse hrepenenje, da le njega edinega ljubimo in poželimo. Oča Salezi, ud Jezusove družbe, je bil neizrečeno razveseljen, ko se je pogovarjal z Jezusom v naj svetejšem Zakramentu. Zato mu ni bil nikoli predolgi čas pri Jezusu. Kadar ga je kdo poklical k vratam, kadar se je vernil v svojo izbico, kadar je šel v šolo ali iz šole, j® vselej obiskal svojega Zveličarja. Skorej je ni bilo ure po dnevu, da bi ne bil klečal pred sv. Rešnjim Telesom. In tako si je pri¬ dobil gnado, da je dal svojo kri, svoje živ¬ ljenje za Jezusa. Krivoverci so ga umorili, ko je ravno zagovarjal pričujočnost Jezusovo v naj svetejšem Zakramentu. O da bi bil tako srečen tudi jaz! ^ a bi prelil svojo kri v znamenje, da ^rdno verujem, da si ti Jezus, moj Bog! re snično pričujoč v tem presvetem Zakra- me «tu. Saj si tudi ti ravno v tem zakra¬ mentu naj bolj pokazal, kako goreče nas 'jubiš. V tvojem včlovečenji vidimo tvoje ne- B končno milo in usmiljeno serce zavoljo naae dušne reve, v ktero nas je pahnil 90 nesrečni greh, ker si zapustil veličastvo Božje in si oblekel podobo hlapčevo. V tvojem tri in tridesetletnem življenji, v brit- kostih in revšini, v terpljenji in v smerti tvoji, spoznamo tvojo posebno pokoršino do tvojega nebeškega Očeta. Večno hva¬ ležni molimo tvojo spravno daritev na lesa sv. križa, da si nas spravil z razžaljeno; pravico svojega nebeškega Očeta, ter nam gnado in odpušenje zadobil. Ko si pa po¬ stavil naj svetejši zakrament sv. Rešuj ega Telesa, pri tem pa moramo sterme spo¬ znati ne le neskončno veliko ljubezen tvojoi še bolj se moramo čuditi tvoji goreči želji s ktero hrepeniš po naših sercih, s ktero hočeš pridobiti in vjeti naše serca, da i» ljubile edino le tebe čez vse in večno z®' vergle pa vse drugo. Ob enem zagledam« v tem zakramentu, kakor v ogledalu, n®J imenitniši skrivnosti tvojega življenja- tvoje poniževanje, ker si revne podobe kruha na se vzel, zaničevanja, zasram 0 ' vanja, oskrunovanja v nevred n i preje ® 1 tvojega presvetega Telesa, v slabem, gf r ' dem obnašanji v tvojih tempeljnih, v tebe. Vidimo tvoje križanje v vsakdanje® 91 ponovljenju te svete daritve, da bi popla¬ čal dolgove naših pregreli ter nam zadobil nove gnade. Poslednjič vidimo th tudi tvoj pogreb v vredni prejemi tvojega Te¬ lesa, tvoje kervi. Vse, kar vidimo v tem zakramentu, vse je čudež tvoje vsemogoč¬ nosti, čudež tvoje milosti, čudež tvoje lju¬ bezni. O predobrotljivi Jezus! toliko ču¬ dežev delaš v ti skrivnostni ljubezni, ob! še ta čudež stori, da me vsega na-se po¬ tegneš. Saj ti to sam hočeš, da sem ves tvoj, in saj ti to tudi zaslužiš. Daj le tudi moč, da te ljubim iz vsega serca. Dobrote tega sveta daj, komur jih dati hočeš; jaz se jim popolnoma odpo¬ vem, jih nič ne želim. Tudi v prihodnje n 'č druzega ne želim, kakor le to, da tebe ljubim. Ljubim te, o Jezus! daj, da te zmeraj ljubim, samo to in edino to Želim. O Jezus, moj Zveličar! kdaj ^ bom vender že resnično ljubil. (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) 92 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Petra Damjana.) O Mati mojega Boga! bodi mi lepo pozdravljena, kakor te otrok ko svojo lju- beznjivo mater pozdraviti more. Prosim te pa, ne odverni svojih preljubih, pre¬ milih oči od nas! Dobro vem, da ti, o moja previsoka Gospa in Zapovedovavka! si polna dobrote, in nas ljudi ljubiš z nepremakljivo ljubeznijo, ktera daleč pre¬ sega vse druge ljubezni. O kolikrat si Še potolažila Božjega sodnika ravno takrat) ko bi bil nas že pogubiti mogel. Vsi za¬ kladi milosti Božje so v tvojih rokah. 0 nikdar ne jenjaj za nas prositi; saj lj a ' beznjivo komaj čakaš, da bi kacega reveža zveličala, da bi mu svojo milost skazal*’ Veličastvo tvoje se nekako množi, koliki več grešnikom gnado in odpušenje spros^ pri svojem Bogu, ki po tem opravile® 1 pridejo v nebesa in te častč. Oberni tual svoje milostljive oči v me, da ne zgreši svoje sreče, in kdaj gledam tvoje vek' častvo. Naj boljši, naj častitljivši, mi ako bom s tvojo pomočjo prišel pred BoŽl e 93 obličje, ako te za Bogom vekomaj naj bolj ljubim, in sem že tukaj vedno pod tvojim varstvom. Tvoj Sin te s tem časti, da ti nikoli nič ne odreče, prosi ga in sprosi mi le to gnado. O ti naj bolj popolnoma delo vsegamogočnosti Božje! ljubim te in t te zaupam. (Presveta, neomadežana Devica; kakor po pervem obiskovanji, stran 25.) Osemnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) »Vpričo angeljev ti bom prepeval". (P*. 137, 1.) V dolini Jozafat se bo Jezus ko sodnik prikazal na sedežu svojega veličastva; tukaj v naj sve¬ tejšem Zakramentu pa je na se- _^dežu ljubezni. Ako bi se kak po- ^meljski kralj tako ponižal, da bi prišel ® a novat v revno pastirsko vas, samo zato, a bi ga pastir večkrat lahko obiskal in ga ^ 6 milosti ali dobrote prosil; ali bi ne bil revn i pastir strašno nehvaležen, ako bi to ^pusal ? Zares hudo bi se pregrešil, ako bi v. e , hotel k kralju hoditi in ga v svoji rev- m dobrot prositi. 94 Oh, moj Jezus! iz gole ljubezni do mene si ti, večni Kralj, zapustil sv. ne¬ besa in stanuješ tukaj v zakramentu st. Rešnjega Telesa med našimi hišami. O da bi mogel biti noč in dan pri tebi, v tvoji sveti pričujočnosti! Angelji nebeški šene utrudijo, te neprenehoma molijo v tem za¬ kramentu in se čudijo tvoji neskončni lju¬ bezni do nas. Ali se ne spodobi, ali nisem dolžan tudi jaz te večkrat obiskati iu stermeti nad tvojo dobroto, hvaliti in sla¬ viti tvojo ljubezen? ker le zavoljo mene bivaš v tem tabernakeljnu. Zato ti bom s psalmistom vpričo angeljev prepeval Moliti te hočem v tvojih svetiših, častit' tvoje presveto ime, ker si usmiljen in res¬ nično milostljiv. O ti, v podobi kruha skriti Bog' ti predragi angeljski kruh, ti presveta hrana božja! molim te, ljubim te iz vsega svojega serca. S to ljubeznijo pa nisem jaz zadovoljen, pa tudi ti ne, ker te p re j malo ljubim, te preslabo ljubim. Pa t! vender, in edino ti storiti zamoreš, ^ popolnoma spoznam tebe, ki si neskonČ® 9 lepota, nezmerna dobrota. Preženi iz ®°' 95 jega serca vse posvetno nagnjenje, da biva v njem le sama tvoja ljubezen. Vsaki dan prideš z nebes na naše altarje, da bi me vžgal v ljubezni do sebe ter me sklenil seboj. Mar ne bom tudi jaz premišljeval, kako da bi te zmeraj bolj ljubil, te vredno molil, da bi tvoje božje serce bolj raz¬ veselil, mu bolj dopadel? Ljubim te torej, o predobrotljivi Jezus! Ljubim te z vso svojo dušo, z vsim svojim sercem. Ako hočeš poplačati to mojo ljubezen, plačaj jo s tem, da jo pomnožiš; torej ogrej moje serce, vnemi mojo dušo, da te še holj ljubim, ti še bolj zvesto služim. 0 Jezus, ljubezen moja! daj veči ljubezen! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Atanazija.) O Kraljica nebes in zemlje! ni je n °bene gnade, da bi ti je Gospod vsega Ve Hčastva ne bil dal. Od Božjega sedeža P°slani angelj te imenuje „gnade pol- J>°“; ker preobilno te je oblagodaril sveti ^ u h, obsenčil te s svojo močjo. Sliši 96 našo molitev, o preblažena hči Davidova in Abrahamova! bodi milostljiva nam in ne pozabi svojega ljudstva. Dolžni smo te častiti in slaviti ko mater, gospo in kraljico svojo, ker si rodila njega, kterega molimo svojega Boga, svojega naj višega Gospoda. K tebi pribežimo, da se spom¬ niš nas, o presveta, pred porodom in po porodu vsa čista Devica! Ti gnadepolna! dodeli nekoliko svojih prevelikih zakladov tudi nam, ki te, če tudi slabo, vender le častimo. Veliki angelj te je pozdravil, ka¬ kor se še nikdar popred slišalo ni: „Če¬ čena, gnade polna, Gospod je s teboj! In vsi angeljski kori te slavijo in srečno imenujejo, ter ti z Gabrielom in Eliza¬ beto soglasno kličejo: „Blažena med že¬ nami in blažen je sad tvojega telesa!" Te nebeške trume učijo tudi naspo - zemeljske otroke, tebe slaviti, tebe častiti’ Ti zveličani duhovi nam na jezik pokla- dajo besede: „Bodi češena, o Devica, gnal e | polna, Gospod je s teboj!" Bodi namb e ' sednica, ki si naša Gospa, naša Kraljic* in vredna mati našega Boga; toliko bolj; ker si med nami rojena bila, on pa, & 97 je v tvojem čistem naročji se sklenil z našo ubogo naturo, on je naš pravi Bog, kteremu smo vso čast in hvalo dolžni. Amen. O Marija! ozri se na nas in pelji nas vse k svojemu in na¬ šemu Bogu! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- ’em obiskovanji, stran 25.) Devetnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) ; Kadar človeka zadenejo hude nad- ! loge, mu tergajo britke težave sercč, Iga tarejo reve in nesreče: kdo mu bo dal gotovejši pomoč, kdo ga bo j slajši potolažil, kakor zvest in res- _> ničen prijatelj P Ali ni za nas, uboge reve v tej solzni dolini, tolažljivo, da imamo seboj naj boljšega, naj resničnejšega, “^zvestejšega prijatla, ki nam vse dobro “ a ti zamore, ki nas resnično in serčno ljubi P bejte! z Jezusom v naj svetejšem Zakramentu ? e | a hko pogovarjamo, kadar hočemo in kakot “očemo, svoje serce mu lahko popolnoma od¬ bijemo, svoje britkosti reve in nadloge, naj 0< m kakoršne koli hočejo, mu lahko vse po¬ sveta Ura. 7 98 tožimo; z eno besedo: mi se tukaj s Kraljem nebes in zemlje, v teh skrivnostnih podobah, prav odkritoserčno lahko pogovarjamo, Kako srečen je bil Jožef, eden dvanajsterih sinov očaka Jakoba, kadar je bil Bog s svojo gna prišel k njem v ječo, ter ga je ondi v nje¬ govi nesreči tolažil, po spričevanji sv. pisma- „Lejte, gnada Božja tega pravičnega ni za - pustila, ko je bil nedolžno prodan, nedolžno celo v ječo djan; ampak rešila ga je grešni - ; kov in je šla z njim v jamo; in ga v ves$ ni zapustila, dokler mu ni prinesla kralje*®; palice in oblasti zoper nje, kteri so ga zate - rali .... in mu je dala večno svetlost 1 ' (Modr. 10, 13, 14.) Vse bolj srečni pa s® 0 mi! Imamo v tej solzni dolini včlovečeneg* Boga, ki je bistevno pričujoč, nam z nez® - popadljivo ljubeznijo, s serčno milostjo ved” 1 ; na strani stoji, je zmeraj pri nas, vse d® našega življenja. Koliko tolažila ima nesreč 11 jetnik, ko najde resničnega prijatelja, ki f vsaki dan obiše, ga tolaži, mu upanje d fl ] e ; mu streže, za njega plačuje in kakor J” zna skerbi, da bi ga rešil nesrečne, * er , ječe, ali da bi mu jo saj polajšal. L e J e tak dober, resničen prijatelj nam je lj u * ,eZ njivi Jezus, ki je v tem zakramentu le z9! ' da hi nas tolažil, nam serce dajal. Sam e 9 pravi: „Glejte! jaz sem z vami vse dni konca sveta". (Mat. 28, 20.) Z nebes ^ prišel v to vašo ječo, le zavoljo vas, d® v 99 tolažim, da vam pomagam, da vas rešim. Sprejmite me torej vi, ki sem vas odkupil s svojo kervjo. Bodite mi vdani, pridite v moje naročje, terdno se me deržite; in ako to sto¬ rite, bote tudi pri vsi svoji revšini, pri vsem svojem uboštvu, tudi v svoji ječi potolaženi, in pojdite za menoj v moje kraljestvo in storil vas bom vekomaj srečne. 0 predobrotljivi Bog! o nezapopad- Ijiva Ljubezen! Toliko dober si nam, toliko se ponižaš, da celo bivaš na naših altar- j'h, da bi se z nami prijazno pomenkoval, med nami osebno vedno bil. O zato si hočem tudi jaz prizadevati, da bom storil v se, kar ti želiš. Večkrat bom prišel th se m k tebi. Kadarkoli bom mogel, se bom veselil s teboj v tem presvetem Zakra¬ mentu. O kdo bi ne bil vesel tvoje pri¬ ročnosti, ki je zapopadek vsega raz¬ veseljevanja vsih nebeščanov! O da bi mi bilo dano, te vedno moliti celo svoje Življenje! Ker pa moja slabost ne pre¬ more , mi ne pripusti, da bi te neprene- h°ma častil in ti očitno kazal svojo ljube- Zen p za to, o moj preserčni Bog! spodbudaj m °jo dušo, kadarkoli bi bila lena, merzla, ' Posvetne reči zapletena in bi te obiskati 7 * 100 ne hotela. Daj, da tvoje veličastvo s tem častim in molim, da dopolnujem na tanko dolžnost svojega stanu, da vse, tudi naj manjši, naj slabši dela iz ljubezni do tebe opravljam. Vžgi v meni serčne želje, da hrepenim po tebi, da želim vedno biti blizo tebe v tem presvetem Zakramentu. O lju- beznjivi Jezus! oh, da bi te bil vedno ljubil! da bi bil vse za te storil! O koliko bi si bil lahko pridobil! koliko za telo, koliko za dušo; koliko za časno, koliko za večno srečo? Samo to me še tolaži, da mi boš v svoji mi- losti še časa dal, da nadomestim saj ne- koliko svojo lenobo. Vse čem popraviti. Res¬ nično te ljubiti hočem in le tebe, naj viši do¬ broto! tebe svoje predrago bogastvo i® moje vse! Moj Bog! pomagaj mi, da te ljubim. (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Kajmunda Jordanskega.) Vleci me, o preblažena Devica M®' rija! da tekam za teboj, posnemam tvoj® čednosti, ki toliko lepo dišijo. Pa poteg 1 " 101 me, ker moje pregrehe pa tudi moji hu¬ dobni sovražniki me vklenjenega deržč. Kakor nobeden ne pride k tvojemu Sinu, kakor le, kogar večni Oča k sebi potegne, tako, na ravnost rečem, ne pride tudi nobeden k tvojemu Sinu, ako mu ti poti ne kažeš, mu ti vrat ne odpreš. Le ti nas nčiš prave modrosti. Ti, presveta! si, ki sprosiš gnado grešnikom; tvoje delo je, da jih spraviš z Bogom. Večno krono obe¬ taš njim, ki se k tebi obernejo. Ti si pre¬ dragi zaklad nebeškega Kralja, ti delivka gnad Božjih. 0 zveličanje vsili, ki kličejo v te, zveličaj tudi nas! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- T5Ia obiskovanji, stran 25.) Dvajseto obiskovanje. pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Tisti dan se bo odperl studenec Davidovi hiši in jeruzalemskim pre¬ bivalcem v očiševanje grešnika*. (Cahar. 13, 1.) Ta od preroka na¬ povedani studenec, vsakemu odpert, je Jezus Kristus v naj svetejšem 102 Zakramentu. V tem studencu, ako le hočemo, očistimo svoje duše vsih pregrešnih madežev, s kterimi se vsaki dan oskrunimo. Ako si v svojih dolžnostih nepopolnoma, storiš tnale grehe; kaj ti bo boljšega, da se spet očistiš, kakor če pritečeš hitro s skesanim sercem pred najsvetejši Zakrament? Zatorej, moj Jezus! sem resnično sklenil, da bom zanaprej le k tebi pri¬ tekal, pri tebi pomoči iskal, kadarkoli bi se po nesreči kaj pregrešil. Ako bom po svoji slabosti ti nezvest postal, v mislih) v besedah, v djanji, v opušenji dobrega; ako bom prelomil ktero tvojih zapoved, ali svojih dolžnosti ne bom na tanko opra¬ vil, ali bom vnemar pušal navdibljej® tvojega svetega Duha, vselej bom k tebi tu semkaj pritekel. Posebno zato, ker dobro sem prepričan, ker ti si mi raz- j odel, da voda tega prečudnega studenca ne opere le mojih nepopolnost, ta voda mi da tudi spoznanje, me razsvetljuje, ^ ne zaidem s pota tvoje postave, mi ^ moč, da ne padem v tolikih nevarnost 1 ' 1 tega življenja, da prenašam voljno vsak¬ danje britkosti. Ta voda mi pogasi vs e nespodobno poželenje in ogreva, vnad e 103 moje serce v ljubezni do tebe! Vem, da le zato me tukaj čakaš. Vem, da vse svoje obiskovalce, ki te ljubijo, prijazno spre¬ jemaš, jih s predragimi gnadami obdaruješ. Oh, moj Jezus! operi tedaj mojo dušo vsib nepopolnost, ktere sem že danes storil! Zato in le zato jih obžalu¬ jem, ker so zoper tvojo sveto voljo in se ti studijo. Pomagaj mi, da ne padem več! Ogrej moje serce tako, da te preserčno ljubi! O srečen, kdor zamore vedno pri tebi biti! Tako srečna je bila zvesta slu¬ žabnica Božja Marija Diac, ki je živela 0 času sv. Terezije. Abulanski škof ji je Privolil, da je smela stanovati na cerkve- n em koru, kjer je bila takorekoč vedno P re d sv. Rešnjim Telesom. Ta kraj je le t e daj zapustila, kadar je šla k spovedi in k sv. Obhajilu. Jezusa v naj svetejšem Za¬ kramentu je navadno imenovala svojega ljubega soseda. — Častiti oča Frančišk °d Jezusa, Karmelit, se ni mogel pre¬ žgati, da bi ne bil obiskal sv. Rešnjega Telesa, ako je šel memo kake cerkve, kjer j e bilo shranjeno. On pravi: „Nespodobno ’1 bilo, ako bi šel memo hiše svojega pri- 104 jatelja, pa bi se ne oglasil pri njem in bi ga saj ne pozdravil. “ Ni pa bil s tem za¬ dovoljen, da bi bil le Jezusa pozdravil, temuč pri njem je ostal, ž njim se po¬ govarjal, veselil, dokler je mogel, dokler mu je čas pripustil, da le ni s tem za¬ mudil svojih dolžnosti, ali da ni nepokoren bil svojemu spredniku. O ti moja edina, neskončna dobrota! Spoznam, da le zato si postavil ta zakra¬ ment, zato si pričujoč na naših altarjih, pa bi te vsi ljudje tukaj ljubili in molili- Tudi meni si dal pripravno serce, te lju¬ biti. Oh! pa zakaj te ne ljubim ? ali 2* te kaj ljubim, zakaj te tako malo ljubim?. O zares ni prav, ni spodobno, da tako slabo ljubimo tebe, neskončno dobroto- Ljubezen, s ktero me ti ljubiš, zasluži vse veči nasprotno ljubezen. Pa ti si Bog u e ; skončno velik in veličasten, jaz pa ubog' červ zemlje. S čem ti hočem povernib tvojo ljubezen? Ako bi dal svoje življenja za te, kaj bi to bilo, ker si ti za me p°' pred že umeri, ker bivaš zavoljo mene t tem presvetem Zakramentu, ker se za-m e vsaki dan nekervavo daruješ na naših d' 105 tarjih svojemu nebeškemu Očetu. Ti si neskončne lj ubezni vreden. Dodeli mi gnado, da te ljubim, da vse storim, da tebi do- padam, in vse, kar ti tirjaš od mene. Moj ljubljenec je moj in jaz sem njegov. (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Rajmunda Jordanskega.) O preljubeznjiva Devica! milost si našla pri Bogu. Obvarvana madeža izvir¬ nega greha, si bila napolnjena z Duhom Božjim, ter si v svojem deviškem telesu spočela Sinu Božjega. Bog te je vstvaril, o presveta Devica! da je bila po tvojem Preblaženem sadu prenovljena, zboljšana Ysa natura. Ponovila si nedolžnost živ¬ ljenja, Boga si s človekom spravila (po gojeni Sinu) in hudobo si premagala. „Ti Ji boš glavo sterla“, pravi sv. pismo od tebe. V tem življenji si milostljiva pobož¬ ani in hudobnim; pomagaš pravičnim in grešnikom; perve ohraniš v gnadi Božji, Za to te kliče cerkev Mater ^sih gnad; te P a peljaš k milosti Božji. Te in une va- 106 ruješ v smertni uri, jih braniš pred za¬ peljivim in zalezljivim hudobnim duhom. Zato ti kliče cerkev: »Varuj nas hudob¬ nega duha.“ Se po smerti nam pomagaš, ker sprejmeš duše v svoje milostljive roke, ter jih v nebesa peljaš. Zato ti kliče spet cerkev: ,, Sprejmi nas o smertni uri! “ Amen. O Marija, blagor mu, ki služi tebi in zaupa v te! (Presveta, neomadežana Devica; kakor p® pervenj obiskovanji, stran 25.) Enoindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) ^Kjerkoli bo truplo, tam se bodo zbirali tudi orli“. (Luk. 17, 3t) Sveti ljudje mislijo, da to trupj 0 je naj svetejši Telo Jezusa stusa. Orli pa so pobožne duše, k* niso navezane na ta svet, ki 80 > kakor orli, lahko in urno odtergajo od peljive nezmernosti tega sveta, ter se vzdig' nejo proti nebesona, po kterih vedno hrep e ' nijo in zdihujejo. Te duše, dokler so še W' kaj, so na to umerljivo telo navezane, vživaj 0 pa nebeško, otrokom tega sveta neznano i e ' selje in radost tam, kjer biva Jezus Krist 118 107 v najsvetejšem Zakramentu. One vživajo tu¬ kaj tako radost, da se je nikakor nasititi ne morejo. Ako hitijo orli tje, kjer hrano ču¬ tijo, mar mi ne bomo urno tekli k Je/usu v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, ki je naj sladkejši, naj dražji hrana naši duši? nas vpraša sv. Hieronim. Kar posvetni ljudje za- popasti ne morejo, po tem svete duše vedno tako sereno hrepenijo, da bi skorej se od- tergale iz te solzne doline, da bi, kot od žeje zevajoči jelen, urno hitele k temu ne¬ beškemu studencu. Kadarkoli je častiti oča Baltazar Alvarec imel kako težavo, ali je v kaki potrebi bil, ali hotel kaj imenitnega početi, je vselej svoje misli, pa tudi svoj obraz obernil tje, kjer je bilo shranjeno pre¬ sto Rešnje Telo. Ni mu bilo pa dovolj, je po dnevi večkrat obiskal ta zakrament; ^udi po noči je molil pred Jezusom, včasih Vs o noč. Velikrat je objokoval preslepljene ljudi, ko je vidil, da so kraljeve hiše polne Posvetnjakov, kteri toliko strežejo človeku, s ® mu toliko prikupujejo in prilizujejo, pa °u njega za vse to druzega pričakovati n o morejo, kakor le mervo minljive časti nekoliko minljivih dobrot. Nasproti pa je mša Kralja vsih kraljev, hiša pravega živega "°f?a, kjer biva naj viši Gospod nebes in jemlje, ki ponuja neprecenjene zaklade vsim, J obišejo, ta hiša je prazna in zapušena. *■ a j bolj srečne šteje tiste, ki v kaki duhov- 108 ski družbi stanujejo blizo hiše Božje; zato, ker lahko v svojih tempeljnih noč in dan obiskujejo Jezusa Kristusa, kar ne morejo tako lahko drugi ljudje, ki po svetu žive. Veliki Bog! ti vidiš, kako malo spo¬ znam tvojo ljubezen, kako nehvaležen sem. Pri vsem tem pa si mi ti vender toliko dober, da me pri moji merzloti tolikanj ljubeznjivo k sebi kličeš, ter me vabiš, d* naj k tebi pridem. Ker si toliko dober, bolj ko očetovsko dober, ali mi ne bo t« tvoja ljubezen serčnosti dajala, da bom opustil vso nezaupnost, vso boječnost, s ktero me straši moj revni dušni stan m mi očita, da ne zaslužim, da bi me ti tako ljubil. O moj Oča, kakor zgubljeni sin pridem k tebi nazaj, da me ti po očetov¬ sko objameš. Ali prestvari me! tvoja vse¬ mogočna gnada mi zamore dati nazaj moj# pervo dušno lepoto, zamore spremeniti moje sedajno nagnjusno, sprideno podobo. Posuši vse mlake nespodne ljubezni v meni, zateri vse nagnjenja, vse želje, ki pa De išejo tebe. Nič, kar ni tebi dopadljivega naj ne misli moja duša; ker želim in hre¬ penim in resnično hočem edino le tebe 109 ljubiti, za tebe živeti. Saj ti zaslužiš ljub¬ ljen biti; zato tudi le tebe iz vsega serca ljubiti želim. Stori, moj Bog in moje vse! da nobena stvar pri meni nič nima, pa tudi jaz pri nobeni nič. Tako me naveži ua-se, da mi ne bo mogoče odtergati se od tebe, ne v tem, ne v večnem življenji. O predobrotljivi Jezus! nik¬ dar me ne izpusti! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. škofa Gvilielma.) O predobra Mati mojega Boga! k tebi Pribežim. Ali te mar cerkev zastonj ime¬ tje besednico, pribežališe grešnikov, za- stonj Mater usmiljenja ? O ne, ti, ki si r °dila studenec milosti Božje za ves svet, n isi ge nikdar nobenega brez pomoči pu¬ lila, ki je k tebi se zatekel. Bi mar ®°gla grešnikom odreči svojo priprošnjo, ® je Bogu vselej ljuba in je on nikdar oe zaverže. Brezštevilnokrat si že pokazala, kako velika je tvoja dobrota ubogim greš¬ nikom vesoljnega sveta. Dovolj si nas že Pnepričala, da smemo in zamoremo na-te 110 terdno se zanesti, da smemo in zamoremo v vsih potrebah pri tebi pomoči iskati. Sam sebi si delam sveto upanje, da ti ne¬ skončno bolje za-me prositi znaš in za- moreš, kakor jaz sam znam in premorem; pa tudi to terdno upam, da mi boš sprosila veči gnade , kakor bi si jaz prederznil, prositi za-nje. O Mati usmiljena! nobenega nisi ločila od svoje dobrote, ki je z res¬ ničnim zaupanjem se k tebi obernil. Tud) jaz si misliti ne morem, da bi edini nesre&H bil in zastonj klical na tvojo pomoč, me obdaja strašna nevarnost, pasti v ve&° pogubljenje. O Marija! saj sem tvoj slfl' žabnik, stori, da bom zveličan. (Presveta, neoraadežana Devica, kakor P° pervem obiskovanji, stran 25.) Dveindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran Vi , j Nevesta v visoki pesmi Salomon° fl je neprenehoma iskala svojega lj u “ Ijenca. Ko ga pa najti ni m° S' 9 ’. je poprašala po njem: „Ste vidili, ki ga moja duša IjnJ’ 1 > (Vis. pes. 3, 3.) Takrat ni 111 Jezusa na zemlji. Ako pa dan današnji kaka ljubijoča duša iše Jezusa, ga lahko najde vselej v naj svetejšem Zakramentu. Častiti oža Avila je večkrat rekel: Izmed svetih krajevne ve lepšega, ne imenitnejšega, pa tudi ne želi prijetnejšega, kakor je hiša Božja, kjer je shranjeno presveto Rešnje Telo. O neskončna ljubezen mojega Boga! vredna si tudi neskončne nasprotne lju¬ bezni ! O Jezus, nevstvarjena Beseda več¬ nega Očeta! kako si se vender toliko po- nižal, da bivaš v revnih podobah belega kruha, le zato, da bi z nami se pogovarjal, 2 nami se zedinoval. O včlovečeni Sin B°žji! ta tvoja ponižnost je brezkončna, kakor je ljubezen tvoja brezkončna. Kako te ne bom ljubil iz vsih svojih moči, ko mi je prav dobro znano, koliko si za-me storil, d a bi me nagnil, tebe ljubiti? Ljubim te, •hoj Bog! kolikor premorem. Ljubši mi je tvoje dopadajenje kakor vse, kar bi mi koristiti ali me razveseliti moglo. Moja ra¬ dost, moje veselje je v tem, kar zamore dopasti tvojemu sercu, o preljubeznivi moj Jezus! Vžgi v meni serčno hrepenenje po kbi, da bom vedno blizo tebe, da bom več- ® ra t se sklenil s teboj v svetem Obhajilu. 112 Kes je, o moj Bog! tvoje veličastvo me plaši in me straši, da bi nasitil svojo željo, se večkrat s teboj skleniti; pa tvoja dobrota, ker me vabiš, da bi pristopil k tvoji sv. večerji, ali da bi saj tukaj se s teboj po duhovno obhajal, ta dobrota tvoja oserčuje mojo pobito dušo. Zares bi bi! nehvaležen, ako bi ne poslušal tvojega toliko ljubeznjivega, toliko prijaznega vab¬ ljenja. Zateri in poteri v meni vse nag¬ njenja do vsih stvari! Saj ti hočeš in želiš, da jaz druzega nočem in ne želim> kakor le tebe, predrazega svojega stvar¬ nika. In tako naj tudi bo! Preljubeznjb* dobrota! ne išem pri tebi nič druzeg»i ko tebe samega! Ne želim, da bi bilo men* dobro, išem le to, kar tebi dopade, tebe razveseljuje. Ako to dosežem, sem popol' noma zadovoljen. Sprejmi, o Jezus ! to dobro voljo revnega grešnika, ki je sklenil, tebe ljubiti! Pomagaj mi, daj mi svojo gnado, dak° sem do zdaj bil sužnji peklenski, bom služabnik tvoje ljubezni za naprej in na vekomaj. Tebe, o moj Jezus! moja nfl veči dobrota! čez vse ljubim. (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) 113 Po češenj e Matere Božje, (Molitev sv. Gvilielma.) O ti prelepa in prečastna porodnica Božja! Po svoji dobroti ne moreš zavreči nobenega grešnika, ko bi bil tudi naj hu- dobnisi. Se mar moti sv. cerkev, ktero je tvoj Sin tako drago sozidal, kteri je ob¬ ljubil, da se ne bo nikdar zmotila, ko te kliče Gospo in pribežališe revnih grešni¬ kov? Nobena še tako velika hudobija spo¬ kornih grešnikov te ne oplaši. Vsakemu, ki le hoče, milost skazuješ, mir deliš, upanje daješ in ga gotovo rešiš. Iz njive tvoje presvete čistosti je pritekel studenec uulosti Božje za vesoljni svet. Ni mogoče, ^ bi ti branila piti iz tega studenca greš- uiku, ki ga je naj bolj potreben. Tvoje /} e l° je, da mir delaš med Bogom in ljudmi, dodeli tudi meni svojo milost, ki je veliko ' e či, kakor so pregrehe moje. Moja preljubeznjiva Mati! stori, bom za Bogom tudi tebe hvalil, 1(0 v nebesa pridem s tvoj o pomočj o! . (Presveta, noomadežana Devica, kakor po rT em obiskovanji, stran 25,) Sveta Ura. 8 114 Triindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17,) j „Kdor mene najde, najde življenje". ' (Preg. 13.) Veliko vernih se podaja Ina dolgo, težavno, tudi nevarno | pot v sveto deželo, da bi obiskali ,in počastili posvečene kraje, kjer j je bil naš Zveličar Jezus Kristu« rojen, kjer je hodil in učil, kjer je terpelk umeri. Ni nam treba se tudi podajati na tako težavno pot, ne v tolike nevarnosti. Blizonas je ravno tisti Zveličar, tisti Kralj in Gospod Nektere stopinje od našega doma, in hitro smo v njegovi hiši, v njegovem tempeljm 1 ) kjer noč in dan biva na sedežu svoje n«' skončne milosti. Srečni se štejejo romarju pravi sv. Pavlin, ako dobijo mervico tistih jaslic ali kamniček tistega groba, mor je bil položen Jezus. O koliko bolj srečo« se smemo imenovati, pa koliko bolj vnet' bodimo mi pri obiskovanji svetega Rešuje?* Telesa, kjer je Jezus Kristus osebno priča' joč. In zato nam ni potreba nobenega, težavnega, ne nevarnega pota. Pobožna nuna, ktera je imela poseb® 0 ljubezen do naj svetejšega Zakramenta, ] 0 preserčne čutila svojega serca tako-le P°' pisala: „Spoznam, da moja duša ima T ® e dobro, kar ima, le od naj svetejšega Zakr«' 115 menta. Darovala sem se popolnoma Jezusa Kristusu v teli skrivnostnih podobah. "Vidim v Jezusu nekako neizrečeno veliko željo, a ktero bi rad gnade delil. Pa te gnade le pri Njem ostajajo, zato ker ga ni, da bi ga ob¬ iskal v tem zakramentu, ki bi sprejel te gnade. O vsega češenja vredna skrivnost! o božja Hostija! kje nam je Bog bolj pokazal svojo vsegamogočnost, kakor ravno v tem nebeškem kruhu, ki zapopade vse, karkoli je nam Bog storil? Nočemo ne zavidati svet¬ nikov ; saj imamo tukaj na zemlji ravno tis¬ tega Boga pri sebi, ki je tam v nebesih svetni¬ kom zapopadek vsega zveličanja. Vživamo tukaj njegovo pričujočnost tako prečudno, da se morajo čuditi vsi narodi nad tim očitnim spominom ljubezni Božje. Gospod! stori, da darujejo vse svoje serca temu tvojemu za¬ kramentu vsi, ki slišijo tvoj glas ! Ne morem si kaj, da tako govorim, ker ta zakrament me vso prevzame 5 pa tudi ne moremjenjati °d njega govoriti, ker zasluži, da ga mi vsi ljubimo in slavimo. Sama ne vem, kaj bi Počela iz ljubezni do tega zakramenta". Oh! brezštevilne trume nebeških duhov obdajajo ta sedež preljubeznjivega Kralja. Na legijone preoistih Serafinov svete lju¬ bezni vnetih stoji pred njim, ki razlivajo Sv °jo čisto ljubezen njegovemu veličastvu v znamnje svoje vdanosti; pazljivi nanje- a* 116 gove povelja povikšujejo s svojo lepoto njegovo blišobo. Oh, kdo bi mislil ? ta ne¬ beški Kralj ni tukaj zavoljo njih, ampak zavoljo nas. Oh, da bi mogel le količkaj te goreče angeljske ljubezni poserkati v svoje serce; ali pa, o če bi mi bilo dano, da bi v tem ognji ljubezni zgorel v do¬ padljivi dar ljubezni Božje. O Jezus! daj mi, da spoznam, kako močno nas ljubiš, da te bom še bolj ljubil in le tebi dopasti želel! O res, ljubim te, vse ljubezni vredni Bog! In vedno te lju¬ biti hočem, da tebi samemu dopadem. O Jezus! verujem v tebe, upam v tebe, ljubim te čez vse. Popol¬ noma se ti darujem. (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Avguština in sv. Bernarda za spreober- njenje grešnikov.) Spomni se, o preusmiljena Devic* Marija! da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapušen, kdor je pod tvoj 0 brambo pritekel, v tvojo pomoč klical, se tvoji prošnji priporočal. Ti prosiš za vse, 117 o preblažena porodnica Božja! S tem za¬ upanjem poterjen, k tebi, o devic Devica! pribežim, k tebi, o Marija, o Mati Je¬ zusa Kristusa! k tebi pridem; pred teboj jaz revni grešnik zdihujem, o Kraljica, o Gospa vsega sveta! Ne zaverzi, o Mati vežne Besede, moje besede, temuč milost¬ ljivo me sliši in usliši, ki ubogi revež v tej solzni dolini k tebi kličem iz dna serca: Mati! pomagaj mi, prosim te, v vsih britkostih, zdaj in vselej, posebno ob moji smertni uri. O dobrotljiva, o milost¬ ljiva, o ljubeznjiva Devica Marija! Pod tvojo pomoč in foramfoo pribežim, o sveta Božja porodnica! (Presveta, neomadežana Devioa, kakor po per- vem obiskovanji, stran 25.) V Stirindvajseto obiskovanje. pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Resnično, ti si skriti Bog, Bog Izraelov Zveličar!" (Iz. 45, 15.) V nobenem delu ljubezni Božje se tako očitno ne kaže resnica pre¬ rokovih besedi, kakor ravno v pre¬ svetem Zakramentu, kjer biva ne- (Molitev 118 zcpopadljivo skrivnostno v podobah kruha in vina, kjer je pravo Telo, prava Kri Je¬ zusa Kristusa, kjer je skrit naš veliki Bog sam, V včlovečenji je zakrila večna Beseda svojo Božjo naturo, ter je postala enaka dru¬ gim ljudem na zemlji. Tu pa, kjer je in biva med nami v naj svetejšem Zakramentu, je zakril ce!6 svojo človeško naturo; tu nam kaže le ubogo podobo kruha, da bi, kakor udi sv. Bernard, nam pokazal miloserčnost svoje neskončne ljubezni do nas. O predobrotljivi Jezus! ako premiš¬ ljujem, kako nam tu kažeš svojo ljubezen, spoznam in vidim, da nikjer in nikoli od začetka sveta je nisi tako očitno pokazal, kakor tukaj ; in če tvojo preobilno lju¬ bezen premišljujem, sem ves iz sebe ter ne vem, kaj bi rekel. Ti stopiš iz visocib nebes, kadar te pokliče na altar tvoj, j včasih tudi nevredni služabnik, in skrije svoje veličastvo v ponižne podobe kruha iu vina. In ko bivaš na naših altarjih v teh pO' nižnih podobah, si tukaj le zato, da nas ljubiš, da nam skazuješ in kažeš svojo neskončno ljubezen. Kako ti pa mi povračujemo to tvojo ljubezen, o Jezus, ti pravi Sin živega Boga? — O Emanvel! o upanje Izraelovo! ti to- 119 lažba vsem narodom! naj ti odkritoserčno povem, kaj mislim in sodim od tvoje lju¬ bezni, od tvojega nagnjenja do nas ubogih ljudi. Ta ljubezen te je premagala, vsega prevzela, te tako dalječ peljala, da si se odpovedal svoji pravični časti samo zato, da bi nas povzdignil in srečne storil. Mar nisi vedil, kolika nečast, koliko oskrunjenje bo zadelo to skrivnost tvoje neskončne lju¬ bezni, s ktero si hotel vse serca nase na¬ vezati? Vedil si, predenj si ti ta svoj na¬ men izpeljal, da bo veliko tacih ljudi, ki te v tem zakramentu ne bodo spoznali in te ne molili. Previdil si, da bo veliko ravno teh ljudi, ki bodo iz prestrašne prederz- n °sti s temi posvečenimi, v tvoje Telo spre¬ menjenimi Hostijami neznano gerdo počen¬ jali, da jih bodo hudobneži iz posvečenih Posod na tla metali, peklensko zdivjani jih 2 uogami taptali. In vender vse to ni pre¬ moglo tvoje ljubezni pogasiti, ter te od¬ grniti, da bi ne bd postavil tega presve¬ tega Zakramenta. Žalostno pa je, da še Ce l° tisti, ki verujejo v te in tvoje res- niCe , ki spoznajo pričujočnost tvojo v tem 2 akramentu, si nič ne prizadevajo, da bi 120 take oskrunjenja zbrisali, da bi saj oni te goreče molili, skesano obžalovali take hudo¬ bije in jih saj nekoliko popravili. Tudi te ne obiskujejo na sedeži milosti tvoje, ne zaljšajo zadosti tvojih cerkva, morebiti ti še večne luči ne ohranijo, ali ti cel<5 nečast delajo s svojim nespodobnim zaderžanjem. s svojim gerdim obnašanjem v tvojih tem- peljnih. O predobrotljivi Zveličar! da bi jaz zamogel s svojimi solzami, ali tudi s svojo kervjo omiti tiste kraje, kjer je bilo tako strašno žaljeno tvoje ljubijoče serce vtem zakramentu. Ako pa tega ne premorem, saj želim in terdno sklenem, s ponižnim in skesanim sercem te moliti, kakor te molim danes, da bi s tem vsaj nekoliko popravil zaničevanje, ktero so ti storili ne¬ hvaležni ljudje v tem božjem Zakramentu. Sprejmi, o večni Oča! ti to moje, če tudi revno počastenje, ktero ti danes jaz naj nevrednejši skazujem. Naj to poravnale oskrunjenja, ktere so se kdaj zgodile tvo¬ jemu ljubeznjivemu Sinu v tem presvetem Zakramentu! Sprejmi to povračilo, skl®* njeno z neskončno častjo, ktero ti je J ezuS 121 Kristus na križi skazal in ktero ti še vsaki dan skazuje v tem zakramentu. Oh, moj Jezus! da bi jaz kako storiti mogel, da bi te vsi ljudje po vsem svetu ljubili v tem zakramentu, kjer si toliko ljubeznjiv! O preljubezcjivi Jezus! naj te spoznajo vsi ljudje in stori, da te vsi ljubijo! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Avguština.) „ Stopimo z zaupanjem k sedežu gnade, da usmiljenje dosežemo in milost najdemo °k šašu potrebne pomoči. “ (Hebr. 4. 16.) Ja sedež gnade si ti, o preblažena porod¬ im* mojega Zveličarja! Po tebi, na tvojo Prošnjo deli Gospod vse gnade ljudem. Ti ^liš, o preljubeznjiva Kraljica! da bi bili r eseni vsi grešniki. Poglej ! o mogočna po¬ močnica v vsih potrebah, poglej! tebi pred || 0 gami kleči tukaj eden naj večih grešni- k° v ? ki kliče na tvojo pomoč. Reši me, o mogočna Gospa vsih ljudstev, pa reši me 'jfno. N a j b 0 g as t t vo jj milosti, da rešiš **>, ki j e že tisučkrat pekel zaslužila. 122 Saj je vsemogoča tvoja priprošnja, s ktero prosiš svojega Sina zame. Ti me lahko posvetiš. Stori to iz ljubezni, s ktero lju¬ biš Jezusa Kristusa, O Marija, ti si moja gotova, pa edina srednica, na te se po¬ polnoma zanesem! ti si vzrok vsega upanja mojega! O Marija! milostljivo se ozri name in usmili se me! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po pW' vem obiskovanji, stran 25.) Petindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17«) | Sv. apoetelj Pavel hvali pokoršn 0 Jezusa Kristusa do njegovega ne¬ beškega Očeta in pravi: „Bil J e pokoren do smerti, smerti pa n9 križi." (Fil. 2, 8.) S temi bese- _ j dami nam kaže sv. apostelj, ^ pokoršina Jezusova do njegovega večne? 9 Očeta tukaj na zemlji je šla do zadnje? 9 zdihljeja njegovega življenja, ktero je skleo 1 na križi. V tem presvetem Zakramentu ] 9 pa Jezusova pokoršina še dalje šla. TuM ni le pokoren svojemu nebeškemu Očetu,_ je pokoren celo ljudem. Tukaj ni jenja* 9 123 njegova pokoršina z njegovo smertjo, tukaj hoče biti pokoren do konca tega sveta; tako, da se po pravici reče: Pokoren je postal do konca sveta. On, Kralj nebeški, stopi iz ne¬ bes, ter je pokoren človeku. Na naših oltar¬ jih biva, pa le zato, da je ljudem pokoren. J podobi kruha je tukaj, ter se ne gane. Človek ga prenaša; zdaj ga dene v taber¬ nakelj, zdaj v kelih, zdaj ga očitno postavi v monštranci, zdaj ga nese po ulicah inter- gih, čez polja in travnike, v naj slabši hi¬ šico ubozega kmeta, ali v imenitno palačo kraljevo. „Gospod Bog mi je odperl ušesa, ) az pa nisem zoper govoril, se nisem umaknil. (Izaija 50, 5.) V sv. Obhajilu se da vsa¬ kemu, kdor ga sprejeti hoče, naj bo krivičen & li pravičen. Nisem zoper govoril, nisem se nmaknil. Ko je th na zemlji živel, piše sv. Cukež, je bil pokoren Mariji in Jožefu. V jj eK > zakramentu pa je pokoren toliko lju¬ dem, kolikor je mašnikov na zemlji. „Jaz P a ne govorim zoper, se ne umaknem." dvoje božje serce, o Jezus! ti naklada to ta ko ostro pokoršino. O božji Zveličar! dovoli mi, da te sniem odkritoserčno nagovoriti. O čez vse 'Jnbeznjivo serce mojega Jezusa! Iz tebe tečejo vsi sveti zakramenti. Posebno pa ta ^rivnost tvoje ljubezni je vsa iz tvojega 8 er ca. Hočem in želim te častiti, te hva- 124 liti, te slaviti. Vem, da imaš tukaj naal- tarji tisto in tako gorečo ljubezen do mene, ktera in kakor je gorela tam na lesu križa, ko si sklenil svoje presveto življenje za-me. Razsvetli, o božje serce! vse, ki te ne spoznajo. Oh, po svojem ne¬ skončnem zasluženji oprosti iz nesrečnih vic verne duše, ki so že tvoje večne in ljubeznjive neveste, ali vsaj jim polajšaj hude bolečine. Molim te, hvalim te, ljU' bim te združen z vsimi tistimi dušami, ki te v nebesih in na zemlji, zdaj, v tem trenutku resnično ljubijo. O prečisto 3tr zusovo serce! očisti ti samo moje serce, odtergaj ga od vsih stvari, pa napolni g* s svojo sveto ljubeznijo. Vzemi, o presladko serce! v večno posestvo moje ubogo serce, tako, da od danes zanaprej živi le za-te, da bom vselej z aposteljnom reči zamogek „Kdo me bo ločil od ljubezni Kristusove?“ (Rim. 8, 35.) O presveto serce! zapiši v moje serce vse tisto neizrečeno terpljenje, ktero si prestal celo svoje tukajšno živ¬ ljenje zavoljo mene, da ga vedno ima 111 pred očmi, da tako tudi jaz ljubim ter¬ pljenje, ali da vsaj poterpežljivo, vdano 125 prenašam vse britkosti svojega življenja. 0 ponižno serce Jezusovo! spreoberni moje napuhnjeno, svojeglavno serce, da zanaprej nič noče, nič ne želi, kakor edino le to, kar ti hočeš, kar ti želiš. O serce Jezu¬ sovo, presladko, premilo serce! daj tudi meni te Božje sladkosti, preženi iz mojega serca tisto napako, ktera mi škoduje, ktera bližnjega nedlegova in ktera je tvojemu premilemu sercu nagnjusna. Vravnaj moje serce po svojem sercu, da bo zmožno, vselej spolnovati, kar ti želiš. Naj živim, le zato, da sem tebi pokoren, da tebe ljubim, da tebi dopadem. Oh, koliko sem ti dolžan! Premalo bi bilo, ako bi se v *voji službi tudi vsega povžil! O serce Jezusovo! ti edino Mi gospodar mojega serca! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Alfonza.) O Kraljica nebeška! moja Božja Gospa ^ zapovedovavka! Ti si neusahljivi zaklad ®°Žjih gnad, ti imaš spravljene velike gnade 126 in milosti, ktere nam je Bog odmenil; pa ti jih tudi deliš, ti sama praviš: „Pri meni je bogastvo in čast, preobilno premoženje in pravica, — da jih bogatim, kteri mene ljubijo, in njih zaklade napolnujem." (Pregov. 8, 18, 21.) Ti si torej tista, ki obogatiš z Božjimi gnadami vse, ki te ljubijo. O Mati moja! lej, jaz sem ms ubog grešnik, ki naj bolj revno živim, in sem potreben vsega, kar le koli potrebuje kaka duša. Pa spomni se in pomisli, da te ljubim iz vsega serca: da za Bogom nič ne ljubim tako zlo, kakor le tebe, ki si za Bogom naj bolj vredna, čez vse ljubljena biti. Usmili ge me tedaj in ni* kar me ne zaverži. Pomagaj mi v živ¬ ljenji in ob smerti, da bom kdaj v n e ' besih, pri tvojih nogah, prepeval tvojo slavo! O Marija! svoje zveličanje upam le po tebi od Boga doseči- (Presveta, neomadežana Devica; kakor P° pervem obiskovanji, stran 25.) 127 v Šestindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Radujte se in hvalite, sionski pre- bivavci, ker velik je v sredi tebe Izraelov Sveti." (Izaj.12, 6.) — O veliki Bog! kakšno veselje, kakšno radost bi mi občutiti mogli, kako bi moglo naše serce v veselji go¬ bi pomislili, da v naši deželi, v naših cerkvah, blizo nas, biva v zakramentu sv. Rešnjega Telesa Kralj vsih kraljev, Kralj tse svetosti, pravi živi Bog nebes in zemlje! On, ki v nebesih svoje izvoljene nasituje s svojo pričujočnostjo, on ki je ljubezen sama, on biva med nami. Sv. Bernard spri¬ mo in pravi: „Ta zakrament ni le skriv¬ nost ljubezni, je ljubezen sama; je Bog sam, ki se zavoljo neskončne ljubezni do stvari ljubezen imenuje in je ljubezen". On pre¬ biva med nami. „Bog je ljubezen." (Jan. 4.) O pre- dobrotljivi Jezus! slišim te, kako se pri- to žiš v tem zakramentu, in nam očitaš, kakor boš očital kdaj pri sodbi: „Bil sem Ptujec, pa me niste pod streho vzeli; bil Se m v ječi, pa me niste obiskali." Oh, ®°j Gospod in moj Bog! pač je res, da s * le zavoljo nas prišel na ta svet, in 128 mi nehvaležni te nočemo sprejeti, te no¬ čemo obiskati. Spoznam, sram me je, da sem tudi jaz eden tistih nehvaiežnikov, ki sem te samega pustil, te obiskati nisem hotel. O zares, sramota za-me! Kaznuj me zato, moj Bog, moje vse! tepi me, kakor se ti poljubi; pa vender ne kaznuj me po moji vrednosti, ne kakor sem res zaslužil, da bi namreč nikdar ne gledal tvojega obličja. Za naprej pa se vsega poboljšati hočem. Večkrat te bom obiskaval, pa tudi pri tebi hočem ostajati tako dolgo, dokler bodem le mogel, s teboj se bom radoval, tebe bom molil. O predobrotljivi Zveličar! do¬ deli mi gnado, da ti bom vedno zvest in da s svojim zgledom še druge privabim, * e obiskavati v tem naj svetejšem Zakramentu. Judovsko ljudstvo je slišalo pri reki Jordanu, pa tudi aposteljni so slišali na gori Taboru prečudne nebeške besede: „Ta je moj ljubeznjivi Sin, nad kteri® imam vse dopadajenje svoje." Te besede nebeškega Očeta tudi jaz slišim. O Jezus- večni Ooa ima nad teboj vse svoje veselje, vse svoje dopadajenje, ti si mu zmera] nova radost; in jaz, ubogi červ zemlj e i 129 bi se ne veselil pričujočnosti tvoje? in ali meni revežu ne bo nobena radost, da se prijazno pogovarjam s teboj, svojim Bo¬ gom, tli v tej solzni dolini? O ti prijetni, vse povživajoči ogenj božje ljubezni! vniči v meni vse nagnjenja do posvetnega, da me ne zapeljajo, da ti nezvest ne bom, da me ne ločijo na večno od tebe. Ti to lahko storiš, o Jezus! ti ljubijoči ženin moje duše! Saj si uslišal gobovega, ko te je klical in prosil. Lej, tudi jaz te prosim in kličem: O Gospod! ako le hočeš, me lahko očistiš. Toliko si mi že storil, stori mi še to. Izženi, izpodi iz mojega serca vso ljubezen, ki ne ljubi tebe. Lej, vsega, Čisto vsega se ti darujem. Danes posve¬ tim vse svoje žive dni, kar mi jih mili ty oj Oča še da, le temu naj svetejšemu Zakramentu. Ti, tukaj skriti Jezus! me Pokrepčaj, da te ljubim v življenji; ob m oji smertni uri pa mi bodi popotnica v dolgo neznano večnost. Skleni se takrat 2 menoj in spremeni me v svoje večno kraljestvo. Amen. Amen. Tako upam! tako naj bo! Sveta Ura. 9 130 O Jezus! Maj bom prišel in gledal troje presreto obličje! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sy. Alfonza.) O Marija! z besedami tvojega ljub¬ ljenca, sv. Bernarda, te tudi jaz ogovorim: Ti si Kraljica milosti Božje, mi pa smo služabniki vsi revni! Ti si mati preusmi- ljena in jaz sem naj bolj ubogi grešnik) tvoj suženj. In ravno zato gospoduj čez- me, o usmiljena Kraljica! ozri se s svo¬ jim milostljivim sercem name, ki sem naj veči revež tvojih revnih služabnikov. Ako hočeš, se me lahko bolj usmiliš. O Kra¬ ljica! moja edina pomočnica! moje edino upanje! usmili se me! O Marija, pribežališe moje! prosi Jezusa za-me! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po P er ‘ vem obiskovanji, stran 25.) 131 Sedemindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17,) i Sveta cerkev poje v svojih duhov¬ nih molitvah od naj svetejšega Za¬ kramenta : „Ni ga druzega ljudstva tako velicega, da bi imelo bogove tako blizo, kakor je naš Bogblizo pri _[ vsib naših molitvah." (5.Mojz . 4, 7.) Celo neverniki, ki slišijo od ljubezni našega Boga, se čudijo in pravijo: „0 kako dober je vender Bog kristijanov!" In zares! ne¬ verniki pripisujejo svojim bogovom take last¬ nosti, kakoršnekoli si v svoji ubogi domiš¬ ljiji izmisliti morejo; take lastnosti, ktere vsim njih hudim strastim strežejo. Pa naj kdo prebira vse popise, vse izmišljenja, vse pesni in basni, v kterih govorijo neverniki od svojih bogov; nikdar nikjer ne bo našel, da bi bil kdaj kteri teh pisavcev le enemu izmed toliko tisuč svojih malikov pripisal lake lastnosti, toliko ljubezen do ljudi, ka- koršno naš pravi, živi Bog v resnici ima. Nimajo vsi neverniki nobenega tacega ma¬ lika, ‘ ne prilastujejo nobenemu tolike lju¬ bezni. Kje je Bog, kteri bi svojo ljubezen tako veličastno kazal svojim častivcem in molivcem, kteri bi jih tako bogatil in blago¬ slovil, kteri bi jih tako prečudno ljubil, da bi noč in dan hotel bivati z vso svojo 9 * 132 pričujočnostjo na altarjih, kteri bi se skril v revne podobe kruha, da bi le bil vedno blizo njih, da bi se nikdar ne ločil od njih ? »Spo¬ min svojih čudežev je naredil milostljivi in usmiljeni Gospod". (Ps. 110, 4.) Storil si, o Jezus! ta svoj naj veči čudež, da si zadostil svojim, nam nezapo- padljivim željam, biti pri nas, biti vedno blizo nas! Oh, zakaj pa ljudje bežijo pred to tvojo pričujočnostjo ? Zakaj te tako po malem obiskujejo? In če včasih tudi pri¬ dejo za četrtinko ure k tebi, o kako dolgi čas jim je ta trenutek v tvoji pričujoč- nosti! Kakor dolge leta se jim to zdi, zato, ker ne marajo za-te. O poterpežljivi Jezus! kako velik si ti, ki toliko poterpiš, toliko prizanašaš! Tvoja prizanesljivost je zares velika, ker je velika ljubezen tvoja. Le ta ljubezen te nagiba, da si vedno med nami, akoravno smo tako nehvaležni. O pravični Bog! ki si neskončno po¬ polnoma, zato tudi neskončno ljubeznjiv> oh! ne pripusti, da bi bil tudi jaz še kdaj taki nehvaležnik, kakor sem bil dozdaj l Dodeli mi tako ljubezen do tebe, kakoršna se spodobi tvoji časti, tvojemu zasluženjU) in kakoršno sem ti dolžan. Sram me j e 133 in britko spoznam, da je tudi meni mer- zelo, zoperno mi je bilo biti pri tebi, zato ker te nisim ljubil, ali pa, ako sem te kaj ljubil, je bila ta ljubezen merzla, pre¬ slaba. Kadar bo pa s tvojo gnado se moje serce ogrelo v ljubezni do tebe, potem mi ne bo več težavno, biti vedno pri tebi v tem naj svetejšem Zakramentu. Večni Oča! tvojega edinorojenega Sina ti darujem, poglej ga! sprejmi ga, in za¬ voljo njegovega zasluženja te prosim, vlij v moje serce gorečo ljubezen do tega za¬ kramenta, da vedno mislim na njega, vedno hrepenim po njem, do komaj pri¬ čakujem časa, ko mi bo pripušeno biti pri n jem, ga moliti v tem svetišu. O moj Bog! zavoljo Jezusove ljubezni mi daj močno ljubezen do tega naj svetejšega Zakramenta! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Alfonza.) Moja premilostljiva Gospa! Rekla si Beki svoji služabnici: „Naj bo grešnik še tako velik, ako se pa zares skesano oberne 134 k meni, sem vselej pripravljena, ga spre¬ jeti. Ne gledam njegovih brezštevilnih in velikih pregreh, vidim le njegovo voljo, s ktero pride k meni. Nič se mi ne studi, rada umivam in celim njegove rane, zato ker sem res, kakor mi pravijo: Mati usmiljena". — O Marija! ti ne zaveržeš tedaj nobenega grešnika, če je tudi še tako velik, ako se le oberne k tebi z resnično voljo, poboljšati svoje življenje. In ti ga hočeš, pa tudi zamoreš ozdraviti, ako je tudi smertno ranjen. Lej, obernem se k tebi! Ti si Kraljica, ki imaš v svojih rokah vse nebeške zdravila za naše duše. Ponižaj se, o zdravje bolnikov! in zaceli in ozdravi hudo ranjeno dušo mojo! Prosi svojega Sina, saj ti nič odreči ne more, da mi odpusti in mi svojo ljubezen da. O Marija, o upanje moje! od tebe pričakujem rse, kar me rečno osrečiti zamore. (Presveta, neomadežana Devica, kakor p c fervem obiskovanji, stran 25.) 135 Osemindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) ) „Kako, da bi nam ne bil tudi ž •njim vsega podelil?“ (Rim. 8,32.) » Bo g nam je dal svojega edino- rojenega Sinu, Kako bi se bali, da . bi nam odrekel kaj druzega? Večni ■ ^—-—-4 ni prizanesel svojemu lastnemu Sinu, temuč ga je za nas vse dal. „Kako, da nam ne bi bil tudi ž njim vsega podelil ?“ Dobro vemo, da je Jezus Kristus dal vse, kar ima. „Vedoč, da mu je 06a vse v roke dal“. (Jan. 13,3.) Zato pa tudi zmeraj, brez Prenehanja častimo in hvalime svojega do¬ brotljivega, milostljivega in radodarnega, pre- Ijubeznjivega Boga. On nas je obogatil z vsitni svojimi dobrotami, s vsimi svojimi gna- dami, ko nam je dal Jezusa, svojega Sina v na j svetejšem zakramentu Resnjega Telesa. Sv. apostelj nas preserčno opominja, da pre¬ mišljujmo to svojo srečo, ko pravi: „Po ujem ste obogateli.tako, da vam ne manjka nobenega daru." (1. Kor. 1, 5, 7.) Zveličar v vsem sveta, o včlovečena Be¬ seda Božja! terdno tedaj upam, da si moj; v es moj, ako le jaz hočem. Ali pa morem tudi tako terdno misliti, da sem jaz ves tako tvoj, kakor ti mene imeti želiš? Oh, moj 138 Zveličar! zabrani mi ti, da ne bo svet priča take in tolike nehvaležnosti, da bi jaz ne hotel biti tako tvoj, kakor ti želiš, ko si ti popolnoma moje posestvo, kadar te imeti hočem. Oh nikdar, nikdar naj se to ne zgodi, in če se je popred godilo, naj se saj zdaj nikdar več ne! Terdno, nepreklicano se ti od danes zanaprej vsega in popolnoma darujem in dam. Za zdaj in za večno ti izročim svoje življenje, svojo voljo, svoje mišljenje in želenje, svoje djanje in nehanje, svoje terpljenje in svojo britkost. In tako sem ves tvoj, tvoje posestvo. Kakor klavni dar, posve¬ čen edino tebi, neskončni Bog! zagotovim, da se odpovem vsim stvarem, da nimajo nikdar več nobenega deleža v meni. Po- vžij me ti v plamenu svoje Božje ljubezni! Nikoli se ne sme več zgoditi, da bi še kdaj kaka stvarica se polastila le količkaj mojega serca! Da me boš res sprejel zdaj, ko ti nazaj ponudim, kar sem ti bil hu¬ dobno vzel, to je, moje serce; da me boš sprejel zdaj, ko sem te ljubiti začel, k temu mi upanja daje tvoja ljubezen, s ktero si me takrat ljubil, ko te jaz nesrečen 137 ljubiti nisem hotel. — Večni Oča! danes ti darujem vse čednosti, vse preserčne zdihljeje presvetega serca Jezusa, tvojega ljubeznjivega Sina. Sprejmi jih milostno, da ti popolnoma zadostijo moje pomank- Ijivosti. Zavoljo neskončnega zasluženja tvojega Sina jih sprejmi. Po pravici, lahko jih tebi darujem, ker vse, akoravno ne¬ skončne, vse so moje posestvo. On sam jih je dal, on mi jih prilastil. — Pre- dobrotljivi Oča! daj mi zato tiste gnade, ktere Jezus od tebe za-me tirja. To nje¬ govo zasluženje ti darujem v zahvalo za Vs e, kar si mi milostljivo že skazal. To zasluženje ti darujem v zadostenje, v pla¬ nilo za tiste dolge, ktere sem tvoji pravici storil s svojimi pregrehami. To zasluženje ti darujem v prosivni dar ter upam, da tol boš zato dal vse gnade: odpušenje fflojih grehov, odpušenje zasluženih kazen, stanovitnost v dobrem, večno življenje in Čez vse veliko gnado, da te ljubim. Vem, da bom sam kriv, ako ne dobim zavoljo t e ga toliko imenitnega daru od tvojega Veličastva vsega tega, kar želim. Pa tudi tukaj mi ti lahko pomagaš, o predobrot- 138 Ijivi Bog! Tudi za to gnado te prosim zavoljo ljubezni Jezusa Kristusa, ki pravi: „Karkoli bote Očeta v mojem imenu pro¬ sili , vam bo storil. “ (Jan. 14.) Ne moreš mi torej odreči. Gospod! saj nočem nič druzega, kakor le to gnado, da se tebi vsega darujem, in le to gnado, da ne bom nikdar več tako nehvaležen, kakor sem dozdaj bil. O premilostljivi Bog! ozri se na-me in usliši me! Veliko let sem ne¬ srečno živel brez tvoje ljubezni. O ne¬ srečni duevi! da bi jih nikdar več nazaj ne bilo! Danes pa naj bo tisti naj bolj srečni dan mojega življenja, da se nepre- klicljivo popolnoma k tebi spreobernem in da nikdar več ne bom jenjal tebe samega ljubiti. Ljubim te, o moj Bog! ljubim te, o neskončna dobrota! o edina moja lju¬ bezen! moj raj! moje življenje! moje vse. Jezus, moj Bog! moje Tse! ti želiš mene, tudi jaz ne želim dru¬ zega, ko tebe! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 18.) 139 Poeešenje Matere Božje, (Molitev sv. Alfonza.) O Marija! kako prijetno, ljubeznjivo je mojemu sercu lepo pozdravilo, s kterim te kličejo tvoji ljubljenci! „Mater ama- bilis!“ „ Mati preljubeznjiva!“ Gospa moja! zapovedovavka moja! Ti edina si ljubeznjiva med Davidovimi hčerami! Pre¬ čudna lepota, prevelika dobrota tvoja je ginila celd serce Kralja vsih kraljev, ki P"avi: „Kako lepa si ti, prijatlica moja! Ti si vsa lepa in madeža ni nad teboj!“ Ako te pa Bog sam tako ljubi, kaj čem početi jaz ubogi grešnik, kteremu si ti že toliko dobrot in milost skazala? Dolžnost me veže, da te ljubim. O ljubim te, preljubeznjiva Kraljica moja! želim biti pervi tvoj ljubivec! Naj ti dopadejo te 111 oj e želje, o Gospa vesoljnega sveta! in s prosi mi pri Bogu to ljubezen, za ktero te prosim! ker vem, da Bogu je posebno dopadljivo, da te ljubim. O moja preljubeznjiva Mati! stori, da te serčno ljubim. (Presveta, neomadežana Devioa, kakor po per- *em obiskovanji, stran 25.) 140 Devetindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Glej, stojim pri vratih in ter- kam.“ (Baz. 3, 20.) O nebeški, preljubeznjivi Božji pastir! ti nisi bil zadovoljen s tem, da si bil na terdem lesu svetega križa ža¬ rno tega si se zakril v ta božji Zakrament na naših altarjih, da bi bil vedno blizo nas, da bi vedno terkal na vrata naših sere in bi tako ložej prišel v naše serca. Oh zakaj nisem tako moder, da bi tvojo pričujočnost v prid obračal, kakor je modra bila tvoja nevesta v visoki pesmi. Svetega veselja vsa prevzeta, se srečno šteje, ko najde svojega ljubega Ženina. O da bi te zares ljubil, da bi te ljubil tako, kakor zaslužiš ljubljen biti, ti presveti Zakrament! gotovo bi želel noč in dan bivati pri tebi tukaj na tern altarji. Tukaj bi hotel zmeraj biti, til pri tvojem veličastvu, ktero je na videz za¬ krito v posvečene podobe revnega kruha. Tukaj bi tudi jaz okušal tisto angeljsko radost, tisto nebeško veselje, ktero vleče klan; 141 k tebi vse duše, ki te zares ljubijo. Po¬ tegni me sedaj na-se s svojo prijetnostjo, naveži me na-se z vezmi svoje nezapopad- ljive ljubezni in lepote. „ Vleci me! za teboj potečemo, za duhom tvojih mazil. “ (Vis. pes. 1, 3.) Res, moj Zveličar! da bom ložeje, hitreje pritekel k tebi, o ti v tem zakramentu skriti, prečastni Kralj ! zapustim zdaj, v tem trenutku, vse stvari, vse pozemeljsko. „Tvoji otroci so kakor mlade oljke okoli tvoje mize", pravi psalmist (127, 3.), take so tudi duše, ki kleče okoli mize Gospodove, polne dobrega sadu, vnete svete serafinske ljubezni. Pa, °h, moj Jezus! sram me je, ki sem tako ©erzel, prazen , gol, brez vsih čednosti; Sram me je, stopiti pred te. Ti Izraelcem Prepoveduješ, da se nobeden ne sme bli¬ žati tvojemu posvečenemu altarju, ako ne prinese seboj daru. (II Mojz. buk. 25.) Kaj hočem tedaj jaz storiti ? Ali mar ne smem v eČ pred-te stopiti? O to bi te ožalilo. Pridem pred-te, čeravno sem reven in ubog, hrez dani, brez vsega. Ti mi boš popred Že dal tiste darove, ktere tebi prinesti ©oram. Dobro vem, da si v tem zakra- 142 mentu ne le, da bi poplačeval svoje mo¬ livce, svoje ljubljence, temuč tudi zato si tukaj, da bi dajal vse dobro ubogim, iz¬ med kterih sem tudi jaz. Začni tedaj precej danes z menoj, o Gospod! Molim te, o Kralj mojega serca! Ti, ki tako resnično ljubiš ljudi, ti zvesti, vedno čuječi pastir svojih ovac. Bližam se danes sedežu tvoje svete ljubezni. Ker ti pa nimam kaj dati, ti ven- der ponudim svoje revno serce! Ti ga po¬ sveti, da bo tebe ljubilo, tebi dopadlo. Pripravno je, te ljubiti. S tem svojim ser¬ cem te hočem ljubiti, kolikor premorem. Potegni ga k sebi, naveži ga na svojo sveto voljo, da, kakor nekdaj apostelj Pavel, veselo porečem: „Vjeti jetnik Jezusa Kri¬ stusa sem. “ Gospod! skleni me popolnoma seboj, da pozabim vse, kar nisi ti, da po¬ zabim tudi sebe; da sem pripravljen zgubiti vse; in da za vse to dobim tebe in te večno ljubim. Ljubim te, o moj Jezus! sklenem in združim se s teboj. Daj mi gnado, da te dobim. Daj mi moč, da te ljubim. P°' magaj mi, da te nikoli več ne zgubim. O Jezus! ti sam si mi zadosti (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) 143 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Alfonza.) O nam čez vse milostljiva Kraljica! tvoji služabniki te imenujejo besednico vsih grešnikov, ki pri tebi pomoči išejo. Tvoje delo je, da varuješ grešnike, ki k tebi pribežijo. Tudi jaz danes k tebi pri¬ bežim, o veličastna Mati Božja! Kličem ti s tvojim zvestim služabnikom: No, naša mogočna besednica! spolni svojo službo. Potegni se za nas! Vem, da sem se pre¬ hudo pregrešil nad tvojim Sinom, pa stor¬ jeno je. Nobeden me ne more rešiti, ako me ti ne rešiš. Samo povej svojemu božjemu Sinu, da si me ti pod svojo brambo vzela. To edino bo dovolj, to ga bo na¬ gnilo, da mi bo odpustil in večno življenje dodelil. O moja preljubeznjiva Mati! Teši me m pomagaj mi, da bom zveličan. (Presveta, neomadežana Devica, kakor po Pervem obiskovanji, stran 25.) 144 Trideseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Zakaj skrivaš svoje obličje ?“ (Job- 13, 24.) Pobožni Btari očak Job je bil žalosten, bal se je, ko je vidil, da je Bog svoje obličje za¬ kril pred njim. Vse drugač pa je, ko mi vidimo, da Jezus Kristus svoje božje veličastvo zakrije našim očem v posvečenih podobah kruha. To obnašanje našega Zveličarja pa mora v našemu sercu obuditi vse drugačne čutila, kakor jih je imel Job. Jezus se je skril v te podobe, da bi nas navdal z zaupanjem in oživil našo ljU' bežen; in ravno s tem je pokazal, kako ne¬ skončno nas ljubi. Zato pravi neki pobožen učenik: „Ko Gospod naš Bog v tem zakra¬ mentu zakriva svoje obličje, nam odkriva svojo neskončno ljubezen". Zares! kdo bi se kdaj prederznil pred njega stopiti, ter mn odkriti svoje želje, svoje nagnjenje, ako bi bival na altarji v svoji nebeški, kraljevi blisobi. O Jezus, kako ljubeznjiva znajdba je to, da se v tem presvetem Zakramentu skriješ v revne podobe belega kruha, da vsak lahko brez strahu k tebi priteče, te vsak lahko ljubi, vsak lahko najde, kdor le hoče! Po pravici opominja prerok Izaija 145 vse ljudi, naj pripovedujejo in oznanujejo vsemu svetu, da zvedo in vedo vse ljud¬ stva po vsi zemlji, kako nas naš Bog ne¬ skončno ljubi. „Oznanujte med ljudstvi njegove dela. Pojte Gospodu, ker je storil veličastne reči; oznanujte to po vsi zemlji/ (Iz. 12, 4, 5.) — O preljubeznjivo serce mojega Jezusa! ti si vredno, da posedeš serca vseh stvari! O Božje serce! polno, zmeraj prepolno neznane, goreče ljubezni, ti si ogenj, ki vse povžiješ; povžij tudi mene in daj mi novo življenje, življenje Čiste ljubezni in gnade! Tako me skleni seboj, da mi ne bo mogoče, se še kdaj odtergati od tebe. O premilo serce mojega Jezusa! sulica je prebodla tvojo stran, da imajo verne duše pribežališe, zavetje v tebi. Tudi jaz hočem biti med njimi. O neza- Popadljivo serce mojega srednika! Vidim ts vtopljenega v neznane bolečine tam na križi visečega. Vse pregrehe vesoljnega sveta so te v neizmerno britkost potonile. Naj občutim tudi jaz saj nekoliko teh bo- lečin, da se bo tudi moje serce utopilo v britko žalost in kesanje zavoljo storjenih grehov. Saj imaš v tem zakramentu tisto 10 146 ljubezen, ktera te je nekdaj na Golgato v smert, y smert na križu peljala. In ta ljubezen je obudila v tebi neskončne želje, se z menoj skleniti. Ali bi bilo mogoče, da bi se še dalje vstavljal tvoji ljubezni, s ktero me tako ljubeznjivo k sebi vabiš? Glej svoje zasluženje, o preljubeznjivi Je¬ zus! in usmili se me! Rani moje serce, kakor si nekdaj ranil serce svoje ljube neveste, svete Terezije. Z vezmi svoje ljubezni me okleni; pritisni me na svoje božje persi in s svojim presvetim sercem me popolnoma skleni. Danes nepreklicljivo obljubim in zaterdim, da s tvojo gnado si hočem resnobno prizadevati, dopasti le tebi, živeti le tebi. Svojo veljavo, svojo posvetno čast, svoje nagnjenje, terpljenje, razveseljevanje, vse, vse, karkoli bi tvojemu Božjemu sercu le nekoliko nasprotovalo, vse položim zdajle, v tem trenutku, kakor žgavni dar na altar. Daj, oh daj, o včliki Bog! da vse moje mišljenje, djanje in nehanje ne iše dru- zega, kakor dopasti le tvojemu presvetemu sercu! O nepoznana, večna, ljubezen mo¬ jega Boga! preženi iz mojega serca vsako 147 drago vstvarjeno ljubezen! — O Marija! upanje moje! ti vse premoreš pri Bogu, zadobi mi gnado, da bom, kot zvesti hla¬ pec, ljubil svojega Boga do konca svojega življenja. Amen. Tako upam, tako naj bo zdaj in na vekomaj! Kdo me bo ločil od ljubezni Jezusa Kristusa? (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, i6.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Alfonza.) O veličastna, čez vse povzdignjena Gospa! Mati vsih sirot! Sirote tega sveta so ubogi grešniki, ki so zgubili Boga, svojega Očeta. K tebi, o Mati preusmi- Ijena! zdihujem. Zgubil sem svojega Očeta, ker sem z grehom njegovo gnado zgubil. V tej strašni nesreči, kdo mi bo pomagal, kakor le ti? Saj ti me moreš rešiti, ker si ti Mati moja. Kdo te je kdaj klical, vpraša neki velik služabnik Božji, in bi ga ne bila ti uslišala? Kdo te je kdaj prosil in bi ne bil pomoči zadobil? Kdo je bil pogubljen, kteri je bil k tebi pri¬ bežal? Le on bo pogubljen, kdor k tebi 10* 148 priti noče. O Mati moja! k tebi pribežim. Bodi mi milostljiva in usmiljena, pomagaj mi in ne zapusti me! Mati Božja! z zaupanjem k teM pribežim. (Presveta, neomadežana Devica, kakor po f>®rvem obiskovanji, stran 25.) Inointrideseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) KiESi •O prelepi pogled! ko je naš pre- dragi Zveličar, ves truden po dolgi poti, sedel in počival pri Jakopo- vem studencu, ter je ljubeznjivo čakal Samarijanke, da bi jo pod- ___j učil, poboljšal, večno zveličal. Ravno tako dela tudi še dandanašnji z nami. Kakor takrat, hrepeni še zdaj, da bi zveličal naše duše, za ktere je toliko delal, se toliko tru¬ dil, Kri in življenje za-nje dal; in le zato biva na naših altarjih, kakor pri studencu svojih božjih gnad. Čaka in vabi neprenehoma vse verne duše, da bi prišle k njemu, saj zane- ktere trenutke, da bi jih s svojo prijetnostjo vnel popolnoma za Božjo ljubezen. Zdi se mi, kakor da bi Kristus z vsih altarjev, kjer prebiva, nam na ušesa klical: „0 človeški •otroci! zakaj bežite pred menoj? Zakaj ne 149 pridete k meni P Zakaj nočete biti pri meni? Mar ne veste, da vas serČno ljubim P da le iz ljubezni do vas tu bivam, da le zavoljo vas sem se toliko ponižal? Zakaj se me bo¬ jite P Saj zdaj se nisem prišel vas sodit. Ta skrivnost moje ljubezni me le zato tukaj za¬ kriva, da bi vam dobro storil; da bi zveli¬ čal vsacega, ki se zateče k meni; ker nisem prišel, da bi svet sodil, temuč, da bi svet zveličal.“ (Jan. 12, 47.) Pomislimo pa še tudi to-le tolaživno resnico: Kakor Jezua vedno v nebesih živi, da za nas prosi (Hebr. 7, 25.), tako je tudi v tem zakramentu noč in dan pričujoč, da nam je naš besednik, ker se, kot klavni dar, nebeškemu Očetu vedno daruje, da nam zadobi milost in pre¬ obilno gnad. Zato pravi zveličani Tomaž Kempčan: Serčni, brez strahu in neboječi bo moramo bližati Jezusu. Prav prijazno, ka¬ kor z naj boljšim, naj zvestejšim prijatlom, se moramo ž njim pogovarjati, kakor se po¬ govarja prijatel s svojim prijatlom. Predobrotljivi Bog! zares, posebno milostljiv si, ker se toliko ponižaš, da pripustiš, da smem jaz ubogi revež se po¬ govarjati s teboj. Ker je temu tako, o prečastni Kralj! naj ti z otročjim za¬ upanjem odkrijem vse svoje serce! Vem in spoznam, dobro vidim, kako nehvaležni 150 so ti ljudje, o moj Jezus, o moj Zveličar! Kako preserčno jih ljubiš; pa oni te ne ljubijo. Vedno in obilno jim dobrote ska- zuješ, zato pa so ti nehvaležni ter te za¬ ničujejo. Gnade jim ponujaš, oni jih za¬ metujejo. Kličeš jih, oni pa te ne poslu¬ šajo; njih serca so oterpnjene. O Jezus, o Jezus! tudi jaz sem bil med temi ne- hvaležniki in tudi jaz sem smertno ranil tvoje preljubeznjivo serce. Oh, le preveč je to! Vender zdaj sem terdno sklenil, da se bom poboljšal. Vse prihodnje živ¬ ljenje, ktero še upam od milosti tvoje, bom v to obračal, da popravljam raz- žaljenja in za nje zadostujem, ter si pri¬ zadevam spolnovati tvojo presveto voljo. O Gospod, govori! poslušam te. Zapovej, kar hočeš; vbogal te bom. Pokaži mi svojo sveto voljo, pokoren ti bom, ker upam, da bom s tvojo gnado vse natanko in zvesto spolnil. Moj Bog in moj Gospod! danes terdno sklenem, da nič ne bom opustil, karkoli bo v tvoje veči počastenje. Pripravljen sem vse dati, da spolnim ta sklep. Znance, prijatle, starše, brate in sestre, žlahto, čast in premoženje, veselje, 151 zdravje, cel6 svoje življenje, vse naj za zmeraj zgubim, ako bi mi to kaj opove- ralo, da bi ne spolnoval tvoje pravične volje, ali da bi tebi ne dopadel. Vse naj bo zgubljeno, da boš le ti poveličevan med ljudmi do konca sveta. O srečna zguba! če z njo razveselim tvoje prelju- beznjivo serce! O Gospod! Bog moje duše l jaz te ljubim. O previsoka, čez vse lju- beznjiva dobrota! svoje revno in ubogo serce, ktero pa te ljubiti želi, sklenem s serci vsih nebeščanov, ki vsi v sveti lju¬ bezni gorijo; sklenem s sercem Marijnim, ktera te je med vsimi stvarmi tukaj na zemlji naj bolj ljubila; sklenem ga s tvo¬ jim presvetim sercem samim. Ljubim te z vsim, kar sem in kar imam. Zdaj in ve¬ komaj želim tebe, edino tebe ljubiti čez vse. Moj Bog, o moj Bog! jaz sem troj in ti si moj! (Zdaj duhovno obhajilo, stran 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Alfonza.) O Marija! ti si tura Davidov, ki imaš na tisuč škitov in orožja, da braniš vse, 152 ki k tebi pribežijo. »Tvoj vrat", pravi ženin v visoki pesmi, »je turn Davidov, ki je zidan z branili; na njem visi tisuč škitov, vse orožje močnih". (Vis.pes. 4,4.) Ti si torej, o Božja Mati! naj moč¬ nejši bramba vsim, ki se bojujejo na tem bojiši. O kako strastno, kako močno me napadajo, brez nehanja, moji sovražniki, da bi mi vzeli gnado Božjo in prijaznost, brambo tvojo. Pa ti si moje braniše, moje pribežališe, moj škit. Varuj me in vojskuj se za-me, o usmiljena Mati! da pod tvo¬ jim vodstvom srečno premagam vse svoje sovražnike! O Marija! tvoje presveto ime je moja gotova bramba! (Presveta, neomadežana Dorica, kakor po p« r " rem obiskovanji, stran 25.) „Češeno, hvaljeno na] vedno bo! presveto Retnje Telo! Amen.“ Pa tud’ Marija, prečista, neomadežana Mati-Devica, hvaljena naj bo ! Amen. 153 Serčni zdihljeji k Jezusu v zakramentu svetega Rešujega Telesa. (Ti zdihljeji so prav pripravni za sv. Obhajilo, P r e3 ali potlej; tudi pri sv. maši, ali veliki teden, »li pri popoldanski službi Božji, ali sploh pri ob- 'skovanji sv. ftešnjega Telesa.) 1 . „Pridite, sionske hčere, in poglejte kralja Salo¬ mona s krono, s ktero ga je kronala njegova mati dan Vegovega zaročenja in dan veselja za njegovo serce.* I r »s. pes. 3 , 11 .) O ve hčere, ki ste v gnadi Božji, ve ,°goljubne duše! pridite iz temote tega sveta 'h poglejte Jezusa, svojega Kralja, kronanega 8 sramotno, bolečo, ternjevo krono, s ktero S* je kronala njegova mati, to je, brezbožna Rodnica ali judovska cerkev, dan njegovega 154 zaročenja, to je, dan njegove britke smerti, ko se je na križi zaročil z vašimi dušami. Pridite zdaj in poglejte tu njega premilega, preljubeznjivega, ki je prišel, da bi se zaročil z vami v tem zakramentu svoje neskončne ljubezni. O moj preljubeznjivi Jezus! toliko si tedaj storiti mogel, da bi se sklenil z nami v tem presvetem zakramentu! Tako sramotno, pa tako britko smert si si zvolil! O pridi, hitro pridi in skleni se z mojo dušo! Res je bila popred tvoja sovraž¬ nica, zdaj pa bo s tvojo gnado tudi ne¬ vesta tvoja. Pridi, o nebeški Ženin! ob¬ ljubim ti vedno zvestobo; pa tudi ti ob¬ ljubim, da te hočem ljubiti kot resnična nevesta, in da hočem le to misliti, ka r tebi dopade. Tebe edinega hočem ljubiti, tvoj hočem popolnoma biti. O moj Jezus! ves, ves hočem biti tvoj. 2 . „Moj ljubi mi je, ko Šopek mire, ki mi v ni ' derji tiči.“ (Vis. pes. 1, 12.) Ako se šopek mire odreže, teče iz njega zdravilno mazilo. Naš preljubeznjivi Jezus je hotel na svojem presvetem telesu ranjen biti, ter vso svojo presveto Kri preliti, da nam 1° more podeliti v tem kruhu večnega življenja. 155 O predragi šopek mire! o ljubezni polni Jezus! pridi k meni. Ako te pre¬ mišljujem na križi ranjenega, te milujem; ko te pa v tem presladkem Zakramentu prejmem, si mi ljubeznjivši, prijetniši, kakor naj žlahtneji grojzd žejnemu člo¬ veku. Pridi v mojo dušo, okrepčaj, nasiti jo s svojo sveto ljubeznijo. O koliko ve¬ selje me navdaja, če pomislim, da bom z daj prejel v svoje sercd tistega Zveli¬ čarja, kteri je zavoljo mojega zveličanja vso svojo Kri prelil, na križi umorjen bil. 0 moj Jezus! ne dopusti, da bi te še kdaj pregnal iz svojega serca, da bi te še kdaj posilil, mene spet zapustiti. Zmeraj te hočem ljubiti, zmeraj s teboj zedinjen, sklenjen biti. Zmeraj hočem biti Jezusov, smeraj naj bo on moj, zmeraj, zmeraj. 3 . „Kadar je kralj na svojem lezišu, daje svoj duh n °ja narda. (Vis. pes. 1, 11.) Kadar pride Jezus pri sv. Obhajilu v k&ko dušo, o kako na tanko vidi in spoznd. duša svojo revšino, svoje uboštvo; ker Osvetljena je z lučjo, ki jo je prinesel seboj Nebeški Kralj. Kakor je narda revna cvetica, a ko se poniža tudi duša; in ravno to poni- 156 ževanje daje prijetni duh, ki toliko dopada Božjemu Kralju. In to ravno zato vabi tako dušo, da se sklene ž njim vedno bolj in bolj. Moja duša! ako želiš, da bi Jezus v tebi prebival, dobro premisli svojo revšino, svoje uboštvo, — kdo da si in kaj si za¬ služila. Ponižuj se, kolikor le premoreš; preženi iz svojega serca vse svoje lastno čislanje, ktero Jezusa odvračuje, k tebi priti in v tebi prebivati. — O preljubi moj Zveličar! oh! pridi, pridi s svojo ne¬ beško svitlobo in mi pokaži, da popolnoma spoznam, kako reven, kako ubožen, kako slab sem, da boš mogel z dopadajenjem v meni prebivati in me nikdar več ne za¬ pustiš. 4 . „Mislite dobro od Gospoda." (Modr. 1, 1.) Zakaj, moja duša! si tako klavern#) zakaj tako maloserčna P Saj vidiš neskončno dobroto in ljubezen svojega Zveličarja. Za¬ kaj mu ne zaupaš P — Zdaj, ko si pripr»y ljena, sprejeti Jezusa Kristusa, se mora tvojo mišljenje strinjati z neskončno dobroto tvo¬ jega Boga, ki se ti samega sebe popolnoma d&. Zaupaj! Res so njegove sodbe strahovito napuhnjenim in terdovratnim; mile in ljube«- njive pa so vsim ponižnim in skesanim, w 157 ga ljubiti hočejo, ki njemu dopasti želijo. Te sodbe izvirajo iz serca, ki je prenapolnjeno * očetovsko ljubeznijo in z Božjo dobroto. Ko jih je David premišljeval, je zaklical ves Tesel: n Na tvoje pravice se popolnoma za¬ nesem." — „Tvoje pravice so prijetne/ — Spominjam se tvojih sodbš od nekdaj in se tolažim." (Ps. 118.) O naš včliki Bog je čez vse ljubez¬ niv in prijazen vsacemu, ki ga iše z lju- bijočim sercem. O kako dober je Bog vsi-n, ki si prizadevajo njegovo voljo spol- novati, njemu dopasti! O moj Bog! moje upanje, moja lju¬ bezen! ne želim nič druzega in ne hre¬ penim po ničemur drugem, kakor le tebe resnično in vselej ljubiti, le tebi dopasti n spolnovati tvojo presveto voljo. Daj ®i gnado, da to v resnici storim in te nikdar več ne zapustim! 5 . „Moje serce čuje. v Glas mojega ljubega je, hi te rhal u govori nevesta. Ženin pa ji pravi: „Odpri mi, *°ja sestra, moja prijatlica, golobica moja, neomade- z ana moja!“ (Vis. pes. 5, 2.) Tako kliče Jezus v presvetem Zakra¬ mentu in terka na serce tistega, ki njega dnbi in ga iše. Odpri mi, duša moja! svoje Serce, ji pravi, da vanj grem in se sklenem 158 ž njim; da boš meni podobna in po tej po¬ dobnosti „mo j a s estra" ; da boš po pre¬ jetih mojih darovih »moja pri jatli c a"; da boš po svoji keršanski priprostosti »go- lobica moja" in da boš po čistosti svo¬ jega serca, ki jo boš od mene prejela, »ne- omadežana moja*. In še dalje kliče: „Odpri mi, ker moja glava je polna rose in moji lasje polni noš; nih kapelj.* (Vis. pes. 5, 2.) Kakor da bi hotel reči: „Lej, ljuba duša moja! Vso nož tvojega pregrešnega življenja sem čakal — do danes. Poglej me zdaj: Ne pridem, da bi te tepel s svojo pravično jezo, pridem pa T tej skrivnosti z lasmi, prenapolnjenimi ne¬ beške rose, da bi v tebi nečisto ljubezen do stvari pogasil in zažgal ogenj svete, čiste lju¬ bezni do mene. Jezus, lej! odperta so vrata v moje serce. Pridi, le pridi, pa pridi urno in delaj v meni, kar ti dopade! Odpovem se vsaki drugi ljubezni, da bom ves tvoj, in stori z menoj, kar želiš, da me za svoje svete namene vsega popolnoma prenaredis- 6 . „Naj pride moj ljubi na svoj vert in naj ji sa ^ svojih jabelk. u (Vis. pes. 5, 1.) S temi besedami vabi duša Jezusa, ki ga v sv. Obhajilu želi prejeti. PridJ, 159 moj ljubi! v moje serce, kjer so bili po- pred sovražniki tvoji, z gnado tvojo pa so izgnani, in serce je za te pripravljeno. „Naj pride in je sad svojih jabelk.“ Pridi in okusi sad tistih čednost, ktere boš sam seboj prinesel! O Gospod, moj Bog! očisti mojo dušo, ker to tirja tvoja čast, čast tvojega veličastva; ozaljšaj jo, da ima sladki sad, prijetni duh tvoje ljubezni. Stori jo dopadljivo tvojim očem, da ti bo vedno pripravno stanovanje, te v sč sprejeti. 7 . „Na persih vas bodo nosili. 11 (Iz. 66, 12.) Te ljubeznjive besede govori Jezus na¬ šim dušam v naj svetejšem Zakramentu. Pri¬ dite in nasesajte se na persih mojega Božjega mleka, ktero vam ponujam v tem zakramentu, T kterem vam dajem piti svojo lastno Kri. ~~ Kje je pastir, vpraša sv. Krizostom, ki bi redil svoje ovce s svojo kervijo P Dojnicam prepušajo matere svoje otroke, da jih redijo; tj pa, o božji Pastir! hočeš v svoji preveliki ljubezni napajati naše duše z lastno Kervjo. O kako prav in kako dobro je delala sv. Katarina Sionska! Kadar je šla k sv. Obha¬ jilu, je tako hrepenela po Jezusu, kakor hre- P e ni lačno dete po maternih persih. Prav ima tudi sveta nevesta v visoki pesmi, sleherna 160 pobožna duša, ki čez vse pozemeljske slad¬ kosti visoko ceni nebeške gnade, ki nam te¬ čejo iz presladkega serca Jezusovega v tem naj svetejšem Zakramentu. O Jezus! ti me hočeš v sv. Obhajilu napojiti s svojo lastno Kervjo. Spodobi se, da ti zato tudi jaz darujem vse veselje in sladkosti, ktere in kakoršne mi ta svet dati premore. Darujem ti jih, pa tudi te za¬ gotovim, da raji preterpim vse hudo, da sem le sklenjen s teboj, kakor da bi vžival vse dobro, pa bil ločen od tebe. Dovolj, čez vse dovolj mi je, da le tebi, o moj Bog! dopadam, da le tebe razveseljujem. Saj ti sam si tega vreden. Za-se prosim le tvoje gnade, le tvoje svete ljubezni, in dovolj Sem bogat. (Sv. Ignacij.) 8 . „ Jejte prijatli, in pite, in napite se, preljubi" (Vis. pes. 5, 1.) Kteri so še le postali prijatli Božji in so še le nastopili pot čednosti, taki si morajo pri sv. Obhajilu, pri prejemi presvetega Reš' njega Telesa, z vso močjo prizadevati, da ji® bo ta Božja jed teknila v večno življenje. Kteri so pa na poti čednosti dalje prišli, ne potrebujejo tolikega prizadevanja. Popolni pa, ki so ljubljenci Božji, to je, v čisti lju' 161 bežni Bogu Tse vdane, od Boga preseržno ljubljene duše, te se pri zavživanji te Božje hrane, zavoljo možne ljubezni tako rekoč vpijanijo, tako da pozabijo vse posvetno, tudi sebe, in so v Boga samega vse vtopljene ter nič druzega ne mislijo, kakor le, da bi Bogu dopadle. Preljubeznjivi moj Jezus! tako po¬ polnoma pač jaz nisem. Ti pa me lahko storiš tako popolnega. Zavoljo velikih pre¬ greh in mnozih svojih pomanjkljivost se ne morem šteti med tvoje ljubljence. Lahko pa je tebi, da tudi mene deneš med te srečne. O kraljeva ljubezen! pridi in posedi vso mojo dušo. Napravi in vterdi v moji duši kraljestvo svoje ljubezni, da mi le ona zapoveduje, da pa tudi le njo poslušam in sem le nji pokoren. Vzemi me meni in pridruži me sebi. Stori, da pozabim vse stvari, vse pozemeljske ve¬ solja, da pozabim tudi sebe in vse svoje Želje, da ne poželim nič druzega, kakor le tebe in kar je tebi dopadljivega. O edina dobrota moja, o neprecenjeni moj zaklad, moj Bog in moje vse! To prosim, to želim °d tebe po zasluženji tvojega britkega terpljenja in tvoje smerti. Svete Ura. 11 162 9 . „Podperajte me s cvetlicami, osujte me z ja- belki, ker od ljubezni omedlujem.“ (Vis pes. 2, 5.) Duša, pozabljivši sebe in vse svoje, omedluje in le misli, ker je slaba, kako da bi s svetimi željami, ki so cvetlice, in z do¬ brimi deli, ki so sad ljubezni Božje, novo moč dosegla. O moj, tukaj y presvetem Zakramentu skriti Bog! Ker hočeš, da sem ves tvoj, stori z menoj, kar ti dopade. Naj vse po¬ zabim, kar me ne pelje k tvoji ljubezni. Pomnoži mi želje, da tebi dopadem. Pa dodeli mi tudi, da to cvetje ne ostaja le cvetje, temuč da sad obrodi, da iz lju¬ bezni do tebe veliko storim, veliko terpim, ker si ti za-me toliko storil, toliko terpel. Daj mi gnado, o Bog! da te ljubim, pre¬ denj smert pride; pa da te ljubim res¬ nično, ne le z besedo, ampak tudi v djanji- 10 . „Moj ljubi je bel in rudeckast, zbran izmed tavientov* (Vis. pes. 5, 10.) Naš ljubi Jezus je ves bel v svoji nedolžnosti in čistosti; je pa tudi rudeČ- kast v ognji svoje Božje ljubezni. O moje nedolžno, neomadežano, v ljubezni do mene 163 goreče Jagnje Božje! kdaj yender me boš storilo sebi podobnega! Kdaj bom čist, kakor si ti čist, enak sneženo-beli liliji. Kdaj se bom vnel v ljubezni do tebe, kakor ti goriš v ljubezni do mene? Od¬ povem se vsi drugi ljubezni, in zvolim si tebe, naj veči, naj boljši dobroto. Bežite, vč stvari! kaj hočete od mene? Poberite se, naj vas ljubi, kdor vas iše! Jaz pa išem in želim le Boga samega. Njegovo je moje serce in moja ljubezen. n. „Prikazala se je ljubezen in dobrota Boga, našega Zvelilarja. (Tit. 3, 4.). Ko se je Sin Božji včlovečil, je pokazal fvojo dobroto vsemu svetu. Ko je pa priču¬ joč v tem zakramentu, o kam ga je peljala »jegova mila ljubezen? Sv. Avguštin pravi: »Komur vere manjka, ali se mu ne bodo ne¬ umne zdele besede: »Jejte moje Telo in pite »lojo Kri ?“ O ljudje! hoče Jezus reči, da bote vender spoznali, kako močno vas ljubim, pridite in se nasitite z mojim lastnim Mesom. O sveta vera! kdo izmed nas bi bil kdaj kaj tacega želeti, kdo le misliti mogel, ako bi ne bil Jezus Kristus sam tega hotel, sam toga storil? Kadar so slišali Kristusovi učenci 18 njegovih ust, da jim hoče dati svoje Telo li* 164 v jed, se jim je zdelo terdo to govorjenje, kakoršnega niso mogli poslušati, še manj pa verjeti. To govorjenje je terdo, in kdo ga more poslušati?" (Jan. 6, 61.) Zato so ga celo nekteri zapustili, — in vender je to go¬ vorjenje gotova resnica, ki jo vsi verovati moramo. In kaj hoče Jezus Kristus za vse to, kar nam je storil? Nič druzega ne, kakor da ga ljubimo. Gospod Bog je nekdaj rekel: „In zdaj, Izrael, kaj hoče Gospod tvoj Bog od tebe, kakor da ga ljubiš, mu služiš iz vsega svojega serca in iz vse svoje duše?" (5. Mojz. 10, 12.) O preljubeznjivi moj Jezus! Kaj ti vse obetaš, kaj ti vse ponujaš njemu, ki te ljubi? Ti ga zagotoviš svoje nasprotne ljubezni. »Ljubim nje, ki mene ljubijo . 8 (Prijp. 8.) Obetaš mu, da ga hočeš pri¬ jazno, ljubeznjivo objeti, ako bi se bil tudi popred od tebe obernil. »Spreobernite se k meni in se bom k vam obernil. “ (Cah. 1,3) Obetaš, da hočeš z Očetom in s sv. Du¬ hom k njemu priti in v njegovem sercu stanovati. »Kdor pa mene ljubi, bo ljubljen od mojega Očeta ... in bova k njemu pri' šla in pri njem stanovala. “ (Jan. 14, 21,23.) Kaj bi bil še obljubiti zamogel, da bi ljudi 165 bolj k sebi vabil? O moj preljubeznjivi Bog in Gospod! zdaj spoznam, da hočeš, naj te tudi jaz ljubim. O moj Bog! naj se to zgodi! Ljubim te, kolikor te moje serce ljubiti premore. In če te ne ljubim prav, uči me, kako naj te ljubim, in daj mi gnado, da te ljubim, kakor ti ljubljen biti hočeš! 12 . „Ne glejte me, da sem zagorela, ker solnce mi je barvo vzelo." (Vis. pes. 1, 5.) Prevelika vročina mi je barvo vzela, pravi sv. nevesta. Jaz pa, o moj prelju¬ beznjivi Jezus! moram reči: Moje pregrešne nagnjenja so me ogerdile in počernile. „ Cerna sem, pa vender lepa. “ (Vis. pes. 1,4.) Tudi jaz moram to spoznati: Cern sem zavoljo svojih djanj, pa lep sem zavoljo tvojega zasluženja, moj božji Zveličar! čern, gerd sem bil tisti nesrečni čas, kadar sem se ločil od tebe; zdaj pa, s teboj sklenjen, me je tvoja v gnada, tvoja ljubezen lepo prenovila, češen in hvaljen bodi zato, o moj Jezus! Ne pripusti pa, da bi še kdaj zgubil svojo sedajno lepoto, ali da bi se omadežal še kdaj! Ljubim te, o nevstvar- 166 jena, neskončna lepota! želim in hrepenim, da bi se ta lepota moji duši zmeraj bolj in bolj vcepila, da bi vedno bolj dopadel tvojim božjim očem, da bi me ti vedno tudi ljubil. 13 . „Vleci me! za teboj pdteiemo, za duhom tvojih (Vis. pes. 1, 3.) Ker se v tem sedajnem življenji, o moj Jezus! ne morem k tebi v nebesa povzdigniti, zato si pa ti z nebes prišel, da se v tej skrivnosti neskončne ljubezni s teboj skleniti morem. Vleci me tedaj popolnoma k sebi, o neskončna dobrota moja! Ne prosim te, da bi me zato po¬ tegnil k sebi, da bi se s teboj veselil, radoval; prosim te pa, da me s svojo sladkostjo potegneš na-se zato, da bi za- naprej nič druzega ne želel, nič druzega ne počel, kakor da spolnujem tvojo pre¬ sveto voljo. Saj se tudi spodobi, da se v vsem vsega podveržem tvojim premodrim naredbam. Terdno me združi seboj, da bom rešen, rešen pozemeljskih želj, hodil s teboj po potu svetih čednost, in našel mir v spolnovanji tvoje presvete volje, da bom tukaj in tamkaj srečen. 167 14 . „ Peljal me je v vinski hram in je ljubezen v meni vredil. u (Vis. pes. 2, i.) Sveti Bonaventura pravi, da ta vinski hram je sv. Obhajilo. Duša, ktera se tukaj zedini z božjim Kraljem, pokuša in pije vino lju¬ bezni Božje, ki v nji slabi želje po stvareh, na¬ sproti pa oživlja v nji pravo ljubezen, da sama sebe zmerno ljubi, svojega bližnjega v djanji, ka¬ kor samo sebe, Boga pa iz vsega serca, čez vse. O preljubeznjivi moj Jezus, o Go¬ spod in Kralj moje duše, peljal si tudi mene v hram svoje ljubezni, namreč v se, ki si se v tem zakramentu sklenil z menoj. O moj Bog! čutim, da je drugačno moje serce, da se je prenaredilo. Nekako sveto željo čutim v sebi, ki me mirnega dela, mi nečisto ljubezen pristuduje ter v meni sveto ljubezen do tebe, o Jezus! vnema. 0 predobrotljivi Jezus! ker si mi dovolil priti v ta presrečni hram, ne dopusti, da bi ga še kdaj zapustil. Vleci me zmeraj bolj od pozemeljske ljubezni in zveži me zmeraj terdneje seboj, da se tako kdaj približa tisti srečni dan, ko bom s teboj v nebesih vekomaj zedinjen. In tam te bom gledal z obličja v obličje, te vžival brez nehanja, te ljubil vso dolgo večnost. 168 15 . „Moj ljubi je Sel doli na svoj vert h gredici dišav, da bi se na vertu pasel in lilij natergal.“ (Vis. pes. 6, 1) Presladki Zveličar moj! stopil si iz nebes v mojo dušo. S svojo gnado jo na¬ redi sebi v prijeten vert, kjer si boš na¬ tergal lepih lilij (lepih čednost) in sadu (dobrih del). Odpusti mi, ker sem te bil zapustil. Sprejmi me, akoravno sem ti bil nezvest, saj pridem skesan k tebi. Daj mi tako čistost serca, kakoršno od mene hočeš. Daj mi pa tudi moč, da storim vse, kar tirjaš od mene. Daj mi svojo sveto ljubezen, potem ti bom gotovo tudi do- padel. Vsega se ti darujem in hočem in želim le samo tebi dopasti. 16 . „On je ves zaielen“. (Vis. pes. 5, 16.) Jezus je dušam, ki ga ko svojega že¬ nina ljubijo, ves zaželen, naj jih že tolaži, ali pa naj jim pošilja britkosti in težave; vselej jim je zaželen, ker dobro vedo, da stori vse zato, ker jih ljubi, in zato, da bi ga one ljubile. Zato, o Jezus! delaj z menoj, kakor ti je všeč. Ljubil te bom, zmeraj in res¬ nično te bom ljubil, ali me nebeško to- 169 lažiš ali pa mi britkosti in terpljenje po¬ šiljaš. Vem, da vse pride iz tvojega pre- ljubeznjivega serca, ktero mi zmeraj le dobro hoče. Pripravljeno je moje serce, moj Bog! pripravljeno je. Poglej me! vse mi je ljubo, kar mi ti poslati hočeš. Vedno bom hvalil svojega Gospoda. Kadar se mi bo dobro godilo, pa tudi kadar se mi bo budo godilo, vselej te bom hvalil in ljubil, moj Bog, moj Gospod! Ne hrepenim po ^oji tolažbi, ker je ne zaslužim. Le to bočem, kar ti hočeš. Ako je tebi ljubo, moj Bog! sem zadovoljen z revšino in uboštvom. Jezus, moj Jezus! bodisi kjer¬ koli hočeš, blizo ali dalječ, vedno si mi jjubeznjiv, vselej zaželen. Nikoli ne bom j^njal te ljubiti, te hvaliti in slaviti. 17. „Kdo je ona, ki pride iz puSave, polna ove- Se Henja, naslonjena na svojega ljubega ?“ (Vis pes. 8, 5.) Kje bo tukaj na zemlji teke duše, ki to zemljo za pušavo imajo, ki so vse pozemeljsko B lekle, le za Boga živijo, le od Boga vedo, le ®l e ga ljubijo, le njemu v vsem dopasti želijo? ttje bo, ki se povzdignejo čez to zemljo in vživajo veselje, kakoršno okušajo le one, ktere 8a ffioBoga isejo, le v njega samega zaupajo ? 170 Ktere so vender tiste srečne duše? Morebiti one, ki se pogostoma s čisto, resnično ljubeznijo z Jezusom v naj sve¬ tejšem Zakramentu sklepajo? O moj Bog! te so tiste srečne duše. Oh, da bi bil tudi jaz njim prištet! da bi tudi jaz s tvojo gnado se odtergal vsemu pozemeljskerou. da bi bil tvoje posestvo! Bodi mi od zdaj zanaprej ta svet pušava! V tej pušavi ne bom nič druzega želel, nič druzega mislil, kakor le na tebe, moj Bog! kakor da bi ne bilo tukaj nič druzega, kakor le ti, moj Bog, in jaz, tvoja stvar! Na-te po¬ polnoma zaupam. V te naj bo obernjena vsa moja ljubezen, o Bog mojega serca, o moje upanje, o moja preljubeznjiva do¬ brota, o moje vse! 18 . „Ako je zid, zidajmo na njo sreberna branilci aho je ho vrata, zadelajmo jih s cedrovimi deskam'■ (Vis pes. 8, 9.) Kar pripoveduje tu ženin od svoje, svete ljubezni polne neveste, to stori Jezus duši, ko pride v sv. Obhajilu k nji. On vidi, kak° slaba je duša, da bi se peklenskim nakle¬ pom ustavljati zamogla; zato jo vterdi, J 1 zida Breberne branila, to je, razsvitljuje je 8 171 svojim Božjim razsvetljenjem. "Vidi, da je po¬ dobna čorvivim vratam, ki se poderajo; zato jo zadela s terdnimi, možnimi cedrovimi deskami, ki nikdar ne strohnijo, to je, on jo napolni s strahom Božjim, z velikim studom do vsega posvetnega, ji d& veselje do molitve, svete želje, pred vsim pa svojo Božjo ljube¬ zen, in s tem jo poterdi v srečni stano¬ vitnosti. Oh, moj Jezus! je li še kdo slabši, nezvestejši, kakor jaz? Ti dobro veš, ko¬ likokrat me je sovražnik premagal in se mojega serca polastil. Kolikokrat je po- derl moje vrata, to je, mojo voljo, in je prišel v moje serce, ter me je oropal tvoje prijaznosti, me vsega razdjal. Oh, prosim te, vterdi me s svojimi navdihljeji, s svo¬ jimi gnadami, da se mi ne zgodi nikdar v eČ taka nesreča. Moj ljubeznjivi Gospod in Zveličar! ko bi te utegnil še kdaj ža¬ liti, naj raji umerjem ta trenutek, ko ven- der upam, da sem v gnadi Božji! Nikakor nočem več živeti brez tebe, o preljubi •lezus! pa sam sebi nič več ne zaupam. Dokler tukaj na zemlji živim, sem spre¬ menljiv in ti lahko spet nezvest postanem. Torej mi ti pomagaj, stoj mi na strani, 172 bodi mi milostljiv! — O presveta Devica, o Mati usmiljena! sprosi mi od svojega Jezusa gnado stanovitnosti. S terdnim za¬ upanjem jo pričakujem od tebe, s tvojo priprošnjo jo dobiti upam. 19 . „Našla sem njega, hi ga moja duša ljubi ; pri¬ jela sem ga in ga ne izpustim(Vis. pes. 3, i-) Tako naj govori vsaka duša, ki se z Jezusom sklene v naj svetejšem Zakramentu. Proč, ve stvari, bežite vse iz mojega serca; ljubila sem vas nekoliko časa, todo takrat sem bila preslepljena. Zdaj pa se popolnoma od vas odtergam, ne morem vas več ljubiti, ker sem dobila druzega, ki je neskončne lju¬ bezni vreden; dobila sem v svoje serce Je- zusa, ki je s svojo lepoto toliko ljubezen f mojem sercu vnel, da sem se mu popolnoma vdala. Vzel me je ko svojo preljubljeno ne¬ vesto. Zato nisem več sama svoja, in seboj ne morem zapovedovati. Spravite se torej, ve stvari, ve nimate nič pri meni, pa tudi nikoli več nič imele ne bote. Sem in hočem vedno biti le Jezusova. Tudi on je moj in naj bo na vekomaj moj! „Prijela sem ga in ga ne izputim." V svetem Obhajilu sem se sklenila ž njim in v ljubezni se g 8 deržim in ne pustim, da bi se kdaj od mene ločil. 173 O moj preljubeznjivi Zveličar! dovoli mi. da se te oklenem, tako, da se nikdar več ne ločim od tebe. Glej, o Jezus! moje serčne želje, glej bolj na zdihovanje mo¬ jega serca, kakor na besede moje, ker tega nikakor dopovedati ne morem, kar čutim v svojem sercu. Ljubim te, o Je¬ zus! — ljubim te, o Jezus! — in želim te ljubiti, kakor zaslužiš ljubljen biti. To eaj bo moje veselje, to naj me upokoji, da te ljubim, da si vedno prizadevam, tebi dopasti. Zapovej, o moj Bog! vsem stvarem, da naj me pri miru puste in De poderajo mojega miru. Reci jim: »Zarotim vas, ne zbujajte in De predramujte (moje) ljube!" (Lis. pes. 2, 7 .) Kaj pa pravim? Če sam Dočem, saj me vse stvari ne morejo ni¬ kdar prisiliti, da bi te zapustil. Zato te Prosim: Le poterdi in vterdi mojo voljo. Zedini moje serce s svojim Božjim ser- ce m, da želim le to storiti, kar je tebi dopadljivega. Tako upam, o moj Bog! tako naj se tudi zgodi! 174 20 . „Sever vzdigni se in pridi jug! prepihuj moj vert in cede naj se njega dišave .“ (Vis- pes. 4, 16.) Beži od mene, škodljivi in pokončavni veter pozemeljskega nagnjenja, in pridi, o pohlevni in gorki jug ljubezni sv. Duha, ki pihljaš iz serca mojega Jezusa, skri¬ tega v naj svetejšem Zakramentu. Ti pre¬ pihuj, ti ogrevaj moje revno serce, ki si ga je Jezus zvolil za vert, da v njem pre¬ biva. Prepihuj ga ti, moj Jezus (s svojo gnado), potem bo nov lep duh svetih čednost iz mene izhajal. Tebi, o Jezus! ja lahko mogoče, to storiti. To od tebe jaz terdno upam zadobiti. 21 . „Pozel sem svojo miro s svojimi dišavami. (Vis. pes. 5, 1.) Duša, ki je prejela Jezusa, naj le to misli, kako bi nabrala mire, da vedno dwi iz nje duh tistih čednost, ktere so nasledek zatajevanja. „Jedel sem satovje s svojim me- dom." (Vis. pes. 5, 1.) Bogoljubna duša DJ zadovoljna s samim medom, ona hoče tud' satovje, zato pravi Bvojemu Jezusu: O Gospod! tvoje tolažbe me ne na¬ sitijo, ako se mi ti samega sebe ne daš; ker le v tebi samem je vsa tolažba. Kaj 175 mi pomaga sladkost tvoje ljubezni, ako se mi pa ne daš samega sebe, ki si za- popadek moje ljubezni? Zatorej ti rečem, o moj Jezus! Le ti sam si mi zadosti. Zato sem pripravljen, se odpovedati vsem tolažbam, ako imam le tebe, svojega Boga, svojo naj veči dobroto! Ljubim te, o moj g! pa ne išem svojega dobička, ne svo¬ jega tolažila. Ljubim te, pa le zato, ker hočeš ljubljen biti in si vreden, da te lju¬ bijo vse duše, pošiljaj jim že sladkosti ali britkosti. 22 . „Nič mi ne bo manjkalo; na pašnik tja me je Postavil .“ (Ps. 22, 1, 2) O predobrotljivi Jezus! kaj bi mi Manjkalo, ker me povabiš k mizi svoje ljubezni, ker me nasituješ s svojim last¬ im mesom? Gospod je moja luč, moja P°moč, koga se bom bal?“ (Ps. 26, 1.) ■th, spremljaj me s svoj'' gnado in s svojo ljubeznijo, in potem deiaj z menoj, kar hočeš. Terdo delaj z menoj, celo, kakor bi bil jezen na-me; pošlji mi, kar hočeš, tudi nesrečo, celb smert; vedno bom klical s pobožnim Jobom: „Ako bi 176 me tudi umoril, bom vanj zaupal." (Job. 13, 15.) Če sem le tvoj, če le tebe ljubim, sem prav zadovoljen, če tudi še tako ter do delaš z menoj, če me tudi po¬ polnoma vničiš, če potem tebi dopadem. 33 . „Glej, na svoje roke sem te zapisal-, tvoji zi¬ dovi so vedno pred mojimi očmi." (Izaj. 49, 16) Lej! kako skerbi Bog za dušo, ktero si je zvolil. Na svoje roke si jo je zapisal, da bi je ne pozabil. Cel6 pravi, da popred bi pozabila mati svojega deteta, kakor bi <> n pozabil duše, ki je v njegovi gnadi. „Ako ga tudi ona pozabi, te jaz ne bom pozabil. — Tvoji z dovi so vedno pred mojimi očmi-' Vedno čuje s svojim Božjim očesom nad tako dušo, da bi ji sovražniki kaj ne škodovali. Naš dobri Bog nas obdaja s svojo voljo, ka¬ kor z nepremagljivim oklepom, ter nas va¬ ruje vsih nevarnost: „kakor s škitom si nas kronal s svojo dobro voljo.“ (Ps. 5, 13.) O moj Bog, moja neskončna dobrota! ki me bolj ljubiš, kakor vsi drugi, ki l e moje zveličanje želiš, tebi se vsega izročim; Naj mi zgine vse posvetno upanje, ako si le ti z menoj! Pa tudi jaz si moram p rl ' zadevati, da spolnujem tvojo presveto voljo- Toraj: „ O Gospod! kaj hočeš, da naj 177 storim ?“ — Jaz druzega ne vem. Lej, pripravljen sem storiti le to, kar je tvoji presveti volji všeč! „Gospod, tvoja volja naj se zgodi!“ Nočem druzega, kakor le, kar ti hočeš; pa pomagaj mi, sicer ne pre¬ morem nič dobrega storiti. Pokaži mi, ne le, kar hočeš, da naj storim, ampak stori tudi v meni, da premorem to storiti. „Uči me spolnovati tvojo voljo." O nebeški Oča! o da bi tudi jaz v resnici mogel reči, kar je rekel Jezus, tvoj preljubez- njivi Sin, ko je tu na zemlji bil: „ Jaz vselej storim voljo svojega nebeškega Očeta!“ To, o moj Bog! in le to je, kar jaz želim. In to upam od tebe po zaslu- Ženji Jezusa Kristusa, Sinu tvojega, in po Priprošnji presvete Device Marije! 34 . „Daj mi, moj sin! svoje serci. (Preg. 23, 26.) Duša moja, lej! kaj želi Bog od tebe, kadar Pride te obiskat; on hoče tvoje serce, tvojo voljo. On se ti vsega da, nič si ne prihrani; kaj ni pra¬ vično, kaj se ne spodobi, da se mu tudi ti vsega daš ter si prizadevaš, vselej spolnovati njegovo 8 veto voljo? »Gospod se bo k tebi vernil in so bo veselil nad vso tvojo srečo. (5. Mojz. 30, 9.) Spolnuj tedaj Jezusovo voljo, da se te bo veselil, kadar te bo vnovič obiskat prišel. Sveta ura. 12 178 O moj Jezus! prizadevati si hočem, da ti v vsem dopadem. Podpiraj me le s svojo gnado in delaj z menoj, kakor ti je dopadljivo. 2 _ „Kaj bi bil mogel svojemu vinogradu še storiti, in nisem storil? “ (Iz. 5, I.) Le poslušaj, duša moja! kaj pravi tvoj Bog: Kaj bi bil še več storiti mogel in ni¬ sem že storil P Iz ljubezni do tebe sem člo¬ vek postal, iz Gospoda hlapec. Tako dalječ me je gnala ljubezen, da sem hotel rojen biti v hlevu, kjer biva le uboga neumna ži¬ vina. Ponižal sem se do smerti, do smerti na križi. Kaj bi ti mogel še več storiti, da bi ti bil pokazal svojo ljubezen, ko sem dal svoje življenje za te P — In vender! še dalje me je gnala ljubezen moja. Po svoji smerti sem hotel v tem zakramentu še hrana tebi biti. In zdaj mi povej: kaj bi bil mogel še sto¬ riti, da bi te nagnil, da resnično mene ljubiš ? Oh, moj Gospod, moj Zveličar! res¬ nico govoriš. In kaj ti hočem odgovoriti? Nimam je besede. Predober, neskončno radodaren si mi bil, jaz pa sem ti bil k nehvaležen. Ne morem se dovolj čuditi nad tvojo neskončno dobroto; tudi ne vem, kako da sem tako nehvaležen biti mogel- K tvojim presvetim nogam se veržem k 179 britko zdihujem: Milost, o Gospod f milost, o Jezus! usmili se me grešnika, ki sem ti tvojo neskončno ljubezen povračeval s to¬ liko nehvaležnostjo. Mašuj se nad menoj, mašuj se in tepi me, pa ne tako, da bi me zapustil. Kaznuj me, pa ob enem me tudi spreoberni. Ne dopusti, da hi te zopet žalil. Daj, da te saj iz hvaležnosti ljubim, in preden umerjem, naj saj neko¬ liko povernem tvojo preveliko ljubezen. 26 . „Veni me ko pečat na svoje serce.“ (Vis. pes. 8, 6.) Moj preljubi Jezus! v znamenje svoje ljubezni si me globoko vtisnil v svoje Božje serce; naj pritisnem tudi jaz tebe ko pečat ljubezni na svoje serce, saj sem ti ga z vsemi željami vred dal, da bo tako zapečateno ter zaperto vsi posvetni ljubezni in da s tem pokažem vsem stva¬ rem, da je moje serce tvoje posestvo, da me le sam ti vsega v lasti imaš. Pa, o moj Bog! slaba in revna je ta moja volja, slaba in revna obljuba in želja moja, ako mi ne pomagaš ti s svojo mogočno gnado. Jaz, uboga in revna stvar, nič ne premo¬ rem, samo da ti dam svoje ubogo serce, 12 * 180 ti pa delaj ž njim, kakor ti je drago. Lej, tukaj pred tvojimi nogami je, tebi ga da¬ rujem in nočem ga več nazaj. Če ga lju¬ biš, ga boš tudi varoval. Naj ne bo nič več moje, naj nimam nobene oblasti do njega, sicer bi ti ga spet vzel. O preljubeznjivi moj Bog! o čista, sveta ljubezen! naj živim samo zato, da tebe ljubim in s tem dopolnujem tvojo voljo. Ker si že čudež storil, da bi v tem zakramentu bil meni v duhovno jed, stori še tudi ta čudež nad menoj, da se ti vsega dam v posestvo, v Iastino; pa prav vsega, popolnoma, brez izjeme, tako da tukaj na zemlji in vso večnost govorim: Ti si moj Bog, Gospod mojega serca, moj pre- imenitni delež, moje neskončno bogastvo. O Marija! Mati moja! upanje moje! pomagaj mi in potem bom gotovo uslišan. Amen. r i 181 Molite? k Jčžušu t naj svetejšem Zakramentu. Sv. Alfonza. (Posebno lepa po sv. Obhajilu.) O moj Jezus! ki si edino pravo živ¬ ljenje, ker si prišel v moje serce, stori tudi, da odmerjena temu svetu in živim le tebi! O moj Zveličar! požgi s svojo go¬ rečo ljubeznijo v mojem sercu vse, kar tebi ne dopade, in vnemi v meni pravo željo, le tebi v vsih rečeh dopasti. Daj mi pravo ponižnost, da ljubim vse zaničevanje in zasramovanje; da ni¬ kdar ne želim pred svetom kaj veljati. Daj mi duha zatajevanja, da se odpovem vsemu, kar ne pelje k tvoji ljubezni, in da mi bo ljubo vse, kar je zoperno mo- 182 jemu poželenju. Daj mi, da se popolnoma vdam tvoji sv. volji, da radovoljno sprej¬ mem bolečine in bolezni, britkosti in te¬ žave; da mi ne bo hudo, ako tudi vse posvetno zgubim, ako me tudi vse zani¬ čuje, vse zasramuje, da le vem, da ti to hočeš. Vsega se ti dam, da z menoj de¬ laš po svojem dopadajenji. Daj mi tudi to gnado, da večkrat ponovim ta svoj sklep, zlasti ob smertni uri! Daj mi, da ti takrat darujem vse svoje življenje, z vsim svojim nagnjenjem, in da ta svoj dar sklenem s tistim darom tebe samega sebe, kterega si ti daroval svojemu več¬ nemu Očetu. O moj Jezus! razsvetli me, da spoznam tvojo dobroto in svojo dolž¬ nost, te ljubiti zlasti zavoljo tvoje ljubezni, ker si me tako ljubil, da si za-me umeri in da si se mi samega sebe dal v zakra¬ mentu sv. Rešnjega Telesa, Prosim te, razsvetli tudi vse never¬ nike, ki te ne poznajo, tudi krivoverce, ki niso v tvoji sv. cerkvi, in vse greš¬ nike, ki ne živijo v tvoji gnadi. O Jezus! daj se jim spoznati! stori, da te ljubijo! Priporočim ti tudi vse uboge duše v vicah, 183 posebno pa te duše: I. I. Polajšaj jim bolečine, okrajšaj jim njih terpljenje, da te pred vidijo in vživajo; stori jim to za- volje svojega zasluženja in zavoljo zaslu- ženja presvete Device in vsih svetnikov. O moj Bog! vžgi me s svojo sveto ljubeznijo, da ne išem nič druzega, kakor le tebi dopasti; da mi nič druzega ne do- pade, kakor samo to, kar dopade tebi, in da preženem iz svojega serca vse, kar se tebi studi. Stori, da iz vsega serca reči zamorem: Moj Bog, moj Bog! le tebe hočem in nič druzega ne. O moj Jezus! daj mi tudi gnado, da premišljujem tvojo presveto ljubezen ter vedno pred očmi imam tvoje terpljenje in tvojo smert; da se bom potem vnel v ljubezni do tebe in ti saj nekoličko povernem tvojo neskončno ve¬ liko ljubezen. Daj mi tudi preserčno lju¬ bezen do naj svetejšega Zakramenta, kjer nam kažeš svojo neskončno, nezapopad- ijivo ljubezen. Potem te še to prosim, daj mi tudi pobožno ljubezen do svoje presvete Ma¬ tere Marije. Daj mi gnado, da jo zme¬ raj ljubim, ji zmeraj služim, se zmeraj 184 spominjam njene mogočne priprošnje, in da tudi druge napeljujem, da ljubijo tvojo Mater, da k nji pribežijo in da zaupajo na njeno pomoč. Meni in vsim daj, da terdno zaupamo na tvoje zasluženje in na Marijno priprošnjo. Prosim te tudi, moj Bog! daj mi, da srečno umerjem. To mi daj, da te ta¬ krat z veliko ljubeznijo prejmem v sveti popotnici, da te preserčno objamem, s sveto ljubeznijo yžgan po tvojem obličji hrepenim, in ko tako zapustim ta svet, se pri tvojem pogledu veržem tebi k nogam. Cez vse te pa zdaj še prosim, daj mi gnado molitve, da se vedno priporo- čujem tebi in tvoji presveti Materi, po¬ sebno pa, ko me nadlegajo skušnjave. Tudi te prosim, zavoljo svojega zasluženja mi daj gnado stanovitnosti in svoje svete ljubezni. Blagoslovi me, o moj Jezus! blagoslovi mojo dušo in moje telo; blago¬ slovi vse moje čutila, vse dušne in telesne moči. Pred vsim blagoslovi moj jezik, da le to govori, kar je tebi v čast. Blago¬ slovi moje oči, da nič ne gledajo, kar bi me zapeljevalo ali kar bi tebi ne dopadlo. 185 Blagoslovi moje gerlo, da te ne žalim s požrešnostjo ali pijanostjo. Blagoslovi vse moje ude, da vsi tebi služijo, da te no¬ beden ne žali. Blagoslovi mi spomin, da mislim le na tvojo ljubezen, na tvoje do¬ brote. Blagoslovi moj um, da spoznam, kako si mi dober, pa tudi, kako sem dol¬ žan te ljubiti; da spoznam, kaj mi je sto¬ riti, kaj opustiti, da bom vedno delal po tvoji sveti volji. Blagoslovi tudi mojo voljo, da noče nič druzega, kakor le tebe ljubiti; da ne poželi nič druzega, kakor le tebi dopasti; da se ne veseli nič dru¬ zega, kakor le tvoje časti. O moj Kralj! pridi in gospoduj le sam v mojem sercu, tako ga posestvaj, da bo le tvoji ljubezni služilo in pokor- žino skazovalo. O moj Jezus! da bi se jaz mogel tebi tako dati, kakor si se ti za-me dal! O Jagnje Božje! na križi darovano, spomni se, da sem tudi jaz ena tistih duš, ktere si odrešil s tolikim trudom, s toli¬ kimi bolečinami. Stori, da te nikdar več n e zgubim! Vsega si se mi dal, stori, da se tudi jaz tebi vsega dam in nič druzega 186 ne želim, ko tebi dopasti. Ljubim te, o neskončna dobrota! pa ljubim te le zato, da bi ti dopadel; ljubim te, ker si vse ljubezni vreden. Nič mi ni hujšega, kakor to, da sem tako dolgo že na svetu, pa tebe nisem ljubil. O moj ljubi Zveličar! daj mi čutiti, koliko si ti terpel v vertu Gecemani zavoljo mojih pregreh. Oh, da bi bil popred umeri, preden sem te raz¬ žalil! O ljubezen mojega Jezusa! ti si moja ljubezen, moje upanje! Raji zgubim svoje življenje, raji zgubim tisuč življenj, kakor pa da bi zgubil gnado tvojo! O moj Bog! ako bi bil takrat umrl, ko sem bil v grehu, bi te ne mogel zdaj ljubiti, čast in hvala ti bodi, da si mi še dal čas in me vnovič kličeš, te ljubiti. Zdaj, ko mi je še mogoče, te hočem iz vsega serca ljubiti. Le zato imaš z menoj tako dolgo usmiljenje, da bi te ljubil; lej! zares te hočem ljubiti. Ne pripusti, zavoljo svoje drage prelite Kervi ne, da bi te še kdaj žalil! „Na-te, o Gospod! sem zaupal in na vekomaj ne bom osramoten." Ne ta svet, ne bogastva, ne posvetno veselje, ne čast, o ne vse to, ampak le Bog, l e 187 Bog sam bodi moje posestvo. Ti sam, o moj Bog! si mi zadosti, ker si neskončna dobrota. O moj Jezus! prikleni me na svojo ljubezen, vzemi vse moje nagnjenja, tako da mi ne bo mogoče, kaj druzega ljubiti, kakor tebe samega. Stori, da preden umer¬ jeni, sem ves tvoj. O moj Bog! dokler živim, sem še zmeraj v nevarnosti, te zgubiti. O da bi se skoraj zaznal tisti srečni dan, da bom reči mogel: „Zdaj, o moj Jezus! te ne morem več zgubiti/ O večni Oča ! prosim te zavoljo Jezu¬ sove ljubezni, ne oberni se od mene, sprejmi me v svojo ljubezen, daj mi svojo sveto ljubezen! Kad te hočem imeti tukaj, da te serčno ljubim tamkaj. O neskončna dobrota! ljubim te. Pa stori, da to dobroto, ktero ljubim, tudi prav spoznam. Daj mi ti sam takošno lju¬ bezen, kakoršno hočeš od mene! Daj, da Vse premagam, da le tebi dopadem. 188 Druga molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakramentu. (St. Bonaventura.) O presladki moj Jezus! rani najbolj notranje mojega serca s pšicami svoje sladke ljubezni, da vedno hrepenim po tebi, da omagujem od ljubezni in hrepenenja po tebi in da želim zato zapustiti ta svet, da bi te nikoli več ne žalil in da bi bil vekomaj s teboj popolnoma sklenjen. O an- geljski kruh, ti moj v zakramentu skriti Jezus! stori, da bom vedno lačen tebe! O čisti studenec življenja, daj, da me vedno žeja po tebi! Tebe želim, tebe isem, s teboj samim hočem govoriti, daj mi te dobiti, daj mi, da do konca svojega živ¬ ljenja delam le tebi v čast in hvalo. T>> moj Zveličar! ti sam si moje upanje, moje bogastvo, moja tolažba, moje veselje, moje pribežališe, moja modrost, moj delež in moj zaklad, k tebi samemu hočem obra¬ čati svojega duha in svoje serce. Amen- 189 Pred sv. Obhajilom. Se odperle so nebesa, Lej! že Kralj nebeški gre; Duša! vzdigni se ’z Telesa In nasiti si želje! Truma angeljev so zbira Tam na altarji, moli ga; Tam studenec gnad izvira, Lej tam svoj T ga Ljubega. Oh, ne čakaj, Jezus mili! Pridi, pridi, ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene, — skleni se z menoj! Res, Gospod! da nisem vreden, Da pod mojo streho greš; Kak pa tebe sem potreben, To naj bolj samo ti veš. Saj ne morem več živeti, Če ne prideš, o Gospod! Tebe serčno čem objeti; Jaz popred ne grem od tod. Torej, Jezus ljubeznjivi! Pridi in nasiti me, Da v ljubezni nevgasljivi Večno s tabo sklenem se. Po sv. Obhajilu. Zdaj, o duša moja! pevaj: Jezus tvoj Je a teboj. Zdaj zročuj, Zdaj zdihuj, In v ljubezni se ogrevaj! Zdaj vesela glas zaženi: Jezus moj! Res si moj! In kot zdaj Vekomaj — Prosim — moraš biti v meni! In tak dolgo bom prosila: Jezus moj! Bod’ z menoj! Da s teboj, Ljubi moj! Po nebesih bom hodila. 191 Dnevnice v čast naj svetejšemu Zakramentu. ZGRKICE. Oče naš. Češena si Marija. Vera. Človek vživa kruh angeljski, in miza Gospodova mu je pogernjena. V. Gospod, odpri moje ustnice. 0. In moje usta bodo oznanovale tvojo hvalo. V. O Bog, glej na mojo pomoč; 0. Gospod, hiti mi pomagat! V. Čast bodi Očetu, in Sinu, in sv. Duhu! 0. Kakor je bila od začetka, in zdaj in vselej, in na vekomaj. Amen. Aleluja! (Od perve predpepelnične nedolje do vjlike sabote pa namesto „ Aleluja “ rekaj : čast bodi tebi, o Gospod! Kralj večne slave!) Hvala In prošnja. Jezik, poj skrivnost častito, — Hvali Jezusov’ Telo, — Sveto Rešnjo Kri prelito, — Ki je svet odkupljen ž njo; — Ker je s 8 Wertjo grozovito — Rešil Jezus vso zemljo. 192 Predpev. O sveta večerja! kjer se Kristus vživa, spomin njegovega terpljenja obhaja, duša z gnado napolnuje in se nam zastava pri¬ hodnje slave daje. Y. Kruh z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. V. Gospod, usliši mojo molitev, O. In moje vpitje naj do tebe pride. Molitev. O Bog, kteri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako častiti, da sad tvojega odre¬ šenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Perva ura. Oče naš. Čečena si Marija. Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (kakor pri zornicah). Hvala in prošnja. Od Marije, čiste D’vice — Nam j e grešnim rojen bil. — Hodil, oznan’val res¬ nice, — Pot nebeško je učil. — Iz ljubezni ovčice — Čudno sebe sam daril. 193 Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Tretja ura. Oče naš. ČJešena si Marija. Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (ka¬ kor pri zornicah). Hvala in prošnja. Zadnji večer počastiti, — Preden sam v terpljenje gre, — Vse zapov'di dopolniti, — Se z učenci jagnje je. — Da se sam’ga sebe vžiti — čudno iz lastne roke. Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Šesta ura. Oče naš. Češena si Marija. Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (ka¬ kor pri zornicah). Hvala in prošnja. S kruha on, Meso, Beseda, — Res ®eso z besedo st’ri, — Ino vino, konc’ obeda ~~ Spreoberne v svojo Kri; — Kar oko nad tem ne ogleda, — Živa vera nas uči. Sveta Ura. 13 194 Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Deveta ura. Oče naš. češena si Marija. Človek vživa kruh angel jaki i. t. d. (ka¬ kor pri zornicah). Hvala in prošnja. Ti, o Jezus, nam premili! — Si nam svoje dal Telo; — Da bi v tebi se vterdili, — Nas nasitiš milostno. — Da s teboj se veselili — Bomo, vzemi nas v nebo! — Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). VEČERHICE, Oče naš. češena si Marija. Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (ka¬ kor pri zornicah). Hvala in prošnja. Zakrament naj več' svetosti — Počastim 0 iz serca; — Verujmo nove skrivnosti, Stara šega ne veljl. — Naj počutkom v njik Blabosti — Terdna vera vidit’ da. 195 Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). KONČNICA, Človek vživa kruh angel jaki i. t. d. (ka¬ kor pri zornicah). Hvala in prošnja. Bod’ Bogu Očetu hvala, — Tudi častimo Simi, — Kter’ga Kri nas je oprala. — Slava Duhu svetemu! — Večna čast se bo d&jala — Svet’mu trojnemu Bogu! Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Sklep. Preljubi Zveličar, moj Bog in moj Gospod! tebi naj bo ta molitev darovana! 0 moj Jezus ljubeznjivi, ki si iz gole ljubezni postavil ta zakrament, daj, da ga vredno prejmem, preden se ločim iz tega sveta, in da te vekomaj vživam tam v nebeškem veselji. Amen. 13 * 196 v čast sv. Rešuj emu Telesu. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oča nebeški, vsegamogočni Bog, Sin, vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sami Bog, Jezus, kteri si pri zadnji večeiji samega sebe svojim učencem zavžiti dal, Jezus, kteri si v presvetem Zakra¬ mentu resnično pričujoč, z dušo in s telesom, s Kervjo in z Mesom, po Božji in človeški natori, Jezus, živi kruh, kteri si z nebes prišel, Jezus, kruh angeljev, Jezus, kruh izvoljenih, usmili se nas! 197 Jezus, kruh močnih, Jezus, kruh čeznatorni, Jezus, skriti Bog in Zveličar, Jezus, studenec vsih gnad, Jezus, vedni in naj čistejši dar, Jezus, nekervavi dar nove zaveze, Jezus, nedolžno Jagnje Božje, Jezus, skrita mana, Jezus, Beseda, ktera je meso postala in vedno med nami prebiva, O naj svetejši Zakrament, Naj veči skrivnost Božja, Spomin naj večih čudežev Božjih, Prečudno znamenje naj veči ljubezni Božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Bar sprave za žive in mertve, Naj veči moč v skušnjavah, Naj močnejši orožje zoper hudobnega sovražnika, Naj imenitnejši vsih darov Božjih, Presveti spomin Gospodovega terp- ljenja in njegove smerti, Presveta Gospodova večerja, prikteri angelji strežejo, usmili se nas! 198 Naj veži veselje pobožnim dušam, Naj veči dobrota vernim kristjanom, Naj slajši živež našim dušam, Moč slabim, Tolažba žalostnim, Pomoč zapušenim, Popotnica vsim, ki v večnost gredč, Zastava večnega življenja, Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! Vsega hudega, \ Vsega greha, Nevrednega prejemanja tega presve¬ tega Zakramenta, Poželenja mesa, Poželenja oči, Prevzetnosti življenja, Vseh pregrešnih priložnost in nevar¬ nost, Skrivnih skušnjav in zalezovanja hu¬ dobnega duha, Vseh nesreč, Nagle in neprevidene smerti, Večne smerti, Z ljubeznijo, s ktero si ta sv. Zakra¬ ment postavil, m g o h? >X/l vtisni mi globoko v serce žive občutljej® vere, upanja in ljubezni, z resnično ža- 269 lostjo čez moje grehe in s terdnim skle¬ pom poboljšati se. Ko z živim občutljejem in veliko bolečino tvoje petere svete rane premišljujem, in v sercu prevdarjam, se spomnim tistih besedi, ki so tekle iz po¬ svečenih ust kraljevega preroka Davida: »Prebodli so moje rokč in noge in šteli so moje kosti. “ (Kdor po vredni prejemi sv. Zakramentov to fflolitev pobožno in skesano pred britko martro moli, dobi popolnoma odpustek, ki se lahko tudi dušam v T ‘°ah daruje. (Pap. Klemen VIII. in Leon XII. 1825.) Za povišanje sv. cerkve. O Bog, naj višji Pastir in Oče vsih vernikov! ki po svojem sv. Duhu celo telo sv. cerkve ravnaš in posvečuješ, ki si po Jezusu Kristusu častitljivost svojega imena Oznanil vsim narodom; ohrani delo svo¬ jca usmiljenja, da bo tvoja sv. cerkev r astla v vsem dobrem, se razširjala po vsem svetu, in da vsi ljudje tvoje naj svetejši Ime vedno stanovitno spoznavajo in po¬ veličujejo. Da svojo sveto cerkev milostno vla¬ daš in ohraniš. — Te prosimo, usliši nas! Dvakrat Oča naš, češ. in čast bodi .. . 270 Za papeža. Naj višji in večni Pastir, Gospod Je¬ zus Kristus! priporočim ti ponižno našega svetega Očeta, papeža I., tvojega namest¬ nika na zemlji. Brani ga zoper sovražnike, ti se zanj vojskuj, ti ga tolaži in pod¬ piraj. Usliši tudi njegove molitve in spolni njegove želje, ki išejo tvoje časti in blagra svete cerkve. Vodi, razsyitluj, poterjuj, varuj, podpiraj ga, da bo sveto cerkev vsak čas vredno vladal. Amen. Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohra¬ niš. — Te prosimo, usliši nas! Dvakrat Oča naš, češ. in čast bodi. .. Za zatertje krivoverstev. Jezus, prava luč, ki vsacega raz¬ svetliš, ki na ta svet pride, in nočeš, da bi se kdo pogubil; glej milostljivo na duše, ktere je prekanila zvijača hudobnega sovraž¬ nika. Dodeli jim, da bodo vse zmote spo¬ znali in opustili in se povernili k edinosti tvoje resnice, ki živiš in kraljuješ z Bogo® Očetom v edinosti sv. Duha. Amen. 271 Da sovražnike svoje svete cerkve ponižaš in spreoberneš. — Te prosimo, usliši nas! Dvakrat Oča naš, češ. in čast bodi. . . Za edinost keršanskih poglavarjev. O Bog! ki mir deliš in edinost lju¬ biš, dodeli vsim keršanskim poglavarjem, svojim služabnikom, pravo enovoljnost, odpravi vse vojske in razdertja, da ti bodo tvoji verniki v pravi prostosti svoje vere služili. Po Jezusu Kristusu. Amen. Da keršanskim kraljem in poglavar¬ jem mir in pravo enovoljnost dodeliš. — Te prosimo, usliši nas! Oča naš, češ. in čast bodi . . . 272 Sveti križev pot svetega očeta Leonarda Porto-Mavriškega. Darovanje svetega križevega pota. © moj dobrotljivi Jezus! ljubim te čez vse, ker si večna dobrota in ne¬ skončna milost. Žal mi je iz vsega serca, da sem kdej tebe, o naj veči dobrota! razžalil. Darujem ta sveti križev pot tebi v čast, v spomin tistega težavnega pota, po kterem si zavoljo mene ubozega greš¬ nika hodil. Vsih odpustkov se želim vde- ležiti, kteri so za sveti križev pot po¬ deljeni; torej tudi želim tako vse opra¬ viti, kar in kakor je v zadobljenje od- 273 pustkov storiti potreba. Prosim te, o Je¬ zus! dodeli mi svojo pomoč, da bi s sve¬ tim križevim potom v tem življenji tvojo milost, v prihodnjem pa večno veselje mogel zaslužiti. Amen. (Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, za ktere mu jih darovati želiš, da bi jim v prid bili. — Pri nekterih štaeijonih se zadobe popolnoma odpustki ; kor pa nobeden ne more za-se več kot en popol¬ noma odpustek zadobiti, torej pervi popolnoma od- Pusiek sebi v prid oberni, druge pa zb duše v vi¬ cah Bogu daruj; ali za dušo ranjcega očeta ali ranjce matere, brata, sestre, prijatelja ali kterega druzega.) Oh, pridite stvari! Kaj, glejte, se godi! On, ki nas vse živi, Strašno za nas terpi. Sveta urit. 18 274 1. štaeijon. Jezusa v smrt obsodijo. Razgajžlan, zapij evan, In kronan, zasramVan, Pred sodbo je peljan. Nedolžno v smrt izdan. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli pre¬ čudno ponižnost svojega nedolž¬ nega Jezusa, s ktero je krivič¬ no sodbo brez vsega ugovar¬ janja poslušal in sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in kri¬ vične priče, kte- re so sodbo pod¬ pisale. Hudob¬ nost tvojega je¬ zika, s kterim si se večkrat zoper Boga in bližnjega pregrešil, je sodnika oslepil*) 275 da je nedolžnega Jezusa v smert obsodil. Oberni se tedaj k njemu, jokaj in zdihni bolj s sercem, kakor z ustmi: O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬ zmerna je tvoja ljubezen proti meni ubo¬ gemu grešn ku! Boš li tedaj za nevredno, hudobno stvar ježo, verige, tepenje terpel? in v tako grozovito smert obsojen? Oh! to je zadosti, da mi rani moje serce, da objokujem vse pregrehe, ktere sem s svo¬ jim jezikom storil. TVdaj jih obžalujem in kličem k tebi: O Jezus! usmiljenje; pro¬ sim te, usmiljenje in milost, o Jezus! Oča naš. češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 18 * 276 II. štacijon. Jezus vzame križ na rame. Glej, križ mu nalože Na ranjene rame Oh, Jagnje Božje gre, In nese vsih dolge. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, s kak¬ šnim veseljem in rado voljnim ser¬ cem objame do¬ brotljivi Jezus sveti križ, in kako poterpež- ljivo prenaša te- penje in suvanje malopridne¬ ga ljudstva! Ti pa poln nevolje in nepoterpežlji- vosti bežiš pred križem, kar je le mogoče! Kaj ne veš, da se ne more brez križa nebeško veselje zadobiti? Ob! 277 objokuj svojo slepoto, oberni se k svojemu Gospodu, zdihni in reci: Ne tebi, o Jezus! ampak meni se spodobi križ. O težki križ! ki so ti ga moji grehi naložili. O ljubeznjivi Jezus! dodeli mi svojo poino5, da bom objel vse križe, ktere sem s svojimi grehi zaslužil. Stori, da bom voljno objel svoj križ, in se tako ločil od sveta; daj mi tako lju¬ bezen do križa, da bom vselej s tvojo služabnico, sv. Terezijo, vošil in želel: Terpeti ali umreti; umreti ali terpeti. Ooa naš. Češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 278 III. štacijon. Jezus pade pervič pod križem. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh; TtopljeE v sveta dolgeh Leži potert na t’eh. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim hrizem svet odrešil. Poglej in pre¬ misli, kako tvoj Jezus zavoljo tolikanj prelite k rvi ves oslab¬ ljen pervič na zemljo pade. Oh! kako ga s pestmi bijejo, z nogami taptajo n sujejo! Ven- der ni pritože¬ vanja ali nevo- l je iz njegovih --_________ ust slišati. T 1 pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ ob¬ čutiš, ali zoperno besedo slišiš. Oh! sov- 279 raži svojo nepoterpežljivost, svoj napuh in svojo nečimernost. Zdihni k Jezusu: O ljubeznjivi Jezus! poglej me pre- ubozega grešnika pred tvojimi nogami. Oh, kolikrat in v kako velike pregrehe sem padel! Kolikokrat sem se v globo¬ čine pregreh pogreznil! O Jezus! stegni in podaj mi svoje roke! Pomoči, o Jezus! pomoči pri tebi išem, da bi ves čas svo¬ jega življenja nikoli nikoli smertnega greha ne storil, in bi tako v svoji zadnji uri zveličanja upati zamogel! Oča naš. češena si Marija, fiast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! IT. stacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Oh žalosten spomin! Ker sreča mater Sin, Nji gre meč bolečin Do serca globočin. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bole¬ čino je občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakšno grenkostjo in ža¬ lostjo je bilo na¬ polnjeno Marij- no serce, ko sta se srečala! Po¬ slušaj, o nehva¬ ležna duša!, Kaj ti je storil moj Sin ? 1 ti kliče Marija. »Kaj hudega ti je storila moja Mati?" te vpraša Jezus. Oh! zapusti že enkrat svoje grehe, 281 zavoljo kterih midva toliko žalost in brit- kost terpiva. O grešnik! kaj praviš na to ? Reci tedaj in zdihni v svojem serci: O Božji Sin Marije! o presveta Mati mojega ljubeznjivega Jezusa! ves raztert in ponižan klečim pri vajnih nogah. Jaz sem tisti izdajavec, s svojimi grehi sem brusil meč, kteri je vajno serce ranil. Oh! iz serca mi je žal. Prosim vaji, odpustita mi! Milost, o Jezus! milost, o Marija! Po svoji veliki milosti mi dopustita, da nikdar več ne bom grešil, temuč da bom vajno grenko terpljenje in žalost noč in •lan premišljeval in objokoval. Oča nas. Češena si Marijs. čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 282 V. štacijoii. Simon Cirenejski pomagagJezusu križ nositi. Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, prosim te, Ne brani križa se! V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojini križem svet odrešil. Spomni se, & si ti tisti Si¬ mon, kteri si nečimernosti sveta in slav¬ nostim svojih počutkov ves vdan, ki svojih križev ne no¬ siš radovoljnO) ampak le, het se jih branih ne moreš, z ve ' liko nevoljo. Oh! zbudi si Že enkrat serce, in usmili se svojega tako obloženega Zveličarja. Sprejmi radovoljn° 283 vse križe in nadloge, ktere ti bo poslal tvoj ljubeznjivi Oča. Terdno skleni, ne samo vse zopernosti s poterpežljivostjo pre¬ našati, ampak tudi svojemu Bogu zanje hvaležnega se skazovati. Prosi ga takole: O ljubeznjivi Jezus! hvalim te za toliko priložnost, ktero mi daješ, da bi za-te terpeti in za-se kaj zaslužiti mogel. Oh, moj Bog! daj mi, da bom vse, kar se mi bo v tem življenji težkega prigo- dilo, s poterpežljivim sercem prenašal, in potem večnega veselja se vdeležil. Stori, o Jezus! da bom tukaj s teboj jokal in terpel, potlej pa s teboj v nebesih go¬ spodoval. Oča naS. češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 284 VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. S pertom Veronika Obriše Jezusa, Spomin zato ji da Terpljenja britkega. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. večnost šel. Da bi tedaj to Poglej in pre- vdari v tem pertu sveto ob¬ ličje Zveličar- jevo! Ljubi Je¬ zusa! in po tej ljubezni si nje¬ gov obraz v serce vtisni. 0 kako srečen boš, ako boŠ živel z Jezuso¬ vim obrazom ? svojem sercu, in ž njim v milost zadobil, prosi svojega Boga in reci: 285 O moj žalostni Jezus! prosim te, vtisni v moje serce sveti obraz svojega ob¬ ličja, da bom brez nehanja na-te mislil, noč in dan tvoje grenko terpljenje premiš¬ ljeval in svoje grehe objokoval. O Jezus! s kruhom tvojega terpljenja hočem nasi- tovati svojo dušo, in moje oči bodo vselej solze točile nad mojimi pregrehami. Ooa naš. Cešena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! '(usmili se nas! 286 VIL štacijon. Jezus pade drugič pod križem. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet! O jenjaj, grešni svet! Ponavljat’ greh preklet’. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, O, Ker si s svojin križem svet odrešil. Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in tvoj Go?pod, zopet na zemlji leži, ves oslab¬ ljen od velike bolečine, utru¬ jen in zauičevafl od sovražnikov. Premisli, da j e tvoja prevzet¬ nost Jezusa po- terla, in ga na zemljo vergl»> ker je prenesti ne more. Oh, zapusti svojo ošabnost, n e bodi več tako napuhnjen. Spokori se m 287 skleni ponižnejši biti. Reci s skesanim sercem: O prečastitljivi Jezus! akoravno vi¬ dim, da na zemlji pod težo križa ležiš, vender te molim in častim, kakor svojega mogočnega, večnega Boga. Prosim te, po- teri moj napuh; vzemi iz mojega serca vso ošabnost, da bom spoznal svojo neči- mernost, da bom vse zasramovanja preje¬ mal s tolikanj tebi ljubo ponižnostjo, da bom potem tudi s teboj povikšan v ne¬ beškem kraljestvu. Ooa naš. češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili s e nas! 288 VIII. štacijon. Jezus tolaži jeruzalemske žene. Usmiljene žene! Ne jokajte zame! Točite za se le Spokornih sere solze! V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli v svo¬ jem serci, koli- kanj ti je ven- der treba jokati in žalovati. Per- vič, ker tvoj ljubeznjivi Je¬ zus toliko za¬ voljo tebe terpi; drugič, sam nad seboj, ker si tako nehvaležen in ga ne nehaš žaliti. Kako mo¬ reš, premišlje- vaje njegove grozovite bolečine še terdo- vraten ostati! Poglej, kako milostljivega 289 se Jezus revnim jeruzalemskim ženam skazuje! Zaupaj tedaj vanj in zdihni s sercem: O ljubeznjivi Jezus! Oh! kako je to, da se moje serce ne raztopi v solzah ve¬ like žalosti? Solze, oh Jezus! prosim, solze prave pokore in serčnega obžalo¬ vanja mi daj, da bom z objokanimi očmi skesanim sercem zadobil tisto milost, ktero si ubogim ženam skazal. Oh, Je¬ zus! ne obračaj od mene svojih milost¬ ljivih oči. Poglej me ubozega grešnika, da bom tudi jaz ves potolažen na zadnjo uro te viditi mogel. Oča naš. češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili 8e nas! Sveta Ura. 19 290 IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehah spi. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. ki samega kinu Božjega Oh! s kako ve¬ liko bolečino je Jezus že tret¬ jič pod križem padel! Premi¬ sli : Jezusa, krotko, nedol¬ žno ovčico, Jud¬ je, neverniki kakor stekli volkovi tepd, sujejo, sem ter tj e po terdih kamnih vlačijo O nesrečni grek) tako grozovito terpinčiš! O grešnik! ni morebiti tvoj ves 291 poterti in kervavi včlovečeni Bog vreden tvojih solz? Oh, reci tedaj ves objokan: O vsegamogočni Bog! ki nebo in zemljo z enim perstom deržiš, kdo te je tako neusmiljeno vergel ? Oh! noben drugi ne, kakor moja pregreha, v ktero sem to_ likrat zopet padel. Moja hudoba ni je- njala grešiti, in zato se je množilo tvoje terpljenje. Toda poglej o Jezus! pred te¬ boj zdaj klečim s skesanim sercem, in terdno sklenem, svoji hudobiji konec storiti. Z objokanimi očmi ti terdno in zvesto ob¬ ljubim: Nikdar več nočem grešiti; o Bogi nikdar več, nikdar več ne. 06a nas. češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 19 292 X. štacijon. Jezusa slečejo in mu želča piti dajo. Ko prido na goro, Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo, Ostudno iu grenko. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli o duša! kako Jesusu, ki je po svo¬ jem životu ves ranjen in ste¬ pen, še gren¬ kega želča piti dajo. Poglej,ka¬ ko on tvojo ne- sramožljivost, nespodobno ob¬ našanje in ne- čimernost v ob¬ leki s svojo na¬ goto plačuje, z žeičeiu pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojega Jezusa brez milovanja pogledati? 293 Oh, verzi se k nogam svojemu Jezusu in reci: O žalostni Jezus! kako velik razlo¬ ček je med teboj in med menoj! Ti si ves ranjen, poln grenkosti, in ves s kervjo oblit; jaz pa ves nečimern, poln sladnosti in veselja, ali saj tak želim biti. Oh! jaz nisem na pravem potu. O Jezus! pelji me ti na pravo stezo. Stori, da mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke in zoperne, da bom namesto njih želel tvoje terpljenje občutiti, in da tako vreden postanem s teboj večno veselje vživati. Oča naš. češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 294 XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Na križ ga polože, Razpno roke, noge, Žeblji mu zdaj nore Se rane naredd. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli neiz¬ rečeno boleči¬ no, ktero je ob¬ čutil dobrotlji¬ vi Jezus, ka- dar so mu ra- beljni ude, kite in žile z žeblji prebodli. 0, kako je to, da tvoje serce kar žalosti ne poči, ker vidiš, d a tvoji grehi tako neusmiljeno more tvojega Zveličarja? Saj zdaj toS solze, obžaluj svoje grehe in reci: 295 O dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus! vlij v moje serce strah in ljube¬ zen do tebe! In, ker so moji grehi tisti žeblji, ki so tebe na križ pribili, stori s svojo pomočjo, da bodo vse moje hude želje in občutki na tvoj križ nabiti in tamkaj umorjeni, da bom v življenji in ob smerti s teboj križan, tudi s teboj v ne¬ besih večno kraljevati zamogel. Oča naš. Češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 296 XII. štacijon. Jezus umerje na križi. Na križi tam visi, Oh, sveta teče Kri! Za grehe vsih ljudi Zveličar smert stori. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo , O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Odpri tukaj oči in premišljuj svojega na križ pribitega Jezu¬ sa. Poglej vs« bledo obličje Božje. Poslušaj, kako prosi od- pušenja tistim, kteri ga križajo in žalijo. Raz¬ bojniku obljubi nebeško kralje¬ stvo, svojo Ma¬ ter izroči Ja¬ nezu, svojo dušo priporoči nebeškemu Očetu; poslednjič pa umrje z nagnjeno glav<5. Te- 297 daj je moj Jezus umrl! Res umeri je na križi in zavoljo mene. O duša moja! kaj boš zdaj počela? Oh, ne hodi proč, ako ne s ponižnim in skesanim sercem. Objemi križ in zdihni k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in zpoznam, da so moji grehi tisti rabeljni, kteri so tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene milosti nisem vreden, ker sem tebe križal. Pa kako veliko veselje in upanje občuti moja duša, kadar te slišim tudi za tiste prositi, kteri so te križali. Kaj ho¬ čem tedaj za-te storiti, ko si ti toliko za-me storil? Poglej, o Jezus! pripravljen sem in voljan, vsim odpustiti, kteri so me kdaj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo tvoje lju¬ bezni odpustim vsim. in jim želim vse dobro. In tako tudi upam ob svoji smertni nri slišati vesele besede tvoje: „Še danes boš z menoj v raji". Oča naš. češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 298 XIII. štacijon. Jezusa s križa snamejo in ga Mariji v na¬ ročje polože! Marija! k teb’ hitim. Tvoj’ga Sinu častim; Z vama, dokler živim, Kad jokam in terpim. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako oster je bil meč, ki je prebodel serce žalostne Matere, ko je svojega mert- vega Sina na naročje vzela. Vidila ga j e vsega ranjene¬ ga in kervave- ga. O kakšno žalost in bole¬ čino je ona ta¬ krat v svoje® pa je bil tako oster, ki je prebodel njeno serce! Ob) 299 greh je bil, kteri je Jezusu življenje vzel in Marijno serce tako močno ranil. Ob¬ jokuj tedaj ta grozoviti greh. Skleni svoje solze s solzami svoje žalostne Matere, in zdihni k nji tako: O Kraljica vsih mučenikov! kdaj bom vreden, da bi prav zapopadel tvojo žalost in bolečino? Kdaj bom zadobil mi¬ lost, tvojo žalost v svojem sercu nositi in s teboj terpeti? O velika Gospa! sprosi mi, da bom noč in dan žaloval nad svo¬ jimi grehi, kteri so tebi tako žalost na¬ pravili, da bom ves skesan in spokorjen v zaupanji in ljubezni do tebe umeri, in po smer ti s teboj večno živel. Oca naš. Češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 300 XIV. štacijon. Jezusa v grob položč. Za naš greh mertvega Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojega serca! V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdi- hovanje in jo¬ kanje Magdale¬ ne, Janeza in druzih pobožnih duš, ko jim je bil Jezus od¬ vzet in v grob položen. Zlasti pa si v serce vtisni težavo in grenko žalost Marije, njegove , ko je Sina dala. Premišljevaje njeno tedajno žalost in njeno 301 terpljenje se moraš res sramovati, da si pri obiskovanji tega križevega pota tako malo milovanja občutil. Oh, zbudi svoje serce saj zdaj pri zadnjem štacijonu. Kušni s častjo kamen svetega groba; položi v duhu vanj serce, in reci svojemu mert- vemu Jezusu: O usmiljeni Jezus! kteri si po ta¬ kem kervavem potu šel iz ljubezni do mene, častim te v grob položenega in te molim. Oh, v svojem serci te serčno že¬ lim zapertega imeti, da bi, s teboj sklenjen, po tem križevem potu k novemu življenju vstal, in se v tvoji milosti iz tega sveta ločiti mogel! Po zasluženji tvojega terp- iienja, ktero sem premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje sv. Rešnje Telo ®oja popotnica, da bodo moje zadnje be¬ sede: Jezus! Marija! Jožef! in da svoje zadnje zdihovanje sklenem s tistim zdiho- Vanjem, s kterim si ti na svetem križi svojo sveto dušo zdihnil. Daj mi z živo Ve vo, s terdnim zaupanjem in z gorečo lju- 302 benijo s teboj in zavoljo tebe umreti, in potlej s teboj na večne čase živeti. Amen. Oča naš. Češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Molitev. Nebeški Oča, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, m s ktero je on po svojem britkem terpljenji in grenki smerti mene odrešil, ti darujem ta sveti križev pot, kterega sem s tvojo pomočjo opravil. Vzemi to pobožno opra¬ vilo k povišanju svoje časti, v zahvalo za vse, meni in drugim podeljene milosti, za odpušenje grehov vsega sveta, za pomoč revnim dušam v vicah; zlasti pa, za ktere sem v začetku prosil. O milostljivi nebeški 303 Oča! poglej na obličje Kristusa, svojega Sina, usliši glas njegove svete Kervi, in bodi milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen. Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus Kristus, in njegova žalostna Mati Marija! O Jezus! hvala zdej Ti bodi in vselej; Skoz svojo smert nam daj! Te ljubit’ vekomaj! 304 Lavretanske litanije. Oča nebeški, vsegamogocni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica en sami Bog, usmili se nas! Sv. Marija. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Mati Kristusova, S05 Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna. Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja dani ca, Zdravje bolnikov, Syeta ura. nas Boga prosi! 20 306 Pribežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica mučenikov, Kraljica spoznovavcev, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvir¬ nega greha spočeta, Kraljica sv. rožnega venca, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oča naš. Češena si Marija. 307 Molitve. 1. K presvetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil, 0. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog, kteri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja za¬ pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬ nosti tvojega Telesa, in tvoje Kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno r sebi čutimo. 2. K sveti Devici Materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej Vsih nevarnost, o častitljiva in blažena De¬ vica, naša Gospa, naša srednica, naša be¬ sednica, naša pomočnica! S svojim Sinom nas spravi; svojemu Sinu nas priporoči; svojemu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O- Da bomo vredni obljub Kristusovih. 20 * 308 Molimo. Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬ simo Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo; in da borno po častitih prošnjah presvete Marije, vselej Device, sedajne žalosti rešeni, in večnega veselja deležni. Češena Kraljica. Češena bodi Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo, zapušeni Evini otroci. K tebi zdihujemo žalostni in ob¬ jokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnem živ¬ ljenji Jezusa, blaženi sad svojega Telesa; o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬ vica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica' O. Da bomo vredni obljub Kristusovih’ Molimo. Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, da bi vredno prebivališe tvojega Sina biti 309 zaslužila, s pripomočjo svetega Duha pri¬ pravil; daj, da bomo, ki se njenega spo¬ mina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjih zlegov in večne smerti rešeni. 3. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, kte- re ga je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! 0- Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! zaslu¬ žen je ženina tvoje presvete Matere Ma¬ rije pomaga, da, kar naša slabost ne pre¬ more, nam bode po njegovih prošnjah do¬ deljeno. 4. Za vse potrebe Molimo. Ponižno, o Gospod! te prosimo, raz¬ veži po svoji milosti naših grehov vezi; m ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube Device Marije in vsih svo¬ jih svetnikov, nas, svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi sveto¬ sti. Tudi očisti vso našo rodovino in naše 310 prijatle hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi. Dodeli nam mir in zdravje; odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje. Daj nam zdravo vreme in dobro letino; skaži milost našim prijatlom in neprijatlom, in obvaruj to faro z vsimi, kteri v njej pre¬ bivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, po¬ tresa, povodnji, in dodeli milostljivo vsim vernim kristjanom, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno življevje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega svetlega cesarja I., in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse keršansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z ne¬ bes doli na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč, ostani vselej pri nas. O. Amen. Oča naš. Češena Marija. (Petkrat.) Litanije vsih svetnikov, Gospod, usmili se nas! Kriste usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oča nebeški vsegamogočni Bog, j g Sin, vsega sveta rešnji Bog, ’ s Sveti duh, resnični Bog, ( | a Sveta Trojica, en sami Bog, ) " Sv. Marija, I Sv. Mati Božja, / Sv. devic Devica, f za nas Boga Sv. Mihael, / prosi! Sv. Gabriel, I Sv. Rafael, Vsi sv. angelji in arhangelji, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! 312 St. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi! St. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi st. očaki in preroki, sa nas Boga Boga prosite! Vsi st. učenci GospodoTi, za nas Boga prosite! Vsi st. nedolžni otroci, za nas Boga prosite! 313 Sv. Štefan, J Sv. Lavrenc, \ za nas Boga prosi! Sv. Vincenc, | Sv. Fabijan in Sebastijan, ) Sv. Janez in Pavel, ( za nas Boga Sv. Kozma in Damijan, ( prosita! Sv. Gervazi in Protazi, ) Vsi sveti spričevavci, za nas Boga prosite! Sv. Silvester, Sv. Gregor, i Sv. Ambrož, [ Sv. Avguštin, za nas Boga prosi! Sv. Hieronim, i Sv. Martin, \ Sv. Nikolavž, j Vsi sv. škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sv. učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, \ Sv. Benedikt, I Sv. Bernard, > za nas Boga prosi! Sv. Dominik, l Sv. Frančišk, ) Vsi sv. mašniki in leviti, za nas B. prosite! Vsi sv. mnihi in pušavniki, za nas Boga prosite! 314 03 O *-i P 03 bfl o m 03 c3 C 03 N svetnice Božje, za nas Go- Sv. Marija Magdalena, Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, Sv. Anastazija, Vse sv. device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in Boga prosite! Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o spod! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod Vsega hudega, Vsega greha, Svoje jeze, Nagle neprevidene smerti, Skušnjav hudičevih, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Duha nečistosti, Treska in hudega vremena, Šibe potresa, Kuge, lakote in vojske, Večne smerti, Skoz skrivnost svojega sv. včlovečenja, O P 03 O C 5 S $ >zq (O H 315 Skozi svoj prihod, Skozi svoj kerst in sv. post, Skozi svoj križ in svoje terpljenje, i Skozi svojo smert in svoj pokop, Skozi svoje sv. vstajenje, i Skozi svoj čudoviti vnebohod, Skozi prihod tolažnika sv. Duha, V dan sodbe, \ Mi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, Da svojo sv. cerkev vladaš in ohraniš, i Da pastirja apostoljskega in vse cerk- j vene stanove v pravi sveti veril ohraniš. Da sovražnike sv. cerkve ponižaš, \ Da našega cesarja obvaruješ, / Da keršanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovoljnost daruješ, Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in edinost daš, Da nas vse v svoji sv. službi po- terdiš in obderžiš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, 1 prosimo te, sliši nas! reši nas o Gospod! 316 Da vsim našim dobrotnikom večne dari dodeliš, Da duše naše, in naših bratov, bliž¬ njih in dobrotnikov večnega po¬ gubljenja rešiš, Da sad zemlji daš in ohraniš, Da vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, Da nas uslišiš, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe, sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oča naš (itd. tiho.) V. In nas ne pelji v skušnjavo: O. Temuč reši nas hudega. Amen. prosimo te, sliši nas! 317 Molitve. I. K presvetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil, 0. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog, kteri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja za¬ pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬ nosti tvojega Telesa, in tvoje Kervi tako Častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. 2. Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost. Vsegamogočai, večni Bog, nebeški Oča! poglej z očmi svoje neskončne mi¬ losti naše reve in nadloge. Usmili se vsih v ernih kristjanov, za ktere se je tvoj edi- norojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Je¬ zus Kristus grešnikom voljno v roke dal, In je tudi svojo drago Kri na lesu sve¬ tega križa prelil. Po tem Gospodu Je¬ zusu odverni, milostljivi Oča! zaslužene &be, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase. 318 Vsegamogočni večni Bog! usmili se svo¬ jega služabnika L, našega Papeža, in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O pastir in vladar vseh vernikov! glej milostljivo na svojega služabnika, na¬ šega škofa I., ki si ga pastirja naši ško¬ fiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je izročena, večno življenje doseže. Bog, varh vsih kraljestev! dodeli svojemu služabniku, našemu cesarju I.» spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga, da bo, ker je s tvojo voljo cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in go¬ sposke, da nas bodo na vse to napeljevali) kar zamore k tvoji Božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega ker- šanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatlei 319 za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo¬ duješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že s sveta lo¬ čili na prošnjo vsili tvojih svetnikov, od tvoje dobrote odpušenje vsih svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edi¬ nost v veri brez vsega razdertja in lo¬ čitve. Preobrni naše serca k pravi po¬ kori in k poboljšanju našega življenja. Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, da ti bomo, kakor tvoji pokorni otroci, v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬ spod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vživati, In tamkej z vsimi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselji in zveličanji 320 hvalili in molili. To nam dodeli, o Go¬ spod, nebeški Očal po Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. V. Božja pomoč, ostani vselej pri nas! O. Amen. Oča naš. Cešena si Marija. (Petkrat.) -<§^^§>- Nektere molitve in dobre dela, s kterimi se lahko odpustki zadobijo. (Iz bukev : „Yedno češenje".) Opomba. Rimski papeži tirjajo, da se molitvice, za ktere so odpustke dodelili, po- božno in s skesanim sercem molijo. Zvezdica * konec molitvice pomeni, dfl se odpustek tudi dušam v vicah oberniti za- more. Besede : „ob mescu popolnoma 1 ' pomenijo, da kdor molitvico celi mesec moli, saj po enkrat na dan in sv. Zakramente vredno prejme, zadobi popolnoma odpustek, 6e tudi sicer moli, kar se k zadobljenju odpustkov navadno tirja. 321 Kdor vsaki dan le nekoliko časa oberne za te molitve, o kako veliko odpustkov se lahko vdeleži! 1. Kdor obudi tri Božje čednosti: Vero, upanje in ljubezen, zadobi vselej 8 let 135 dni odpustka. * — (ob mescu popolnoma) *. 2. Za molitev: „ Naj se zgodi vselej naj pravičniki, naj častitljivši, naj ljubeznjivši volja Božja, in naj ji bo čast in slava v vsih rečeh u . 100 dni enkrat na dan. * 3. Za molitev: „ Svet, svet, svet je Go¬ spod vojsknih trum; vsa zemlja je polna tvoje slave! Čast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Buhu /“ 100 dni enkrat na dan *. In trikrat na teden po 300 dni *. 4. „ Nebeški Oča! darujem ti predrago Kri Jezusa Kristusa v zadostenje za svoje grehe, in za potrebe sv. cerkve!“ 100 dni vselej. 5. „Jezus! Marija!“ 25 dni vselej; ob snaertni uri popolnoma odpustek. 6. „Bodi česen in hvaljen vsaki Čas naj svetejši in Božji Zakrament! Med povzdigo¬ vanjem 100 dni *; — ob mescu popolnoma. t ~~ Drugekrati po 100 dni. — Veliki četertek in potem 8 dni, če se moli trikrat: po 300 dni. 7. Pred podobo Jezusovega sladkega 6 erca: „0 moj ljubeznjivi Jezus! jaz I. ti darujem svoje serce, da ti skažem svojo hva¬ ležnost, in da zadostim za svoje grehe, in se Sveta Ura. 20 322 ti vsega popolnoma darujem, in s pomočjo tvoje gnade sklenem, za naprej ne več grešiti 100 dni vsaki dan *• ob mescu popolnoma. 8. „ Jezus, Marija, Jožef: darujem vam svoje serce in svojo dušo“. — „Jezus, Marija, Jožefi stojte mi na strani o mojih smertnih težav ah 1“ — „ Jezus, Marija, Jožef! naj * vami spravljen umerjem /“ 300 dni vselej. — 100 dni za vsaki zdihljej posebej, 9. „Usmili se me, o Jezus! 11 100 dni vselej! 10 . „Češeno bodi sveto in neomadežaiU) spočetje prečiste Device Marije!“ 100 dni. 11. „ O brez madeža spočeta Devica Marija, prosi za nas Očeta, čigar Sina m od svetega Duha spočetega svetu rodila 100 dni vselej. 12. „ O Marija! brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo!“ 100 dni. 13. „Angelj Božji, ki si moj varh, meni tebi izročenega po zgornji milosti danes raz¬ svetljuj, varuj, vodi in vladaj. Amen “. 100 d ni*] ob mescu popolnoma. 14. Moli za umirajoče 3 Očanase v čast terpljenja in smrtnih težav Jezusa Kristusa, in tri Cesena si Marije, v čast Marijnih brit- kost, ktere je občutila pri smertnih težavah Jezusovih. 300 dni vselej *; ob mescu P°' polnoma. 323 15. Oča naš, Češena si Marija in be¬ sede: „Sv. Frančišk Ksaveri, prosi za nas !" 100 dni * — za ude bratovšine za razšir¬ janje «v. vere. Za vsako drugo dobro delo, ki se v namen misijonov stori: 100 dni. 16. V čast Marijnih žalost sedem Če¬ čena si Marij, in vselej zdihljej: „0 Marija, sveta Mati, sprosi mi gnado, da si vtisnem v svoje serce rane svojega Zveličarja /* 300 dni* ; — ob mescu popolnoma. 17. Kdor se prikloni, kadar moli: „čast bodi Bogu Očetu" itd. 30 dni. 18. Če se .podoba sv. Križa pobožno kušne: 1 leto. 19. Če se moli molitev sv. Bernarda : nSpomni se, o Devica “ itd. 300 dni vselej. 20. Če se moli pesem: „Pridi, sv. Duh! 11 100 dni vselej. 300 dni o binkoštih in v osmini *; ob mescu popolnoma. 21. Kdor moli roženkranec sv. Brigite; od vsacega zerna 100 dni *; ob mescu po¬ polnoma, in še druge odpustke. 22. če se moli pred podobo sv. Jezu¬ sovega serca, ki je očitno izpostavljena v čo- šonje: 8 let 135 dni. 23. Za lavretanske litanije 300 dni vselej; popolnoma ob petih Marijnih pogla¬ vitnih praznikih. 21 * 324 v 24. Za: Čast bodi Bogu itd. zjutraj, opoldne, zvečer v zahvalo sv. Trojici ze gnzdo, ktere je dodelila Marii prečisti Devici: 300 dni *; ob mescu popolnoma; vselej po 100 dni. 25. Y zadostenje za nečast, ki se dela Marii Devici in svetnikom, moli: Cešena bodi Kraljica /“ itd.; zvečer: „Pod tvojo pomoč * itd. in zraven tega: „Dovoli, o sveta Devica! da prepevam tvojo čast. Česen bodi Bog v svojih svetnikih in v vseh svojih delih- Amen“. 100 dni, za en teden 8 let 135 dni, za dva mesca popolnoma. 26. Če se moli zvečer psalm: „Iz glo~ bočine“ itd. in se pristavi: „Bog jim daj večni mir in pokoj “ itd.; kdor tega ne zna, naj moli Oča naš in „Bog jim daj večni mir“ itd. 100 dni *. 27. Litanije za srečno smert: 100 dni *• 28. Angeljsko češenje: 100 dni; ob mescu popolnoma. 29. Kdor pol ali saj četert ure pr 0 ' mišljuje, in sicer celi mesec, dobi popolnoma odpustek. 30. Kdor pred sv. Rešnjim Telesom poklekne: 200 dni. 31. Vsaki dan Marijnega mesca (® a J' nika) 300 dni * ; ob mescu popolnoma, kdor Marijo očitno ali pa tudi doma, na tihem čas* 1 - 325 Posebni odpustki za ude bratovšine Matere Božje. 1. Za spraševanje vesti zvečer: 7 let *. 2. Kdor gre o delavnikih k sv. maši: 7 let *. 3. Kdor ubozega bolnika obiše: 7 let*. 4. Kdor gre v kako pobožno zbirališe, ali k službi Božii, k pridigi ali kakemu du¬ hovnemu govoru: 7 let.* 5. Kdor moli za koga, ki je v smertnih težavah, ali kadar mu zadnjo uro zvoni: 7 let *. 6. Za spravo med sovražniki: 7 let *. 7. Kolikorkrat svoj sklep ponoviš: 40 dni. Veliko duhovnega dobička ima, kdor škapuiir nosi, ali če ima pri sebi roženkranec, podobo križanega Jezusa, ali kako bla¬ goslovljeno svetinjo; ali če je ud kake od ®erkve poterjene bratovšine. — 60 dni od¬ pustka imajo udje bratovšine vednega če¬ šnja sv. Rešnjega Telesa vsaki dan za vsako dobro delo. 326 Mašne. i. Vstop. Pred Bogom pokleknimo, Povzdignimo srce! V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje! Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog! Naj zbriše grehe naše, Naj varje nas nadlog! Slava. Bog Oče večne slave, Vsa hvala Ti, vsa čast! Ljudem mir volje prave Na zemlji bodi v last! Bog Sin, nedolžno Jagnje, Si z Duhom svetim svet; Naj duh tvoj k nam se nagne, K češčenju srca vnet! Evangelij. Bog sam nam oznanuje Življenja srečni pot Temoto razsvetljuje, Nas varje grešnih zmot. Kristjani poslušajmo, To Jezusov je glas, Po njem se vsi ravnajmo, Da bo zveličal nas. Vera. Spoznam, o Bog nebeški! Da si ti stvarnik moj; Odrešil rod človeški Je Sin edini tvoj; Svet’ Duh pri nas prebiva, Nam učenik poslan, Njegovo milost vživa Na zemlji vsak kristjan. Darovanje. Sprejmi, Bog, Oče večni! Za nas prečisti dar, Ga grešniki nesrečni Ti damo na altar Za svoje hudobije In celega sveta; Naj nam jih čisto zmije, Nam tvojo milost da. V ponižnosti pošljimo Ta sveti dar v nebo. Gospod Boga prosimo, Da mu prijeten bo. Naj bo mu v počeščenje, V zahvalo ino čast, Nam grešnikom v življenje, In sveti cerkvi v rast. Svet. Svet, svet, svet, Bog nebeški, Oblast imaš nad vse, Ves svet in rod človeški Ti hvalo, čast daje. Naj vedno hvaljen bode, Povikšan in češčen, Ki je za vse narode Na križu bil umorjen. Po povzdigovanji. O angeljci hitite In pridite z nebes! Nebeški kruh molite, Ni kruh več, Bog je res. Počutkom je telesa Sam Jezus tukaj skrit, Naj vabi nas v nebesa, Ga pridimo častit. Povživanje. Moj Jezus, tebe vžiti Iz srca koprnim, Bojim se k tebi priti, Ker tolikrat grešim. Očisti dušo mojo, Zedini se z menoj, Pokaži milost svojo, Naj bodem vedno tvoj. O Jezus, pridi, pridi, Preženi grehov noč, Naj duša moja vidi Ljubezni tvoje moč. Ostani vedno v meni, Poživljaj slabega, Z menoj se trdno skleni, Me stori srečnega. Konec. Zdaj dar smo dokončali, Odpeli čast Bogu, Očetu darovali Edinega Sinu. Umrlim, živim sprava Za grehe bode naj, Naj nam bo vsim zastava Za blažen sveti raj. -=*S*=- II. Vstop. Bog, pred Tvojim veličastvom Molimo ponižno Te, S svoje milosti bogastvom. Se ozri v nas grešnike. Naj daritev Ti dopade, Jagnje je brez madeža; 830 Jezus vir nebeške gnade, Ki odjemlješ greh sveta. Slava. čast Bogu na visokosti, Sveto je njegov’ ime, Po stvarjenja širokosti Naj ga vse stvari časte. Bodi hv«ljen, bodi moljen, Večni trojedini Bog! V Tvojo večno čast izvoljen Naj ti služi zemlje krog. Evangelij. Evangelija resnica Varuje nas grešnih zmot; Nam je luč, nam je vodnica, Ki nam kaže pravo pot. Nauk večnega življenja Ti, o Jezus! imaš sam, Luč modrosti in razsvitljenja Daješ, o Zveličar, nam. Vera. Verujem v Boga Očeta Neba, zemlje stvarnika, V Sina, Odrešnika sveta, Verjem v svetega Duha; Verjem tudi vse resnice, Ktere Jesus je učil; Če se bom držal resnice Bom v nebesih ga častil! Darovanje. Večni Oče vse dobrote! Milo glej na ta oltar, Za brezkončne grehov zmote Damo Ti prijeten dar, Kruha svetega in vina Dar ponižno darovan, Ki v telo bo Tvojga Sina Spremenjen nam v hrano dan. Tudi naše premoženje Kaj Ti posvečeno bo, V dar Ti damo vse življenje, Svojo dušo in telo, Dar naš za dolge človeške Na oltar pokladamo, Vir naj milosti nebeške Grešnikom nevrednim bo. Svet. Z angeljci na glas pojemo Sveto pesem, o Gospod! Vse češčenje Ti dajemo: Svet, svet, svet Bog Sabaot! Da še bolj goreče vneti Nam, o Bog, dobrotno daj Bi Ti mogli hvalo peti Tu in tam na vekomaj. Po povzdigovanji. Bodi moljeno, češčeno, Rešnje Jezusa telo, Nam v zveličanje rojeno In za grete križano! Bodi moljena častita Jezusova rešnja kri, Ki za greh naš si prelita In za grehe vseh ljudi. Povživanje. Mili Jezus, Božje Jagnje! Nosiš grešnikov dolge, Naj se Tvoja milost nagne, Da očisti mi srce, In se sklenem z vernim duhom V zakramentu zdaj s teboj, Poživljaj z nebeškim kruhom, Bodem živ in mertev Tvoj. Konec. Blagoslovi, Trojedini Bog, Nas z milostno roko, V greha in skušnjav dolini Vari svojo množico. S svojo milostjo ostani Vselej, o Gospod! pri nas! V smrtni uri Ti nas brani In odkrij nam svoj obraz. -=*Sc=- III. V8top. Pred stolom Tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči, In Tebe Bog v ponižnosti Svoj’ga srca časti. Daj milost jim, ki hrepene V solzah izmiti vse dolge, Odpusti Oče grešnikam In skaži se dobrotljiv nam. Slava. čast bodi v visokosti Bogu na vekomej, In mir po širokosti Ljudem naj bo vselej! V ponižnosti pojemo Ti hvalo trojni Bog! Od Tebe zgolj prejmemo Bešenje iz nadlog. Evangelij. Iz Tvojih ust izhaja Svet evangelium; Srce naj nam navdaja, Razsvitlja naj naš um, Modrost naj slava večna, Resnico nas uči; Bo duša večno srečna, če vere se drži. Vera. Gospod, pred Tabo s trepetanjem Te tvoja verna stvar spozna, Veruje z živim spoštovanjem V Tebe edinega Boga. Veruje tudi v Tvoj’ga Sina Spočetfga od svet’ga Duha, Ko Jessova ga korenina V deviškem cvetu je cvetla. Darovanje. Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod, darile te; Ž njim ljudstvo posvečuje Ti misli in želje. To kruha je in vina Za grehe naše dar, Spomin je Tvoj’ga Sina Položen na oltar. O sprejmi darovanje, Preljubi oče naš, Da grehov odpuščanje In milost nam podaš. Telo bo z kruha pravo, In z vina sveta kri, Bo našim dušam v spravo, V ljubezni jih živi. Svet. Poj: Sveti, sveti, sveti, Je Bog in naš Gospod, Poj s Kerubini: Sveti Si Ti Bog Sabaot! Vsa zemlja naj Ti poje, Nebo naj Te časti, Ime presveto Tvoje Povsod naj se slavi. Po povzdigovanji. Poglej, o Oče, z visokosti Ves milostljiv na ta oltar! Nanj pok'adamo po dolžnosti Zdaj Tebi dopadljivi dar; Tvoj Sin je dar le ta presveti Iz zgolj ljubezni darovan, Ki zvolil je za nas trpeti Ko jagnje bil za nas zaklan. Jagnje Božje. O glejte, Božje Jagnje Za nas preliva kri, Na križu glavo nagne, Do smrti že medli; Vse grehe nam odjemlje, Umerje za dolge; Narodi cele zemlje Po njem si mir dobe, Obhajilo Gospod, oh nisem vreden, Da Tebe bi zavžil, Al stori, da bom vreden Duhovno zopet živ. Te v duhu zdaj prejeti Iz srca hrepenim, Daj. ženin naš presveti, Da milost zadobim. Konec. Daritev smo končali, Dar bil je božji Sin, In smrti praznovali Njegove smo spomin. Po njem sedaj prejeli Nebeških smo darov; Naj Bog nam še dodeli Ž nebes svoj blagoslov! IV. Vstop. Pred tabo na kolenih, O Bog, te molimo, In polni želj ognjenih Dobrot te prosimo. Daritev svete maše Naj ti prijetna bo; Molitve, prošnje naše Usliši milostno. Slava. Čast tvoja naj razlega Nezmerna se o Bog, Nebesa naj presega, Napolni zemlje krog Svoj blagi mir dodeli Na zemlji milostno, Da sveto vsi živeli, Prišli bomo v nebo. Evangelij. Iz Božjih ust izhaja Svet evangelium, 337 Srce naj nam navdaja In razsvitljuje um. Bog sam uči nas večni, Pri kterem zmote ni; O srečni, trikrat srečni, Če njemu smo zvesti. Vera. Bog Oče, vsi spoznamo, Da vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo, Je tvoje roke dar. Sin tvoj od Duha večni Bil svetega spočet, Po Dvici rojen srečni, Odrešil ves je svet. Darovanje. Naj Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo; Scer kruh je sam na sebi, In vino je samo, Pa, z kruha in iz vina Bo kmalu, kar zdaj ni; Edinega ti Sina Telo in prava kri. To nase darovanje Sprejmi, Bog milostno; Vse misli ino djanje, Vsa srca ti damo. O daj, da vso postavo Zvesto spolnujemo: Sveta ura. 22 338 Da hodimo pot pravo, Se vsi zveličamo. Svet. Povzdignimo, kristjani, Vesele glase zdaj; Zapojmo v Bogu zbrani: Svet, svet na vekomaj! Gospodu množca vdana Prepevaj radostno Zveličarju: Hosana! Med nas zdaj prišel bo. Po povzdigovanji. Molimo klečijoči Boga zakritega, Oko ga ne razloči, Pa vera ga pozna. Z duhovnega pogleda, O Bog, te vidimo; Zadosti je beseda, Da v tebe verjemo. Povživanje. Glej, čudeže odkriva Zveličar grešnikom; Gospoda hlapec vživa, Je hrana Jezus sam. Podoba le je vina In hruha belega, Telo in kri pa Sina Zares je Božjega. Pri nas, Gospod, ostani, In združi znatni se; O Jezus, ti nas hrani, Poživljaj duh srce, Da ljubimo te vedno, Podpiraj, Jezus nas! Naj vživamo te vredno, Ko pride smrtni čas. Konec. Končan zdaj svete maše Je nekrvavi dar; Usliši prošnje naše, Nas ne zapust’ nikdar! Naj spravno bo to djanje Nam, Jezus, naš pastir! Naj bo ti v čast, spoznanje, Nam v časni, večni mir. Od sv. Rešnjega Telesa. i. Hvali Sion Rešenika, Hval’ pastirja in vodnika, Poj mu himne, pesmice. Koijkor moreš, pevaj hvalo, Vedno hvališ ga premalo, Vedno zlagaj hvalnice. Hvalmo danes pevajoči Živ’ kruh in oživljajoči; Kruh slavimo iz nebes. 340 Kter’ga pri večerji blagi Bratov družbici predragi Dal je Odrešenik zares, Hvala bode naj zvoneča, Naj prijetno bo doneča Pesem duše radostne. Dan slovesni se obhaja, Y kterem hrana ta najslaja Prvič dana bila je. Kralja novega praznuje Se večerja, in daruje Jagnje danes se novo. Naj umakne se starina, In resnici sence tmina; Naj razjasni luč temo. „Kar sem pri večerji storil", Tak jim Kristus je govoril, ^Delajte to v moj spomin!" Ker nam je povelje dano Vino ino kruha hrano V sveti dar spreminjamo. Verska je resnica taka, Kruh in vina kaplja vsaka Kri postane in meso. Kar ne vidiš, kar ne slutiš, Kar s počutki ne občutiš, Vera močna ti trdi. Tukaj pod podobo dvojno, Ki le znamnje je dostojno, Blage skrite so reči. Jed meso in kri je pitje, Celo Kristusa je bitje, Pod podobo sleherno. Kadar prejme človek njega, Ga ne zlomi, prejme vsega, Nikdar ga ne razdeli. Vžije tisuč ga al’ eden, Vsak enr>l’ko, kdor je vreden, Nikdar zmanjka ne jedi. Greha čist, poln hudobije Hrano to nebeško vžije, Je življenje al’ propad. Grešnim smrt, življenja bitje Dobrim je te hrane vžitje. Kak različen je nje sad! -= 3 ®*=- II. Pridi molit, o kristjan! Od ljubezni svete vžgan; Kjer je Jezus v zakramentu Iz ljubezni dan. Tukaj so svete reči: Jezusa Telo in Kri; Duša, ktera njega vživa, Se ne pogubi. 312 Bod’ češen Odrešenik! V vseh nadlogah pomočnik, Svojim vernim, Tebi zvestim Varh in učenik. Posvečuj nas Ti zares, Čudapolni kruh z nebes! Ti odverni vso nevarnost Vernih duš, teles. Spokorjenja daj solze, Grehov zbriši nam dolgč': Vera, upanje ljubezen V srcih naj žive. Kadar umrje telo, Vzemi dušo Ti v nebo, Da se bomo veselili Vekomaj s Tebo. -=>©<=- m. Sem kristjani pritecite Polni vernega duhd, Na kolena pokleknite, Dol pred našega Boga; Pod podobo je častito Tukaj Božje Jagnje skrito: češen bodi vsaki čas Jezus, ki si odrešil nas! Angelji in vsi svetniki, Dol stopite na zemljo, Nam bodite pomočniki Rešnje prav častit’ Telo. Z enim duhom ga hvalimo, Z enim glasom ga častimo: česen bodi vsaki čas, Jezus, k’ si odkupil nas! Pamet je preslaba naša, Prav spoznati to skrivnost, Gnada Božja doprinaša, Kar ni naša v stan slabost; To je čista, žlahtna mana, Vernim dušam v hrano dana, Jagnje Božje je le-tam, Ki odjemlje grehe nam. Grešniki, sem pritecite, Tu je milosti altar, Jezusa zvesto prosite, On bo vslišal svojo stvar; Grenke solze prelivajte, Svoje grehe obžalvajte, In prosite vsi Boga, Da vam svojo gnado d&. Vsak naj kliče: Bog! daj meni Gnado, da se spokorim, Po pregrehi zapušeni Tebe hvalim in častim; Daj mi enkrat srečno vmreti In doseči raj tvoj sveti, S tabo bom se veselil, Tebe hvalil in častil. IV. Praznika svetega Dan’s veselimo se, Prav iz unetega Srca naj hvala gre. Staro preide naj, Vse novo bodi zdaj, Misli, djanje vsak prenavljaj. Danes praznujemo Zadnje noči spomin, Ker se spomnujemo, Kako je božji Sin Svoje prijaflje zbral, Jagnje jim jesti dal, S tem zapoved Judov dostal. Učenci vživajo Velikonočno jed, Zadnjič dobivajo Rešnje Telo prejet, Jesti jim ga daje. Pa razdeli se ne: Vsak posebej cel’ga prejme. 345 Kadar prejemajo Slabi njega Telo, Se ga navzamejo, Moč jim je prava to; Kelih jim tud’ zroči, Da jim ga in veli: Pijte ga vsi, moja je kri. Tak’ je postavljeno Njega Telo za dar, Dušam pripravljeno, Da ga zavživa stvar. Mašniki to store; Sami po njem žive, In ga vrednim vernim dele. Zdaj od nebeškega Kruha naš duh živi, S kruha človeškega Bog se nam prav’ deli, Čudi se o kristjan, Jezus jed vsem je dan, Bod’ si reven, zaničevan. Skupaj Te molimo, Trojni edini Bog! Srčno Te prosimo, Varuj nas vseh nadlog; Živi nas slabe zdaj, Te vžival’ vekomaj V slavi Tvoji slednjič nam daj! 346 V. Pevaj jezik pesem blago V rast telesa rešnjega; Slavi tudi kri predrago, Ki jo dal za greh sveta, In proiil je zadnjo srago, Sad telesa čistega. Č sta deva porodila Nnm resnico večno je; Ta pri nas se je mudila, Z navki grela nam srce. Ko je tek svoj dopolnila, čuden nam spomin daje. Ko večer poslednji pride, Ko se zadnji dan mrači, Z družbo so učencev snide, Da postavo dovrši. Sveta groza jih obide: Sebe hrano jim deli. Glej, meso-beseda: pravi Kruh zdaj spremeni v meso, In z pijače kri napravi, Moti se okus, oko: Vendar vera trdna zdravi In krepča srce zvesto. Ker skrivnost je tukaj taka, V prahu človek naj kleči; In podoba stara vsaka Pred resnico naj beži. Vera naša skali enaka Priča naj, kar čut taji. Čast in slava razodeva Naj se očetu večnemu: Čast in slava naj odmeva Sinu njega ljubemu; Čast in slava naj se peva Duhu trikrat svetemu. VI. Razumeti kdo je v stani Čudo, ktero se godi? Živa vera nam oznani, Kar je skrito pred očmi: Pod podobo bel’ga kruha Je Zveličar naš zares: Masnik moli, vzdigne duha, Ga pokliče iz nebes. Vino njega Kri postane, Ktera zbrise grehe nam, Če le serca so mu udane Odpusti on grešnikam. Na altarji se daruje Za dolge vsega sveta, Bog in človek skup kraljuje, Vred z Očetom vse nam da. 3d8 Truplu daje jesti, piti; Kar pa je še več, ko to, Naše duše nam nasiti S svojim Mesom in Kervjo. Toda skerbni bod’mo vedno, Da nam v smert ne bo ta jed: Da jo vžijemo le vredno, Prav se presodimo pred. Na kolena se verzimo, Premišljujmo to skrivnost; S sercem, petjem ga častimo, Sveta nam je ta dolžnost. Naj bo hvaljen za dobrote, Ker neskončno ljubi nas; Se spoznamo grešne srote, Smo žalili ga vsak čas. Oh, kako smo vender srečni! Bog poniža sam se k nam! Premogočni, Stvarnik večni Se stvarčm da vžiti tam! Hrepenimo po kreposti, Ti pa, Jezus! moč nam daj, Da pri svoji preslabosti Tebe ljub’mo vekomaj. 349 TIL Rešnje vidimo Telo Pod podobo kruha tani; Jezus, živi Bog je to, Pravi sveta vera nam. ’z raja je nebeškega Do rodu človeškega Sam prišel terpet, umret, Tsim nebesa nam odpret. Po vstajenji svojem je Spet k Očetu šel v nebo; Pa ostal pri nas je še, Pustil svoje nam Telo, V Zakrament postavljeno, V dušno jed pripravljeno, Da je moč za slabe nas, In življenje vedni čas. Sam prijazno govori: Prid’te k meni vsi ljudje! Tživajte Meso in Kri. Duše vaše da živd. Če ga vredno vživamo, V njem zares prebivamo, Vzel nas k sebi v sveti raj Bo Zveličar vekomaj. Padi toraj pred altar, In ponižaj se do tal, 350 Prosi milost, revna stvar! Da se t’ bo sam sebe dal. In stanu prerevnega, Iz serca pohlevnega Prosi milo: o Gospod: Bodi z mano ti povsod! ~=3<@S£=— VIII. Sveto rešnje Jezusa Telo! V sveti Zakrament postavljeno, V hrano dušno vsim ljudem pripravljeno, Ki sladkost in moč ima, Nam življenje večno da; Hvaljeno, češeno bode naj! Ljubljeno in moljeno na vekomaj! Vsemogočni, večni Bog je to! Angelji pred njim trepečejo, In pred njega tron na tla se mečejo; Vsi svetniki ga časte S strahom vsi nad njim sterme. Molijo Gospoda vse stvari; Oh, molimo ga ponižno tudi mi! Ljubeznjivi Jezus naš je tol Na kolena predenj padimo, Vedno ga častiti zdaj se vadimo; Vsi prosimo usmiljenja Iz serca ponižnega, Da nam da Mogočni žegen svoj, Da na zadnje pelje nas v nebo seboj. Pred sv. rešnjim Telesom. I. . Tukaj, duša, se ponižaj, Molit svoj’ga Jezusa, 8 trdno vero se približaj, In sprejmi v ljubezni ga. Glej, v ljubezni svoji sveti Se ti samega dari, S svojo milostjo objeti V zakramentu te želi. Dal za tebe je življenje, Je na križu kri prelil, Da bi tebi odrešenje In zveličanje dobil; Tukaj pa želi skleniti, O nevesta, se s teboj, Tebi vir življenja biti, Biti večno ženin tvoj. Toraj, duša, se ponižaj Tukaj pred Zveličarjem, S spoštovanjem se pr bližaj In srčno z zaupanjem, Da zaceli tvoje rane, In podpira ti slabost, Vekomaj s teboj ostane Vse veselje, vsa sladkost. 352 II. Ponižno tukaj pokleknimo, In z vernim sercem počastimo Usmiljen’ga Zveličarja; Ker v Zakramentu je pred nami, Da bi z gorečimi željami Častili in molili ga. Bod’ moljeno in počešeno, Nam iz ljubezni dodeljeno, Presveto Jezusa Telo! Bod’ dušam moč in posvečenje, Zastava terdna jim v življenje, O Jed, popotnica v nebo! Bod’ moljena, o Kri častita! Za grehe vsih ljudi prelita Iz svete Jezusa strani! Naj cena tvoja nam odmije Vsih grehov naših hudobije; V skušnjavah nam serčnost deli. Sveto Serce Jezusovo. Tu v kruhu vse svetosti Nebeškega sladu, V zastavi in skrivnosti, Ljubezni in miru, Spoznano, hvaljeno, Češčeno, ljubljeno Naj Jezusovo Srce Med nami vedno bo! 363 Že prej na3 je ljubilo Srce Zveličarja, Bo vse nam dodelilo, Kar prosimo zdaj ga. Spoznano, i. t. d. V to srce zakleniti Se hoč’mo zadnji čas Ko zvoli Jezus priti Po zakramentu v nas. Spoznano i. t. d. V serca presveti rani, Ki nam odperto je, Se našim dušam hrani Svet mir zveličanje. Spoznano i. t. d. V to Serce zakleniti Se hoč’mo zadnji čas. K’ bo hotel Jezus priti, Še v Zakramentu v naš. Spoznano, i. t. d. O Jezus! naj omije Nas Serca tvoj’ga Kri, Naj grehe nam pokrije, In milost dodeli. Spoznano i. t. d. Sveta Ura «=*§*=- 23 Pred sv. Obhajilom. So odprle se nebesa; Glej! že Kralj nebeški gre, Duša! vzdigni se s telesa! In nasiti si želje. Truma angel jev se zbira, Tam na altarji moli ga; Tam studenec gnad izvira, Glej tam svoj’ga Ljubega. Oh ne čakaj, Jezus mili! Pridi, pridi, Ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene, skleni se z menoj! Rčb, Gospod! da nisem vreden, Da pod mojo streho greš. Kak’ pa Tebe sem potreben, To nar boljše sam ti veš. Saj ne morem več živeti, Ce ne prideš, o Gospod! Tebe serčno čem objeti; Res! popred ne grem odtod! Toraj, Jezus ljubeznjivi, Pridi in nasiti me! Da v ljubezni nevgasljivi Večno s tabo sklenem se! 355 Pot proti nebesom. Poznate dom P na zemlji ne leži, 01 kter’ga britko serce govori, Kjer vt hne mil’ glas, solze ne tek6 In dobri srečo, slabi moč dobd. Po/nate g P Le nanj Mi mislimo ves čas sedanj’. Poznate pot? je tern jeva steza; Naprej ni tooč, skerbi popotnika; Spotakne se pogleda v prahu gor J Okrajšaj, Oča! tek, omagam skor; Poznate j" P ta gre Tje gor, kjer upa vse serce. Poznate ga P prijatel je z nebes, Cšovošk otrok, in več še, Bog je resj Naprej je šel on ternjevo stezd, Popotniki) o pristopi milostno. Poznate ga P Le ta Piot neba srečno nas pelja. Hrepenenje po Jezusu. O kam, Gospod! Gre tvoja pot? Kam stopnje te peljajo? Sc že mrači, Se dan temni In zvezde že migljajo. 2S* §56 Zveličar moj! Pri men’ obstoj, Te čem pod streho vzeti;. Res hišica Je srotica, Pa željna te sprejeti. Straši me noč, Sovražna moč, Gospod pri men’ ostani t Kjer ti stojiš, Koč razsvitliš, Strahovi so pregnani. Vkup bodeva Večerjala, O sreča nezrečena! Živ kruh mi bo Tvoje Telo; Men’ duša oživljena. Pri men’ obstoj Preljubi moj! Ki v limbarjih prebivaš, S cvetlicami Posteljem ti Serce, da v njem prebivaš. Naj slajši serce. Serce naj ljubeznjivši V nebesih in na sveti! Kdo da mi grešnem’ sinu, Od tebe pesem peti ? — O Jezus! tvoje sladko Serce Naj ljubijo, časte Vse ljudstva, vsi jeziki, Vse angeljske verste. Ti Serce si pohlevno, Si Serce Jezusovo; Ti Seroe si vse krotko, Si Serce Jagnjetovo. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si ponižno, Oh, daj spoznat’ mi tebe, Da tebe vsak čas išem, Ne išem sam’ga sebe. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si vse čisto, Nad belo lil’jo belo; O da b’ tud’ moje Serce V nedolžnost obelelo! O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si dobrotno, Dobrotno vsim ubožnim, 358 Dobrotno vsim dobrotnim, Dobrotno vsim nedolžnim. O Jezus! tvoje Bladko Serce itd. Ti Serce si ijubljivo, Ti ljubiš vse goreče, Ti ljubiš vse proseče, Ti ljubiš te ljubeče. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si Ijubljivo! Kdo te dohvalil bode? Ti ljubiš mlade, stare, Ti ljubiš vse narode. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, sveto Serce! Si vse ljudi rešilo; Človeško ktero Serce Ti to bo povernilo? O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, sladko Serce! Z ros6 nebes napajaš Pravične in nedolžne, Zveličanje jim dajaš. O Jezus! tvoje Bladko Serce itd. O Serce, dobro Serce! Vse grešne k sebi vabiš; Vse hudo, kar so stor’li Poboljšanim pozabiš. O J«zus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, ljubo Serce! Zakaj te Bvet ne ljubi P Unemi ga v ljubezni! Nikar ga ne pogubi. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, milo Serce! Zakaj te star’ ne ljubi P Ogrej ga k nov’ ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, sladko Serce! Zakaj te mlad’ ne ljubi P Serce mu vžgi v ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Jezus! v vsih sercih Ljubezni iskro vterni; Zgubljene vse ovčice Na pravo pot zaverni! O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Dolžni smo vsi te ljubit’, Ker vsih dolge si vmival, Za vse britkosti terpel, Oh! kri za vse prelival. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. (360 O Serce naj sladkejši Mi vsi v stotere glase Te hvalimo, častimo Zdaj in na večne čase, O Jezus! tvoje sladko Serce itd. -=2©C=- Po st. obhajilu. Zdaj, o duša moja, pevaj! Jezus tvoj Je s teboj; Zdaj zročuj, Zdaj zdihuj, In v ljubezni se ogrevaj! Zdaj vesela glas zaženi: Jezus moj! Res si mej; In kot zdaj Vekomaj — Prosim — moraš biti v meni! In tak dolgo bom prosila: Jezus moj! Bod’ z menoj! Da s teboj, Ljubi moj ! Po nebesih bom hodila. «=*S*=- Dobri pastir. Ti, a Jezus, srčno mili, Naš pastir najboljši si. O kako bi ne ljubili Zvesto te iz vseh moči? Doli k nam si se ponižal, In ovčic iskat prišel; Ljud nezdušni te je križal, Za naš greh si smrt trpel. Kako vbožne me ovčice, Tebi to vrnile bi? Svojo damo ti dušice V duhu vse ponižnosti. Zvesto bomo poslušali Tvojih ust presladki glas, Tvojo voljo spolnovali Radi bomo vsaki čas. Oh, prijetno je hoditi, Pasti s Tvojo čedo se! Sladko Tebi zmir slediti, In ljubiti večno Te, Pasi nas, o Jezus mili! V cvetji svojega sladu; Daj, da bomo pristopili Vsi k studencu večnemu. In ko steče čas se paše, V dom nebeški pelji nas, Gor v prebivališče naše 362 Gledat’ mili Tvoj obraz. Ti o Jezus srčno mili, Naš pastir najboljši si. O, kako bi ne ljubili Zvesto Te iz vseh moči? -C3@C3- Vesela pesem Jezusu. O Jezus! ves moj blagor ti! Ljubezen sladka čez moči, Serce po tebi vse gori, Ko v tebi le se zveseli; Ne zmaga zlato solnce te, Ti vmakne mila luna se, Prijazna zar’ja zad ti je, In tudi svitle zvezdice. Tak čisto lil’j e ne cveto, Ne blage rož’ce tak lepo, Duha vijol’ce ne dajo, Ne nagelji tako ljubo; Tak sladka ni nobena Btvar, Ni toljko drag nikaki dnar, Tak mil’ prijatel ni nikdar, Kot sere ti mili Gospodar. Ni proti tebi višjega, Lepota zemlje zgine vsa, Dubov temni se množica, Zbledi luč neba svitlega. —- Y ljubezni pesem podarim, Jo v Serce tvoje izročim, Se s trumo angel jev združim, Veselo z njimi te častim. Ti dušo mojo sam živiš, Seboj v ljubezni zaročiš, Mi toljko radost dodeliš, Serce obilno zveseliš. O ljubi Ženin, sladki cvet! Si dražji mi kot celi svet; Za te vse slasti štejem v smet, In raji križ si zvolim spet. Po tebi le so želje vse, K zame v smrt podal si se; Porosi s svojo gnado me, Ko s sercem, z ustmi prosim te! Serca veselje ti sladko! Ki si me ljubil tak močnč, Ko steče mi življenje to, Me pelji v večni mir, v nebč! Vera, upanje in ljubezen. Živo verjem, terdno upam, Serčno ljubit’ te želim. Daj mi, Bog! tvoj glas sprejeti. Zmotam pa serce zapreti; Sej iz rok ljubezni tvoje Je prišlo življenje moje; Vero, upanje poviksaj, Da v ljubezni ves gorim. Živo verjem, i. t. d. Tri osebe so v skrivnosti, Le en Bog v svoj’ svetosti, V bistvu so moči enake, čudne dela so od vsake. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i t. d. V tebe, Oee na višavah! Bom zaupal v težavah; Tvoja roka me podpira, Če me svet, pekel zatira. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Jezus, tvoje odrešenje Naj me varje pogubljenja, Je nebesa odklenilo, Upanje nam uterdilo. Vero, upanje i. t. d. Ž vo verjem, i. t. d. Ti me, sveti Duh, podpiraj. Strah v sercu mi zatiraj: Da se vlerjen ne preganem, Živ ud Jezusov ostanem. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Kadar ura mi odbije, In me temni grob zakrije, Ko trohljivost ž’vot razdere, Naj se v mojem sercu bere Ljubi Oča! tebe ljubim, Tebe ljubit’ hrepenim. Marijne pesmi. Veš, o Marija! Moje veselje, Vbš moje želje? Ljubil bi te; Zmiraj pri tebi Hotel bi stati, Ljubljena mati, Zverzi me ne! Kaj pa ti hočeš, Moja Kraljica, Sladka Devica! Da ti podam? Drugega nimam, Prosim pohlevno, Vzem’ serce revno, Rad ti ga dam! Pa ti, Kraljica! Si ga že vzela, 366 In si ga vnela, Za te gori! Mati preblaga! Ti ga ohrani. Hudemu vbrani, Eeši ga ti! -o@c=- Glas iz serca zaženimo, Mater Božjo poslavit, Da pusti nam, jo prosimo, Jo priserčno počastit'; Ona je nebes Kraljica, Ona naša pomočnica. Kaj jo hval’jo vse stvari Bod’ češena, D’vica til Je prišla, za nas rojena, Lepšat in osrečit svet, Kakor lil’ja zasajena, Lepšal jo je dviški cvet. Je živela le v samoti, Le v ponižnosti, tihoti. Naj jo hval’jo i. t. d. Z božjo milostjo navdana Polna od Boga dobret, Mati Božja bila zbrana, In veselje nas sirot. Jezusa nam je rodila, Nam zveličanje dobila Naj jo hval’jo i. t. d. O, poslušaj zdaj, Marija! Mile prošnje nas otrok, Nas zatira hudobija, O, poslušaj ti naš jok: Daj Boga za nas prositi, Vselej te žel’nio Častiti. Naj jo hval’jo i. t. d. -ea§*=»- Spomin na sv. Višarje. Češena Kraljica, Češena mi bod’! O čista Devica, Češena mi bod’! — Pred tebe, Marija! Tje v duhu hitim, Po tebi, Marija! Serčno hrepenim, češena Kraljica! — itd. Pa nekaj predraga! Nazaj me derži: Devica preblaga Oh! greh me teži. češena itd. Sem deleč zabredel Od tebe, moj up! Globoko je vjedel Pregrehe me strup, češena itd. Kak hočem jest vstati Brez tvoje moči? Usmili se. Mati! Oh, resi me ti! Češena itd. Pomagaj, Marija ! O prosi za me! Pomagaj, Marija, Da pridem pred te! češena itd. Yse upanje svoje Postavim na te Le Dete ti svoje Poprosi za mč! Češena itd. Kaj ne? o Devica! Da upati znam, Da tebe, Kraljica, Za Mater imam. v Češena itd. Saj ti si Devica, Dobrotljiva vsa! Si nam pomočnica, Kot nekdaj si bla, Zatorej, Marija! Češena mi bod’! Na veke, Marija! češena mi bod’! 369 Marija ljubeznjiva! Ti moje si veselje, Vse moje serčne želje, So, vedno te častit’. Če se me žalost loti, Al’ grozne bolečine, Mi vsa nadloga mine, Ko k tebi pribežim. Ime presveto tvoje V serce si čem vsaditi, In sabo ga nositi V sercu, kjerkoli bom. In ko zavoljo greha Mi serce v strahu bije, Samo ime Marije Mi serce vpokoji. In kadar bom vmiral Bom klical Ime Marije, To mi tolažbo vlije V prežalostno serce, Marija! iz serca zdihnem, Ko zora zjutraj vstaja, In solnce ko zahaja, Marijo kličem spet. Ko me sovražnik skuša, Zavpijem: Oh, Marija! In ta peklenska zmija Prestrašena zbeži. Sveta Ura n 870 To sveto Ime Marije Klicaje, bodem srečno Tu živel, ino večno Se tamkej veselil. Usmiljena Marija! Ti si mi zvesta Mati, Zato se ni mi bati, Te klicat’ na pomoč. Zatorej bom klical Marijo v vsaki sili, Ker ona se usmili, Kot Mati ljubljena. 0 Marija, naša Mati! Čez valove, od nevihte gnane, Tje v dežele, potnikom neznane, V te zaupajoči gremo. O Marija, varuj nas! O Marija, vodi nas Po pravi poti v sveti raj! O Marija, naša Mati! Če nesreča Dam bo kon’c kazala, Up naš pobijala terda skala, Takrat Mater nam se skaži! O Marija, naša Mati! Kadarkoli bomo v hudi sili, K tebi se, Marija! obernili, S svojim plajšem nas zakrivaj! 371 O Marija, naša Mati! Kakor veš in znaš, nas varno vodi, Skerbna, mila Mati, z nami hodi! Spremljaj nas do kono življenja! Tebi Marija, o Mati premila! Rad bi jest pesmico novo zapel, Rad bi razlil ti vse serčne čutila, Revež ne vem le, kako bi začel. Veš, o Marija! kako čem začeti? Šel bom na griček, in tam bom začel: „Slava Marii, oj slava prelepi!" Tak, o Marija! bom tebi zapel. Klical bom tamkej, na griču krog sebe, Klical bom brate, naj z mano poj6 ; Klical bom sestre, naj slavijo tebe, Mladi in stari naj slavo ženo. Divje zverine naj tebe častijo, Voda v potoku naj tebi Šumija, Tički preljubi naj ti žvergolijo, Veterc po gojzdu naj tebi pihlja. Hribje, planine, gorice, doline, Travniki, logi, široko polje, Gojzdi ravnine in sterme meline, Vsi naj te z mano, o Mati! časte. Naj se razlega po silni daljavi, Naj se odmeva in vedno glasi Krog in okrogi v obnebni višavi, „Slava Marii! naj večno doni. -C*g>C=- 24 * Ena zvezda prikazala S temnih se oblakov je; Lepši kot danica zala, Lepši, kakor zvezde vse; Cio stvarjenja bliš nar veži Kje lepoti ni enak; Solnea žar svetlogoreči Je prot’ nji le temen mrak„ Glej, Marija imenuje Zvezda se izvoljena, Ktere prihod oznanuje Srečen dan zveličanja; Ta je zarja lepa tista, K’ sveti v rajskem žaru se,. Bolj ko zlato solnce čista, Lepši, kakor zvezde vse. Solnce nekdaj ni svetilo, Zvezd na nebu tud ni b’lo, Pride čas in spremenilo V prah se zopet vse to bo, Ifjena pa lepota zala Vsih preseže časov tek, Je vse veke presijala In cvetla bo z veka v vdk- Predin Oča trikrat sveti Vstvaril je nezmirni krog, Kiso bli še časi šteti, Bla je večnost le in Beg; Predin vodam je tečaje, Predin luč je zemlji dal. In v postavii morju graje, Še nebčs obok ni stal. Ti Devica si presveta Bila že izvoljena, Bila v Večnemu spočeta Čista vsa, brez madeža. Kadar delati naravi Je podstavo bil začčl, Kadar sive na višavi Je oblake gor pripel; Ko nezmerni so svetovi Nastopili daljno pot, Po besedi se njegovi Vse gibalo je povsod: Takrat ti pri njem si bila, Z njim ravnala si že vse V njem se vedno veselila, In pred njim igrala se. Blagoslov je ves Gospodov Se nad te obilno zlil, Blagoslov pa vsih narodov Spet iz tebe je priklil; Toraj vse te srečno števa, O velika Ti Gospa 1 Tvoja slava se odmeva Po okraj nah vsih sveta. O Marija! lepši cvet! Ko je kdaj imel ga svet, Izmed vsih devic si zbrana, Mati milosti nam dana, Da pred Jezusom stojiš, Grešnikom pomoč deliš. Sveta Mati vsih dobrot! Spomni se nas, revnih srot V sercu maternem nas nosi, In pred Bogom za nas prosi; On z veseljem vse stori, Kar ga prosiš, Mati, ti Mam pomoč, Marija, daj, Da poboljšamo se zdaj; Pr6si božjega Sodnika, Njega milost je velika, Da nam on odpustil bo, Stori! milostno sodbo. Grešnik! grehe objokuj, Yredno zanje zadostuj; Če se bomo spokorili, Ino Jezusa ljubili, Bo Marija zadnji čas Milost sklicala na nas. Kristjani! Marijo častimo, Nebeška je ona Gospa; Jo s petjem veselim hvalimo, Bodila je Kralja sveta; 375 Iz serca jo toraj prosimo lepo, De naj nam pri Bogu besednica bo; Če človek pomoči želi, Pri nji jo gotovo dobi. Marija, presveta Devica! Ki polna si Božjih darov, Preblaga nebeška Kraljica! Kraljica presrečnih duhov! Poglej nas na zemlji pregrešnih sirot, Ki tare nas breme pretežkih pomot; Mi kličemo, da bi nas Bog, Odrešil iz naših nadlog. O Mati naj bolj dobrotljiva! Ki revežem pomoč deliš, Oči, ki jih solza zaliva, Vsa rada tolažiš, vedriš! O prosi preljubega svoj’ga Sinu, Zveličarja našega, Kralja miru, Da milo na nas se ozre, In grehe zanese nam vse. Ko duša se bode ločila Od tod iz telesnih slabost, O prosi, Marija premila! Da pride v nebeško sladkost, Kjer gleda, kar tukej ne gleda oko, Posluša, kar tukaj ne sliši uho, Uživa veselje serce, Kjer Bog mu spolnuje želje. Za Bogom častimo Marijo najprej, Iz serca zdihnimo K svoj’ Materi zdej, K’ je danes iz sveta Nje duša lepo Od angeljev vzeta, Nesena v nebo. Ta kor apostoljski Je bil na ta dan Y veliki britkosti K tej Materi zbran. Njih jok in zdih’vanje Kdo zrekel ga bo? Njih silno žal’vanje, Ker jemlje slovo. Čimu je jok taki? Jim odgovori, Moj duh, kot vsaki, V nebesa želi; Bom svet zapustila, In pojdem od vas: Pa gori prosila Bom Sina za vas. Na to je molila, In dušo zroči; Je glavo nagnila, Zaperla oči. TJ6enci žal’vali, Zakrili obraz Usmili, so djali, Se Mati ti nas! Duhovi šumejo, Ti gredo naprot’, In tebe nesejo Med petjem od tod. Mi bomo zdihVali Za tabo britko; Oči povzdig’vali Do tebe v nebo. Tam gori vživala, Boš krono zareB, Kraljica postala Si zemlje, nebes. Cio angeljski kori So v tvoji oblast’, In zvoljenih dvori Razlegajo čast. Mi tudi recimo: Češena naj bo; Se priporočimo Marii zvesto; Če bomo le vredno Marijo častil’, Tud’ bomo potrebno, Pomoč zadobil’. 378 Pogledaj, o Mati! Tse voljno serce, Ti hvalo dajati Od dneva do dne. O stoj nam na strani V dolini solza, Kas grehom ubrani Zavoljo Boga. O daj nam, Marija: Posebno pomoč, Ko ura odbija, Da duša se loč’: Pomagaj, da srečno Končamo ta svet; Da bodemo v večno Teselje sprejet’. Molitev. Bog! milostiv bodi Zavolj hudobij, De! naših ne sodi, Ker cene v njih ni. Sej pros’ za nas Mati, Le na-njo poglej: Kar nočeš nam dati, Kas’ Materi daj. Hvalo pojte, dol, višava, Travnik, polje in gošava! Hvalo dajte d’vic Devici, Ona je nar lepši stvar. Ve vodice šumljajoče, In ve tiče pevajoče: Hvalo dajte vse Marii, Pojte in častite jo! O Marija, slava tvoja Je presladka radost moja: Hvaljen bodi na višavi Večni Bog, začetnik tvoj! Ti si solnce imen’vana, Ker v ljubezni vsa si vžgana; Luna si, ki zalo sveti, Od nebeške čistosti. Vsa brez madeža Devica — Bela lil’ja si cvetlica, Duh nebeški te obdaja, Ljubeznjiva vsa si ti; Nar bolj pa je ljubeznjivo, Tvoj’mu Bogu dopadljivo, Da ko si vsa lepa čista, Si pri tem ponižna vsa. Devica lepa, bogomila! Vselej milost si ljubila, Lej, tvoj Sin te tolkanj ljubi, Tudi ti se usmili nas! 380 Oh usmili se, usmili, — Zlast’ ob naši zadnji sili Se ozri na reve naše, In nikar nas ne zapust’! Papežska himna. Kjer je Petra cerkev prava, Kjer je Rima večna slava, Tam v ponižnosti veliki Se glasijo vsi jeziki: Blagor svetemu Očetu, Blagor, blagor Bog mu daj. Glas gre čez sedmere griče, Vatikan junaško kliče, Se svetnikov tihe rake Glas pošiljajo v oblake: Blagor itd. Po ravninah, visočinah, Vodah, hribih in dolinah Po prostoru sveta vsega V svetih trumah se razlega: Blagor itd. Angelji se pridružite Svoje petje z nam’ sklenite, Da se bode živo vnelo, Nad zvezde v nebo donelo Blagor itd. -OtglO- Moji preljubi Slovenci Stran 3 Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa. Vvod . Duhovno obhajilo. Krajši duhovno obhajilo . Molitev pred slednjim obiskovanjem naj svetej¬ šega Zakramenta. Pervo obiskovanje. Še eno kratko duhovno obhajilo . . . . Počešenje Matere Božje ... • . . . Molitev po vsakem obiskovanji k Materi Božji. Drugo obiskovanje .. Tretje obiskovanje . Ceterto obiskovanje. Peto obiskovanje.. Šesto obiskovanje. Sedmo obiskovanje. Osmo obiskovanje. Deveto obiskovanje. Deseto obiskovanje . Enajsto obiskovanje. Dvanajsto obiskovanje. 5 13 16 17 20 23 24 25 27 81 35 3 $ 42 46 50 54 58 63 67 Stran Trinajsto obiskovanje.71 Štirnajsko obiskovanje.76 Petnajsto obiskovanje.80 Šestnajsto obiskovanje.84 Sedemnajsto obiskovanje.88 Osemnajsto obiskovanje.96 Devetnajsto obiskovanje.97 Dvajseto obiskovanje .101 Bnoindvajseto obiskovanje.106 Dvaindvajseto obiskovanje .110 Triindvajseto obiskovanje.114 Štirindvajseto obiskovanje.117 Petindvajseto obiskovanje.122 Šestindvajseto obiskovanje.127 Sedemindvajseto obiskovanje.131 Osemindvajseto obiskovanje.135 Devetindvajseto obiskovanje.140 Trideseto obiskovanje . 144 Enointrideseto obiskovanje.148 Seroni zdihljeji k Jezusu v zakramentu svetega Bešnjega Telesa.153 Molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakramentu 181 Druga molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakra¬ mentu .188 Pesem k Jezusu ..189 Dnevnice v čast naj svetejšemu Zakramentu . 19* Litanije v čast sv. Bešnjemu Telesu . . . . I 9 ® Duša Kristusova.203 Bazložena ravno ta molitev.203 Molitev k Jezusu v najsvetejšem Zakramentu . 208 Božje čednosti.209 Drugi del. Navadne molitve in pobožnosti. Stran Jutranja molitev.213 Molitev svete Elizabete ... ..... 215 Molitev k prečisti Devici .216 Krajši molitev v skušnjavah ..216 Večerna molitev. ...217 Perva sveta maša.219 Druga sveta maša . 231 Spovedne molitve ..249 Obhajilne molitve. 259 Po sv. Obhajilu.266 Sveti križev pot ..272 Lavretanske litanije.304 Litanije vsih svetnikov.311 Nektere molitve in dobre dela, s kterimi se lahko odpustki zadobijo ........ 320 Svete pesmi. Mašne: I. Pred Bogom pokleknimo ..... 326 II. Bog, pred tvojim veličastvom .... 329 III. Pred stolom tvoje milosti.332 IV. Pred tabo na kolenih.336 Od sv. Rešnjega Telesa: I. Sion hvali rešenika.339 II. Pridi molit, o kristjan.341 III. Sčm kristjani pritecite.342 IV. Praznika svetega.344 V. Pevaj jezik pesem blago.346 VI. Razumeti kdo je v stani.347 VII. Rešnje vidimo Telo .349 VIII. Sveto rešnje Jezusa Telo . . . . • 350 Stran Pred sv. Rešnjim Telesom : I. Tukaj, duša, se ponižaj.351 II. Ponižno tukaj pokleknimo .352 Sveto Serce Jezusovo.353 Pred svetim obhajilom.354 Pot proti nebesom.355 Hrepenenje po Jezusu.355 Naj slajši Serce.357 Po sv. obhajilu. 360 Dobri pastir. 361 Vesela pesem k Jezusu.362 Vera, upanje in ljubezen.363 Marijne pesmi: Veš, o Marija.865 Glas iz serca zaženimo . ....... 36 češena Kraljica .3( Marija ljubeznjiva ..3t O Marija! naša Mati .37i Tebi Marija, o Mati premila ..871 Ena zvezda prikazala . ..372 O Marija, lepši cvet.374 Kristjani, Marijo častimo.374 Za Bogom častimo .376 Hvalo pojte, dol, višava .379 Papežska himna. 380 Tiskal J. Krajec v Novomestu. I14 9 moliti Jezusa v zakramentu ljubezni Božje. Nekatere molitve za obiskovanje najsvetejšega Zakramenta. -••OSSSO«- Udom prelepe bratovščine sv. Rešnjega Telesa nabral Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočastit. škofijstva Ljubljanskega. Osmi natis. V LJUBLJANI. Založil Matija Gerber, knjigovez. 1894 . Preljubi kristjan! Preljubi bratje in preljube sestre naj¬ lepše bratovščine ristus Jezus, naš Bog, je v najsvetejšem Zakramentu, v Zakramentu neskončne ljubezni vedno med nami. Med nami pa je le za nas, le zavoljo nas. Na naših altarjih tam biva, nam ponuja vse zaklade svoje, nam nerazumljive ljubezni, ter željno pri¬ čakuje nas, da bi prišli k Njemu, da bi v obilnosti zajemali iz studenca Njegove mi¬ losti, vsak za svoje potrebe; eni milosti spreobernjenja, drugi milosti stanovitnosti; eni tolažila, drugi zopet srčnosti; eni po- l@šsj®ga Telesa! 4 moči za se, drugi zopet za svojega bliž¬ njega. Oh, in kako potreba je nam vsem Njegove pomoči! — Drugič pa, za toliko ljubezen, katero nam, ubogim grešnikom, naš Bog v tem Zakramentu skazuje ali Mu nismo dolžni za to tudi nasprotne ljubezni ? Če nas — hudobne On — Bog, toliko ljubi, ali Ga ne bomo ljubili tudi mi ? In kako pa Mu hočemo to ljubezen skazovati? Kogar radi imamo, smo tudi radi pri njem. Ako tedaj ljubimo Jezusa, svojega Boga, bomo tudi radi blizo Njega. Posebni poglavitni namen bratovščine sv. Rešnjega Telesa je pa ravno tudi ta, da se njeni udje radi zbi¬ rajo okoli tabernakeljnov svojega Boga, da Ga tam, kolikor premorejo, spodobno časte in molijo, da se ž Njim še celo uro pri¬ srčno pogovarjajo in radujejo. — Da bi pa to sveto dolžnost toliko lahkeje in lepše opravljali, nabral sem Vam, preljubi! tu nekoliko molitvic, katere morate opravljati pri obiskovanji najsvetejšega Zakramenta. Pristavim le še samo to: 1. Namen obiskovanja presv. Rešnjega Telesa naj ti bo vselej le ta: da ponižno moli Jezusa Kristusa v tem Zakramentu Njegove lju- 5 bežni in Njegovo Božjo pričujočnost med nami spodobno časti. 2. Da s tem, kolikor premoreš, nadomestuj, ali popravljaj tista zaničevanja, katera se tej Božji skrivnosti delajo. 3. Presrčno Ga prosi potrebnih mi¬ losti; prosi Ga zlasti razsvetljenja v dvomih, moči v skušnjavah, tolažila in podpore v britkostih in težavah, ali milosti, katera ti je ravno najbolj potrebna. Obudi pravo živo vero v ta Božji Za¬ krament. Pomisli dobro, kdo je v ti skriv¬ nosti ? — Združi se z angelji, ki pred ta- bernakeljnom noč in dan molijo svojega in tvojega Boga. — Misli si, vsi udje te svete bratovščine so te izvolili, in te po¬ slali pred Božji sedež, da moli, časti in prosi živega Boga; vsi pričakujejo, da bi to imenitno, angeljsko službo dobro opravil. Skrbno se varuj vse razmišljenosti. Vse druge skrbi, celo vse druge misli odloži za ta čas. Bog ne daj, da bi za to ali s tem iskal kake posvetne hvale, ker tako bi zapravil vse zasluženje. Misli si: sam, čisto sam si v cerkvi in pa — Bog. Toraj bodi gluh in slep za vse drugo. 6 Nikakor pa ni potrebno, da bi vse te molitve mogel odmoliti; veliko bolj ti pri¬ poročim: Kadar prideš v teh molitvah na kaj, kar bo bolj ginilo tvoje srce, obstoj in srce naj samo govori z Jezusom: vse boljši, vse lepši bode govorilo, kakor ti jaz morem popisati. Jaz bi celo dejal, da vsega tega v eni uri ne moreš obmoliti — tudi ne smeš; ne vem, ali bi imel kaj dobička, ako bi tako hitro molil, da bi vse to zmolil. Toraj ljubi moj kristjan! še enkrat: Moli premišljeno — naj srce samo govori, in ako le eno molitvico opraviš, pa tisto prav — zadosti bode. — Poslednjič te prosim: Le enkrat zdihni tudi zame! — Hvaljen bodi Jezus Kristus, Iu Češeena Marija precista Devica! Med osmino praznika svetega Rešnjega Telesa 1862. 1. Živa vera. predobrotljivi, ljubeznjivi moj Zve¬ ličar! Ti sam si rekel, da si res¬ nično in bistveno pričujoč v podobah, na videz revnih, tega božjega najsve¬ tejšega Zakramenta. Živo to verujem, o Gospod, potrdi mojo vero! Molim Te, o vsegamogočni Bog! Molim Te, ki si se ponižal iz zgolj ljubezni do mene v zapuščenem hlevu rojen biti, molim Te, ki si se dal križati za me ubozega grešnika, zdaj pa v svojem veličastvu tam v nebesih kraljuješ, in boš nekdaj prišel sodit žive in mrtve. Le Tvoja neskončna ljubezen Te je zakrila tako skrivnostno v ta presveti Zakrament. Živo to verujem, o Gospod! in akoravno tega ne morem razumeti, vendar sem pripravljen, tisočkrat umreti 8 za to vero, ako bi treba bilo. V ti trdni veri pokleknem pred Tebe, o moj Bog! ter se zedini z vsemi nebeškimi duhovi, ki Te molijo tu v tem presvetem Za¬ kramentu. z vsemi brati in sestrami naše bratovščine, pa tudi z vsemi dru¬ gimi pobožnimi dušami, ki Te molijo in časte v tem Zakramentu Tvoje ne¬ skončne ljubezni. Z njihovo molitvijo zedinim svojo molitev ter z njimi vred zakličem: „Bodi češčen in hvaljen vsaki čas — Najsvetejši in Božji Zakrament!“ 2. Prošnja za pomoč, da bi to uro zbrano molil. O kako srečen sem, ljubi moj Je¬ zus ! da sem tukaj, tako blizo Tebe; kako srečen, da smem s Teboj v tem Tvojem tempeljnu govoriti, Tebi svoje srce odkriti, Tebi vse dušne in telesne potrebe potožiti. Prosim Te, pomagaj mi, da vse to prav opravim. Saj veš, 9 kako sem želel s Teboj sam govoriti, s Teboj samim biti; ker Ti si moje veselje, Ti moje življenje, Ti moje vse! Kaj mi pač vse pomaga, ako nisem skle¬ njen s Teboj? Pri Tebi pa, o moj Bogi bi rad pozabil ves svet in vso njegovo nečimernost. Pokaži mi toraj, kako lepo je biti pri Tebi; pa udeleži me tudi slad¬ kosti Tvoje pričujočnost, in daj mojemu srcu take zdihljeje, tako hrepenenje, ki Tebi dopadejo in so meni koristni. Ta svet že za veliko milost ima, ako kdo sme sam s kraljem ali cesarjem govoriti. O koliko bolj srečen sem jaz, ker sem pred Teboj, o moj Bog! s Te¬ boj samim, in jaz s Teboj sam govoriti smem! O da bi pač dobro spoznal to neskončno srečo! Ker mi pa to milost skazuješ, dodeli mi tudi milosti, da bom tudi ves s Teboj zedinjen dokler tu pred Teboj klečim. Odvrni od mene vse raz- mišljenosti, ter vse ptuje misli, ki me zamorejo odvračati od Tebe; izženi iz; mojega srca vso lenobo, vso mlačnost, da Te vredno morem častiti. O da bi to uro druzega nič ne mislil, kakor le, 10 Itako bi Te molil, kaj bi Te prosil, kako bi Ti potožil svojo nezvestobo, svojo revščino, kako bi srčno zdihoval k Tebi, o moj Jezus! Vi angelji Gospodovi, vi nebeški duhovi, ki tukaj v tem najsvetejšem Zakramentu molite svojega in mojega 'Boga, o naj se tudi jaz vam pridružim, in z vami molim vsegamogočnega Boga! Rad bi Mu jaz skazal, rad bi Mu da¬ roval tako čisto, tako srčno, tako go¬ rečo ljubezen, kakor mu jo darujete vi, presveti duhovi. Oh nadomestite vi, kar faz nepremorem, in sprosite mi tiste milosti, ki so mi potrebne ravno zdaj, pa tudi za vse življenje. 3. Pogovor z Jezusom samim. i. Neskončna ljubezen Jezusa Kristusa v tem najsvetejšem Zakramentu. O vsegamogočni, večni Bog, o pre¬ mili moj Zveličar! ki si v tem naj sve¬ tejšem Zakramentu z neskončno dobroto, 11 z nezapopadljivo ljubeznijo vse svoje čudeže zedinil, glej! pred Tvojim svetim tabernakeljnom, pred Teboj klečim tukaj, da bi Te počastil, kolikor le premore moje ubogo srce. Vem, sv. vera me to uči; vem, o moj presladki Jezus! da tu v tem Za¬ kramentu na altarji je svetišče, kjer Ti, neomadežano Jagnje, Ti presveti, naj- viši duhoven vedno prosiš za nas. Tu je oltar presrečne sprave, kjer se Ti vedno daruješ v prečisti dar za odpu- ščenje naših grehov. Tu je oltar žgavnih darov, kjer se Ti nebeško Jagnje vsega in popolnoma povživaš v gorečem pla¬ menu svoje neskončne ljubezni do nas. Tu je oltar vednega kadenja, kjer Ti, višji duhoven nove zaveze, kadilo svojih prošnja in darovanj vedno pošiljaš proti nebu za nas. O predrago kadilo! kako prijetno mora duhteti pred Tvojim ob¬ ličjem, o moj Bog! kako Te častijo te presrčne molitve, te popolnoma daro¬ vanja! V neskončnem poniževanji spo¬ znaj svojega edinorojenega Sina na ol¬ tarji, o večni Bog! Njega, nad katerim 12 imaš vse svoje dopadajenje, ker ponižal se je zavoljo časti Tvojega presvetega imena. Kakor ni časa, kakor ni kraja, da bi Te ljndje ne žalili, tako tudi ni časa ne kraja, da bi Te ne častil Jezus Kristus, Tvoj edinorojeni Sin. Ljudje Te zaničujejo, Jezus Te časti; ljudje se povzdigujejo, Jezus se ponižuje; oni Te preklinjajo, On Te poveličuje; oni so za Te vsi mrzli, On ves goreč; oni Te ža¬ lijo z neštevilnimi grehi, On Te tolaži z vednim češčenjem. In ravno za to je v ti podobi belega kruha, da se Ti vedno, neprenehoma daruje ter Ti skazuje tisto čast, katere Ti nočejo skazovati ljudje, ali Ti jo celo jemljejo. ■— O preljubeznjivi Zveličar! trdno ve¬ rujem, da si tu v tem naj svetejšem Za¬ kramentu pričujoč, in Te ponižno molim. Oh! kaj Te je nagnilo k toliki ljubezni, k toliki dobroti, da tako. naše prevelike dolgove sprejemaš in jih plačuješ za nas? Res, Ti plačuješ naše dolgove, in vse bi poplačal za nas, ko bi se mi nezvesti ne ustavljali neskončni ceni Tvoje presvete Krvi, katero si na sv. 13 Križi za nas prelil; res, vse bi poplačal za nas, ko bi se mi ne ustavljali tudi neskončni ceni Tvoje presvete Krvi, katera še zdaj vsak dan skrivnostno teče na Tvojili oltarjih v odpuščenje naših brezštevilnih pregreh. Saj ta Tvoja, za nas grešnike prelita Kri je ravno cena našega odrešenja. Ona premaguje, Ona zadržuje pravico Božjo, katera bi ves svet po zasluženji mogla pokončati. Ni pa samo to, kar Ti, o moj Jezus! delaš in storiš v tem najsvetejšem Zakramentu. Ne tolažiš samo srda Božjega, temuč deliš nam tudi, razne temu Zakramentu vse le mogočne milosti. Tukaj si naš priprošnjik, naš srednik, kjer vedno prosiš za nas, ter nam pridobiš in deliš vse dušne in telesne pripomočke, vse, karkoli le potrebujemo. Kolika sreča, o moj Bog! za me, da si Ti moj srednik, tako svet, velik duhoven, razen greha vse naše slabosti občutil; toraj pač dobro veš, kaj nam je treba, zraven pa si Ti tisti veliki duhoven, ki zavoljo častitljivosti, za¬ voljo svoje ljubezni do nebeškega Očeta 14 zeslužiš uslišan biti v vsem, karkoli poželiš! Vse smem toraj upati, vse dobro pričakovati od tako dobrega, od tako mogočnega priprošnjika. O moj preljubeznjivi Zveličar! če vse to premišljujem, kar si nekdaj storil za nas, in če še to pregledujem, kar še zdaj vsaki dan delaš v tem naj svetejšem Zakramentu za zveličanje naših duš, o kako Te vendar moram hvaliti, častiti in srčno — srčno ljubiti! Bil si v naročji svojega nebeškega Očeta, videl si pa, da ga ljudje na ti revni zemlji ne znajo prav častiti kakor zasluži; oh! zato si Ti hotel v obilnosti svoje velike ljubezni nadome¬ stiti njihovo nezmožnost. Človek si postal, med nami si živel. Ko si se podal nazaj v naročje svojega Očeta, iz katerega si izšel, znajdel si v svoji neskončni lju¬ bezni še novi čudež svoje ljubezni, da si na zemlji ostal, akoravno si v nebesa šel, da z zasluženjem svojega zakramen¬ talnega življenja še zmiraj nadomestuješ, kar mi nepopolnega storimo; še celo Božji pravici plačuješ, kar mi s svojimi grehi zadolžujemo. Vse to namreč delaš 15 pričujoč v tem najsvetejšem Zakramentu, kjer boš bival do konca sveta. Ta prečudna ljubezen kaže Tvoje neskončno modrost, Tvojo vsegamogoč- nost in Tvojo neizmerno dobroto, o moj Bog! O zares nerazumljiva skrivnost,. Tebi v čast — nam v zveličanje! Pač nov čudež Tvoje ljubezni, ki preseže vse naše misli, ki nam deli, ne le kar upati smemo, temuč nam da več, kakor si le moremo že¬ leti ! Kako smo vendar dolžni ljubiti Te, ker si nam pokazal to srce, ki je nam tako vdano, za našo revščino tako skrb- ljivo in za naše zveličanje tako vneto! Kaj si nam še mogel storiti, da bi nam že ne bil storil? — O kako lepo nam tu kažeš, kako močno nas vendar ljubiš l Zares, presrečna duša, o Božji Zve¬ ličar, o predobrotljivi Bog! ki se zedinja s Teboj tu na Tvojih oltarjih! Vdeležuje se Tvojih djanj, Tvojih zasluženj; o kolik dobiček! Ona moli nebeškega Očeta ka¬ kor se Njemu spodobi; časti Tebe, kakor si Tl vreden! saj moljenje in častenje Tvoje je tudi njeno. V ti veseli, v ti tolažilni misli, o moj Zveličar! Ti da- 16 rujem vse želje svojega srca. Zedinim se z moljenjem in častenjem, s katerim ‘Ti svojega nebeškega Očeta tukaj v tem najsvetejšem Zakramentu poveličuješ, in Ga boš poveličeval do konca sveta. Sicer je vse to zasluženje res vse Tvoje, pa ker se Ti ravno v ti skrivnosti meni daruješ, je taisto zares tudi moje. O Gospod, da bi bil svojim učencem povedal srečo, katero so oni imeli, rekel si jim enkrat: „Blagor jim, kateri vidijo, kar vi vidite!“ Te 'besede so pač tudi nam rečene; in še več, naj bo njih sreča kolikoršna koli, sreča naša je pa vendar le še veči, zato ker je ta Bog med nami še bolj prečudno pričujoč, in ga mi lože, bolj gotovo najdemo, se z Njim pogovar¬ jamo, kadar in kolikor in kakor hočemo; in pa, o neznana sreča, celo prejeti Ga smemo, in ostal bo pri nas do konca, ter je nam tolažilo, moč in pribežališče v vseh potrebah našega revnega življenja. O neizmernost, o čudež, Božje lju¬ bezni! Vse, o Gospod! vse je prečudno v tem Zakramentu, čudeži, ki jih tukaj delaš; milosti, katere deliš; sladkosti, 17 katerih daješ vživati. Pa nobeden čudež mi ni toliko nerazumljiv, ker poznam Tvojo vsegamogočnost; ta edini pa mi je popolnoma nezapopadljiv: čudež namreč te Tvoje vse božje ljubezni, in pa, da Ti — Bog — delaš ta čudež tako revnim, tako hudobnim, tako nehva¬ ležnim stvarem. Pa, oh! vem in spoznam, da Tvoja ljubezen je tako velika, kakor je Tvoje bitje; in to je neskončno, je večno; taka tudi Tvoja ljubezen. Pa, o moj Bog! to mi še ni zadosti, da bi le veroval in molil ta nerazum¬ ljivi čudež, temuč vdeležiti se moram tudi sadu, katerega ta skrivnost naturno rodi. Ker se mi Ti daruješ, in se mi daruješ tako prečudno, mora mi tudi kaj koristiti ta neskončno veliko vredni dar, in tudi jaz Ti moram dati ljubezen za toliko ljubezen, in to ljubezen si hočem — si moram v svoje srce vsaditi tako globoko, da ne bo iz njega nikdar več prešla. In ravno za to ljubezen Te prosim zdaj, o moj Bog! Vžgi v mojem srcu nebeški ogenj te svoje ljubezni, in več¬ krat hočem tu sem priteči, in zajemal Ura 2 18 bom iz te ognjene peči sladkosti Tvoje ljubezni. Saj je ta Zakrament tisto to¬ lažilo, tista moč, tisto pribežališče, katero si nam Ti, o moj Bog! zapustil. Tu si Ti, Bog in človek skupaj, z dušo in s telesom, s krvjo in z mesom, meni v izgled, meni v dar, meni v jed, meni v podporo, meni v tolažilo. 0 za nas, na naših oltarjih skriti, premili Jezuz ! sveto ogledalo duhovnega življenja! mir, sladkost in veselje pobož¬ nih duš ! ne bom več drugod stanoval, tu¬ kaj bom v Tvojem svetišči, pri Tvojih ta- bernakeljnih. Naj bo moje življenje skrito, v tem Zakramentu, zedinjeno zmiraj s te¬ boj ! 0 Božja ljubezen, prosim Te do¬ deli mi, da se celo svoje življenje tukaj ze- dinjujem s Teboj, da bom nekdaj, gotovo sklenjen s Teboj, vžival Te vekomaj. II. Velika nehvaležnost človeška proti Jezusu Kristusu. Pridite, kristjanje, učenci Jezusa Kristusa, pridite! in molimo Sina Bož¬ jega, ki je sama ljubezen; ki je iz nebes prišel, da bi se nam ubogim daroval, 19 ki je z naročja svojega Očeta izšel, da bi v naših cerkvah stanoval: Venite, adoremns! — Pridite, in molimo Ga! — O nebeški Zveličar! kolika je Tvoja ponižnost, da hočeš prebivati v hišah, katere so postavile človeške roke, ka¬ tere so Tvojemu veličastvu tako malo pristojne. Sicer Te nebo in zemlja ne more sprejeti, vendar v svoji neskončni ljubezni hočeš prebivati prečudno na naših altarjih. Ni Ti bilo zadosti, da si v svojem pozemeljskem življenji prebival med ljudmi, ki so Te tako grozovito umorili; še potem si hotel med njimi biti, akoravno si vedel, da Ti bodo Tvojo ljubezen, Tvoje dobrote, grdo z mno¬ goterimi zaničevanji povračevali! O do¬ brota! o ljubezen! zares Božja dobrota, Božja ljubezen! katere ljudje niso bili vredni! in je še dan današnji ne zaslu¬ žijo. Procedamus ante Deum, ploremus coram Domino! Poklek¬ nimo pred altarjem živega Boga, spo¬ znajmo svoje pregrehe, objokujmo svoje hudobije, Med seboj imamo Boga, in mi smo, kakor da bi Ga ne poznali. Pri 2 * 20 sebi imamo Boga, in še mar nam ni. Zapuščamo Ga in obiskovati Ga se nam ne zdi vredno; ali, če ga obiščemo, smo razmišljeni, neobčutljivi, zaspani, brez vse ljubezni. Oh, še hujše! celo nespo¬ dobno, zaničljivo so vpričo Njega. In kako daleč gre naša nezvestoba? celo do pohujšanja, da oskrunjenja, do Bož¬ jega ropa. Strmite ve nebesa! kliče ta zani¬ čevani Bog, in ve vrata nebeška se groze tresite zavoljo hudobij mojega ljudstva. Zavrglo, zapustilo Me je, Mene studenec žive vode, in kopalo si je kapnice, da za vdano vodo zajema iz njih. Spoznamo, o Gospod! sramujemo se, ker žalili smo Te in s svojimi hudobijami smo zaslužili, da bi tudi nas zadele tiste strašne besede prerokove, katere je iz¬ rekel v tempeljnu pri Tvojem darovanji, da boš namreč mnogim v pogubljenje. Zares, preljubeznjivi Zveličar! Ti bivaš na naših altarjih, da bi bil zvestim dušam zaklad nebeških milostij — v večno živ¬ ljenje, oh, pa mnogim boš, ker sami hočejo, v strašno pogubljenje! če pre- 21 mišljujemo nespodobnosti, ki so se zgo¬ dile in se godč v Tvoji hiši, in celo takrat, kadar se ponavlja pred našimi očmi tista velika daritev, nad katero strme vsa nebesa; če premišljujemo, bi rekel, čudež naše nehvaležnosti in hudobije, ali se ne bomo britko zjokali, in ali ne bo se topilo žalosti naše srce! Oh! ko bi mi, tako v svetih re¬ snicah podučeni, kakor smo, tam na Kal¬ variji bili priče tiste krvave daritve, katere je naš Božji Zveličar za nas tam opravil, ali bi bili, ne bom dejal, tako mrzli, tako razmišljeni, tako nepobožni; temuč, ali bi bili tako nespodobni, tako predrzni, tako brezbožni, kakor se ob¬ našamo pred oltarji Gospodovimi? Ali bi ne bili polni hvaležnosti, polni ča- stenja, polni goreče ljubezni? — In vendar moli in se daruje za nas ravno tisti Jezus tukaj na oltarjih svoje lju¬ bezni ; zakaj nam ne obuduje sveta vera ravno tistih občutljejev? ali velikoveč, ko smo toliko in tako lepo podučeni, zakaj imamo vpričo svojega Boga tako temu nauku nasprotne občutljeje? 22 Bojmo se saj pravične pa strašne šibe tako zaničevanega Boga. bojmo se neznanih nasledkov tako oskrunjene pre¬ svete daritve. Kri Jezusa Kristusa je sklicala milost ponižnemu, skesanemu razbojniku, tirjala je pa pravica nespo- korjenim trdovratnim Judom. Bog je slišal takrat ta glas; bojmo se, da bi ga tudi zdaj ne slišal, da bi ga ne slišal nam v večno pogubljenje. O moj Bog! pred naj nas raje smrt zadene! Oh milost, o Jezus! milost! odpusti nam vse grehe, s katerimi smo Te razžalili v tej prečudni skrivnosti! — Odpusti nam našo grdo nehvaležnost! — Odpusti nam našo pregrešno mr- zloto! — Odpusti nam našo toliko ne¬ spodobnost ! — Odpusti nam vse pohuj¬ šanje, zavoljo katerega zdihuje Tvoja sveta cerkev! — Odpusti nam vse oskru¬ njenje, Božje rope in vse grehe, katere koli smo storili zoper ta Zakrament Tvoje neskončne ljubezni! — Obžalujemo, pre¬ kličemo jih za zmiraj ; radi bi jih omili s svojimi solzami, radi oprali s svojo krvjo. 23 Vi služabniki živega Boga, ki gorite za čast svojega Gospoda, zedinite se z nami, in objokujmo zasramovanja, ka¬ tere se godijo našemu Bogu celo v Nje¬ govih tempeljnih; s svojo sveto goreč¬ nostjo nadomestite, kar manjka našemu kesanju, našemu obžalovanju. Jaz ubogi revež, o moj božji Zve¬ ličar! kaj hočem druzega početi, kakor britko objokovati svoje pregrehe? Da¬ rujem Ti vse misli in želje, pa tudi vsa nagnjenja svojega skesanega srca, ter za trdno sklenem, zvestejše Ti slu¬ žiti za naprej. Prav je, o Gospod! še potrebno zame, da na to mislim, to premišljujem, to za trdno sklenem. Oh, dozdaj sem le premalo živo veroval, ni mi bilo dosti mar za Boga, celo zaničeval sem Ga, zametoval Njegove darove, zaničeval Njegove milosti, in oh! celo oskrunjeval morebiti Njegove Zakramente; in kar mi je bilo namenjeno v posvečevanje, v zveličanje, sem obračal v svoje večno pogubljenje. — Oh, Gospod! zdaj pa spoznam svojo hudobijo, obžalujem, ob- 24 j okujem jo, in pripravljen sem popraviti vse svoje hndobije. 0 skriti, za nas darovani Bog! o presveto, za nas zaklano Jagnje Božje! od zdaj zanaprej naj mi bodo Tvoji sveti tempeljni podoba svetih nebes, naj mi bodo Tvoji sveti oltarji sedež Tvojega usmiljenja in Tvoje svetišče naj bo pri¬ bežališče, stanovanje moji ubogi duši. Moje življenje naj bo zanaprej skrito, s Teboj sklenjeno v tem najsvetejšem Zakramentu. Večkrat se hočem tukaj s Teboj rado vati, ter želim nadomestiti svojo poprejšnjo lenobo, nespodobnost in nezvestobo, kolikor mi bo le mogoče. Za vse svoje življenje za trdno sklenem, ne le ob nedeljah in praznikih, ampak kadar mi bo le mogoče, tudi ob delavnikih z vso naj večjo spodobnostjo biti pri daritvi svete maše; večkrat hočem, kolikor moči, vredno pristopiti k Go¬ spodovi mizi, hočem Te tukaj na Tvojih oltarjih večkrat obiskati, spodobno Te častiti, Tvoje hiše po svoji moči lepo- titi; napeljevati druge ne le z zgledom, ampak tudi z besedo k ravno temu če- 25 ščenju; z eno besedo, sklenem in hočem- Te po svoji moči tako častiti, kakor sem Te dolžan častiti, kakor Ti časten biti za¬ služiš : in kar sem premalo storil do zdaj, hočem nadomestovati zanaprej. O Gospod! potrdime s svojo milostjo v tem sklepu, zato, ker upam od Tvoje neskončne milo¬ sti, da mi boš dovolil, tukaj Te pred Tvo¬ jim tabernakeljnom zdaj spodobno častiti, da Te tamkaj z vsemi izvoljenimi nekdaj na vekomaj molim, hvalim in slavim. Amen 4. Prošnja pred svetim Rešnjim Telesom. O mogočni, o dobrotljivi, o mili moj Jezus! edini Sin večnega Očeta; o moj Bog! ki si skrit v revni podobi belega kruha, v svojih svetih tempeljnih velikrat ves zapuščen od človeških otrok, večkrat žaljen v tem Zakramentu svoje ljubezni, in z nehvaležnostjo, z nejevero, z nespo¬ dobnostjo, z nezbožnostjo in hudobijo člo¬ veško toliko zaničevan; glej! tu pred Te¬ boj klečim, z britkim srcem spoznam in 26 -obžalujem vse te pregrehe, ter prosim mi¬ losti za se in tudi za vse druge, ki so Te z menoj vred velikrat že vžalili v tem naj- svetejšem Zakramentu. Oh, ljubi moj Jezus! ali si pač mislil na toliko našo nehvaležnost, ko si nam ravno v tem Za¬ kramentu skazal polnost svoje neskončne ljubezni! ali si pač pričakoval kaj tacega od nas! Ni Ti bilo zadosti, da si za vse ljudi umeri na svetem križu; ni Ti bilo zadosti, da si v naše odrešenje in posve¬ čenje pretočil zadnjo kapljo svoje Rešnje Kervi; oh! to vse Tvoji ljubezni do nas ni bilo zadosti; še zdaj se daruješ, celo dan na dan, o neprenehoma se daruješ na naših oltarjih za nas; svoje presveto Telo, svojo predrago Kri daješ v hrano našim dušam; noč in dan stanuješ v svo¬ jih svetih tabernakeljnih, da si tu v klavni dar za nas, da si tu nam zdravnik, pastir, -srednik, svetovalec in tolažnik. Ali je veči čudež mogoč? Zares, tuje zlita vsa Tvoja ljubezen čez nas! Oh, ali pa ni naša ne¬ hvaležnost do Tebe tudi velik čudež? 0 moj Bog! angelji Te molijo; se¬ deži se pred Teboj ponižujejo; kerubini 27 se v čudenji s perutami zakrivajo; sera- fini se v plamenu ljubezni hrepeneče po- grezujejo; oh, in kaj je vendar človek, da Te toliko vleče nase, in še, ko dobro veš, koliko Te ravno ubogi človek zaničuje in ravno v tem Zakramentu Tvoje neskon¬ čne ljubezni? Veliki Bog! večni Bog! Kralj vsih časov! oh, da bi Te vsi stvar- jeni duhovi v nebesih in na zemlji slo- vesno prosili odpuščenja zavoljo vsih pre¬ greh, ki so bile kdaj storjene, in ki bodo še storjene vpričo Tebe zoper ta najsve¬ tejši Zakrament, zavoljo hudobij vseh krivovercev, zavoljo brezbožnosti toliko nevernikov, zavoljo oskrunjenja in Božjih ropov toliko grešnikov! Z živo vero, pa tudi z britkim srcem Te ponižno poča¬ stimo in Te molimo v Zakramentu Tvoje moči in Tvoje neskončne ljubezni. Oblju¬ bimo Ti, da Ti hočemo v Tvojih svetih tempeljnih večkrat spodobno čast skazo- vati. Oh, zakaj ne moremo Tebi dolžne časti nadomestiti s prelivanjem svoje kervi? Saj ljubiti in častiti Te hočemo iz celega svojega srca. Prosimo Te, poma¬ gaj nam, podpiraj nas s svojo mogočno 28 milostjo v tem trdnem sklepu. To priča¬ kujemo, to upamo od Tvoje neskončne dobrote. Naj bo tako, naj bo, o Gospod! 5. Darovanje. Na svoja grešna kolena padem pred Tvoj oltar, o moj Bog! Naj Ti bo hvala in zahvala za vse dobrote, katere si mi že skazal, in katere mi še boš; Tebi se zato vsega izročujem, Tvoj hočem biti na vekomaj, Amen. Vzemi milostivo ta dar! darujem. Ti sebe in vse, kar sem, kar imam. Nič naj mi ne ostane, kar bi ne bilo darovano Tvoji ljubezni. Moje pre¬ moženje, moja prostost, moje zdravje in moje življenje, vse naj bo Tvoje; delaj Ti z menoj in z vsim mojim, kakor Ti hočeš. Vse Ti dam, da bo vse Tvoje; svoje premoženje, da bo dano ubogim, in se z njim zaljšali Tvoji sveti oltarji; svojo prostost, svoje zdravje in svoje življenje Ti dam, da bo vse posvečeno le v Tvojo sveto službo: vse moči svoje duše Ti dam, da Ti s taistimi zapoveduješ; vsa hrepe- 29 nenja svojega serca, da jih Ti čistiš; vse zadeve svojega zveličanja, da jih Ti, ka¬ kor veš in znaš, vedno in vselej le v do¬ bro ravnaš. Kako bi Ti jaz svojega živ¬ ljenja ne daroval, saj si Ti popred zame življenje cel6 na križi bil dal ? In kaj bi bil zamogel še več storiti za zveličanje moje, ko si umeri zame, in se še zdaj na svojih altarjih vedno daruješ zame? O ljubezen! o ljubezen neskončna! katere moje ubogo serce nikoli poverniti ni v stanu; zgubljeni so vsi trenutki mojega življenja, zgubljeni vsi zdih- ljeji mojega serca, kateri niso bili Tebi popolnoma darovani, o moj Bog! sprejmi saj te trenutke mojega življenja, katere mi je še Tvoja milost odločila; naj Ti bodo popolnoma posvečeni. Če Te ne moreni tako ljubiti, kakor želim in ka¬ kor si Ti vreden ljubljen biti, oh! naj Te saj toliko ljubim, kolikor le premo¬ rem ljubiti Te. Res, moj Bog! rad pre¬ vzamem bridkosti in težave, nadloge in zaničevanja, da bom tako rekoč prisi¬ ljen, odpovedati se vsemu posvetnemu in tako zanaprej le Tebe ljubim, le po 30 Tebi hrepenim, le za Te in v Tebi sa¬ memu živim na vekomaj! Amen. (Duša, katera resnično hrepeni' po svo¬ jem zveličanji in ravno zato svojega ne¬ beškega ženina — Jezusa Kristusa — čez vse ljubi, taka duša tudi prav v živo spozna vse dobrote, katere ji nebeški Zveličar deli, pa tudi nima nobene veči, nobene lepši želje, kakor zedinjena biti z Njim; hrepeni po nezapopadljivi sreči, sprejeti Ga, posesti Ga. Toraj, kerščanska duša! hodi rada, po- gostoma k sv. Obhajilu, pa le s tem pervim namenom, da bi Jezusa Kristusa častila, poveličevala, zmiraj bolj serčno ljubila; in s tem drugim namenom, da bi zadobila milosti, ki so ti potrebne, da se greha va¬ ruješ, v čednostih napreduješ in tako do¬ sežeš svetost in čast, za katero te je Bog vstvaril. Prosi z otročjim zaupanjem vseh teh milost; saj On, ki se ti samega sebe vsega daruje, ne more ti odreči nič. Naj- imenitniša, največa milost pa, za katero moraš zdaj le, to uro, prositi, je milost, da sv. Obhajilo v svojem življenji vselej, pa tudi na zadnjo uro vredno prejmeš. In 31 ravno zdaj, ko si tako blizo Jezusa, ko ga lahko prosiš, kar in kakor hočeš, zdaj j© ravno najbolj pripravno, da ga prosiš te milosti; in uslišal te bo, uslišati te mora, Le serčno zdihuj:) 6. Prošnja, da bi sv. Obhajilo vselej vredno prejeli. O moj Bog! večkrat mi je pri pu¬ ščeno, pristopiti k sv. Obhajilu. To je Tvoja milost, o Gospod! za katero Te nikoli dosti zahvaliti ne morem. Skerbi me pa, bojim se, da bi tega presv. opra¬ vila prav ne opravil, da bi se prav k njemu ne pripravil. Kolika nesreča za me pa, o moj Bog! ako bi tč Božje skriv¬ nosti prav ne prejel; kolika nesreča še le, ako bi ta nezapopadljivi Zakrament nevredno — sebi v pogubljenje prejel. Groza in strah me je, ko to premišljujem. Moj Bog, moj preljubeznjivi Jezus! zdaj sem pred Teboj, zdaj sem pri Tebi; nekako pravico, se mi zdi, imam, pože¬ leti kaj posebnega od Tebe, in Ti, to do¬ bro, za gotovo vem, mi vse lahko daš. 32 "Veš, kaj imenitnega, kaj posebnega Te prosim! pa ne le za enkrat, temuč za celo svoje življenje, pa tudi ne le poverimo, temuč preserčno, kolikor lepo le morem. Te prosim, o ne zameri mi, nadležno, silno Te prosim: daj mi milosti, da Te vselej ■celo svoje življenje vredno, Tebi dopad¬ ljivo sprejemam. Ti sam vselej pripravi moje serce, mojo dušo, kakor veš, da Ti dopade; daj, da vselej pristopim k ti pre¬ sveti skrivnosti s tisto živo vero, s tistim terdnim zaupanjem in s tisto gorečo lju¬ beznijo, z eno besedo, vselej tako pri¬ pravljen, kakor tirja svetost, kakor tirja vrednost tega najsvetejšega Zakramenta. Jaz pa tudi obljubim, da s Tvojo milostjo hočem vselej storiti, kolikor bo le v moji moči, da se pripravim, vselej tako se ob¬ hajati, kakor bi si želel zadnjo uro svo¬ jega življenja. Amen, o Gospod! Amen. 7. Prošnja, da bi tudi zadnjo uro sveto popotnico vredno prejeli. Vem, o Gospod! da bodem umreti mogel; zavoljo naših grehov nas je Tvoja 33 sveta pravica, obsodila v smert. Taisti zadnji trenutek — kdaj bo? to samo Ti veš! — v zadnji vojski tega revnega živ¬ ljenja bom bolj, ko kdaj popred, bom najbolj potreboval Tvoje pomoči zoper smrtni strah in grozo njeno; zoper dušna sovražnike, ki si bodo na vso moč priza¬ devali, me pogubiti; tudi zoper svojo sla¬ bost, katera oh! je pač velika. Kaj ne ? o moj Bog! da me takrat ne boš zapustil. Večkrat v življenji mi privoliš, da smem pristopiti k Tvoji angeljski mizi in pre¬ jeti nerazumljive skrivnosti Tvoje lju¬ bezni ; pri vsem Tvojem usmiljenji Te pro¬ sim, dodeli mi, da se vdeležim te velike milosti tudi konec svojega življenja. Oh, da bi bil tako srečen, da bi pred smrtjo to sveto popotnico prejel s tako svetimi željami, s tako razumnostjo, s tako serč- nostjo, kakoršne mi bo potreba, da se Ti zadnjikrat vredno darujem, ter se s Teboj, svojim Zveličarjem, ljubeznjivo sklenem, preden stopim pred Te, svo¬ jega pravičnega sodnika. Zdaj le, o Grospod! Ti že naprej da¬ rujem za takrat svoje življenje, in voljno Ura. 3 34 hočem sprejeti vse bolečine svoje zadnje bolezni in vse njene britkosti. Prosim Te pa za milost, da se vredno s Teboj skle¬ nem, preden zapustim to solzno dolino, in v Tebi tudi zadobim gotovo zastavo več¬ nega življenja. Takrat mi pomagaj, o Go¬ spod! takrat me potrdi, očisti me, polajšaj mi britkosti mojega ločenja, ter me sprej¬ mi po poti v neznano večnost. S tem še le boš postavil krono vsemu, karkoli si mi dobrega storil v vsem mojem življenji, ko boš namreč moj zadnji zdihljej po¬ svetil in me med svoje milostljivo spre¬ jel. Amen. 8. Prošnja sa pomoč zoper skušnjave ali zoper poglavitno pregreho. O predobrotljivi Bog! ki si tukaj pričujoč in vidiš dno mojega srca, glej britkost, v kateri sem, glej vojsko, ki me vedno obdaja! Ali je mogoče, da, ko si mi že toliko dobrot skazal, ali je mogoče, da bi me pripustil mojim so- 35 vražnikom ? Ne, o Gospod! akoravno sem bil Tebi res nezvest, akoravno sem res Tvojo milost že velikrat zapravil, vendar sem še Tvoj; saj se zame da¬ ruješ tu na tem oltarji, saj mi pripustiš, saj me še celo vabiš, naj pridem tu sem k Tebi. Akoravno me na videz skoraj zapustiš, in to po pravici, zavoljo mojih, grehov, vendar Tvoj srd ne bo veko¬ maj. Sicer me neka temota obdaja, mi strah in grozo dela, pa mi vendar ni zakrita svetloba, katera je vodila dozdaj moje dobro dejanje in nehanje. Ali je mar mogoče, ker si me že tolikrat rešil iz rok mojega dušnega sovražnika, ali je mogoče, da bi me zdaj njemu pre¬ pustil, da bi se on polastil srca, ki je le za Te vstvarjeno, in katero je bilo že tolikrat posvečeno z milostjo naj sve¬ tejšega Zakramenta. Ne, o moj Bog - ! tega ne! Ce tudi pripustiš, da me skuš- njavec skuša, tega pa ne boš pripustil, da bi me premagal; pa tudi ne boš pri¬ pustil, da bi privolil v greh, ki ga so¬ vražim bolj, ko satana; ki se ga bojim bolj, ko pekla. Gospod! ozri se na me 3 * 36 reveža, s tistim milim očesom, ki prežene vso, še tako črno temoto! Osramoti moje sovražnike; podpiraj mojo slabo voljo in usliši pohlevno molitev potr¬ tega srca, ki le v Tč stavi svoje za¬ upanje, od Tebe pričakuje svojega zveli¬ čanja, in bo vekomaj poveličevalo Tvojo milost, ki mu bo v pomoč zoper vse dušne sovražnike. Amen, o Gospod! Amen. 9. Litanije v čast sv. Rešnjemn Telesu. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, Sin, vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, kateri si pri zadnji večerji sam sebe učencem zavžiti da, Jezus, kateri si v presvetem Zakra¬ mentu resnično pričujo s kervjo 37 in z mesom, z dušo in s telesom, po Božji in človeški natori, Jezus, živi kruh, kateri si iz nebes prišel, Jezus, kruh angeljev, Jezus, kruh vseh izvoljenih, Jezus, kruh močnih, Jezus, čeznatorni kruh, Jezus, skriti Bog in Zveličar, Jezus, studenec vseh milost. Jezus, vedni in najčistejši dar, Jezus, nekrvavi dar novega zakona, Jezus, nedolžno Jagnje Božje, Jezus, skrita mana, Jezus, beseda, katera je meso po¬ stala, in zdaj vedno med nami prebiva. O naj svetejši Zakrament, Največja skrivnost Božja, Spomin naj večjih čudežev Božjih, Prečudno znamnje največje ljubezni Božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Dar sprave za žive in mrtve, Največja moč v skušnjavah, usmili se nas! 38 Najmočnejše orožje zoper hudob¬ nega sovražnika, Najimenitnejše vseh darov Božjih, Presveti spomin Gospodovega ter- pljenja in Njegove smrti, Presveta Gospodova večerja, pri kateri angelji strežejo, Naj večje veselje pobožnih duš, Največja dobrota vernih kristjanov, Naj slajši živež naših duš, Moč slabih, Tolažba žalostnih, Pomoč zapuščenih, Popotnica teh, kteri v večnost gredo, Zastava večnega življenja, Bodi nam milostljiv, zanesi nam o Jezus ! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! Vsega hudega, Vsega greha, Nevrednega prejemanja tega presvetega Zakramenta, Poželjenja mesa, Poželjenja oči, Prevzetnostni življenja, Vseh grešnih priložnosti j in nevarnostij, usmili se nas! 39 Skrivnih skušnjav in zalezovanja hudobnega duha, Vseh nesreč, Nagle in neprevidene smrti, Večne smrti, Z ljubeznijo, s katero si ta sv. Za¬ krament postavil, Z ljubeznijo, s katero si pri zadnji večerji svoje aposteljne obhajal Z ljubeznijo, s katero tudi nas s svo¬ jim presv. Rešnjim telesom živiš, Z ljubeznijo, s katero se v tem pre¬ svetem Zakramentu za nas da¬ ruješ, Z ljubeznijo, s katero v tem daru Božji pravici zadostuješ, Z ljubeznijo, s katero nevrednim kristjanom zanašaš, Z ljubeznijo, s katero v tem pre¬ svetem Zakramentu tolikanj ne- časti pretrpiš, Z ljubeznijo, s katero s stola svoje milosti tako usmiljeno na nas gledaš, Z ljubeznijo, s katero nas tako do¬ brotljivo poslušaš, reši nas, o Jezus! 40 Z ljubeznijo, s katero v tem presvetem Zakramentu tolikanj milost skazuješ, reši nas, o Jezus! Z ljubeznijo, s katero v tem presvetem Zakramentu do konca sveta pri nas ostaneš, reši nas, o Jezus ! Mi ubogi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam vse naše grebe odpustiš, Da nas v živi veri v ta presveti Zakrament potrdiš in obdržiš, Da v naših srcih trdno zaupanje v ta najsvetejši Zakrament obudiš, Da v naših srcih gorečo ljubezen do tega naj svete] šega Zakramenta pomnožiš, Da našo čast in pobožnost k temu presvetemu Zakramentu pomno¬ žiš in ohraniš, Da nam milost daš, vselej z dobro pri¬ pravo k Tvoji Božji mizi pristopiti, Da nam sad tega presvetega Za¬ kramenta obilno dodeliš, Da resnično češčenje tega najča- stitljivšega Zakramenta med nami pomnožiš, prosimo Te, usliši nas, o Jezus! 41 Da vso nečast od te najčastitljivše skrivnosti Božje zavaruješ in od¬ vrneš, Da svojo sveto cerkev vodiš in ohraniš, Da vsem, kateri v Te ne verujejo, luč prave vere dodeliš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, Da naša srca s svojim milostljivim obiskovanjem razveseliš in očistiš, Da nam vselej veselje nad tem pre¬ svetim Zakramentom v srce daš, Da vedno v nas ostaneš in mi v Tebi, Da nas ob koncu našega življenja s to nebeško popotnico previdiš in obveseliš, Da nas poslednji dan k večnemu življenju obudiš, Da vsem dušam večni mir in pokoj dodeliš, Da nas na sedeži svoje milosti do¬ brotno uslišiš, Jezus, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi nam, o Jezus ! prosimo Te, usliši nas, o Jezus! 42 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš. Češčena si Marija. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je spo¬ min svojih čudežev storil. On je živež dal njim, kateri se njega boje. Kruh z nebes si nam dodelil, ki vse razveseljenje v sebi ima. S tvojega altarja, o Gospod! prejemamo Kristusa, v katerem se duša in telo razveseljuje. Molimo. 0 Bog, kateri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil; dodeli, Te prosimo, da svete skrivnosti Tvojega Telesa in Tvoje Kervi tako častimo, da sad Tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kateri živiš in 43 kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj*. Amen. 10. Molitev iz 33. psalma. Kako mila, kako ljuba so mi tvoja prebivališča, o Gospod vojskinih trumi Moja duša hrepeni in koperni po Tebi da skoro omaguje. Ti, o živi Bog, o vir življenja! bivaš til pri nas, in le za nas; zato se širi moje serce in moje meso se veseli v živem Bogu. Ali je kje veča sreča, ka¬ kor noč in dan Boga imeti pri sebi, noč in dan bivati pri svojem Bogu ? Naj si išče in najde tiča svoje za¬ vetje in gerlica svoje gnjezdo, ker izvali svoje mladiče: Jaz pa, o Gospod vojskinih trumi si zvolim Tvoje altarje v svoje zavetje r v svoje pribežališče. Saj tu najdem svojega Boga in Ga molim; tu najdem svojega Kralja, in se Mu poklonim; til najdem svojega Očeta, in Ga serčno objamem! tu najdem svojega prijatla, 44 In Mu odkrijem svoje tožno srce; til najdem tudi klavni dar, in Ga darujem v zadostenje svojih grehov. Blagor jim, kateri prebivajo v Tvoji hiši, o Gospod! katera je veličastniši, kakor kraljeva poslopja; tu je podoba svetih nebes, nebeški Jeruzalem. O pač blagor meni, ko bi mi bilo dano, vedno tu biti, vse dni svojega življenja preži¬ veti v druščini nebeških duhov, kateri zmiraj tukaj molijo Tebe, svojega Boga. Blagor človeku, ki ima pomoč od Tebe, ki išče tolažila le pri Tebi, v svojem sercu si napravlja stopnice, po katerih se povzdiguje iz te solzne do¬ line proti nebeški domovini, po kateri hrepeni, kjer vekomaj biti želi. Začetnik in dajavec postave daje obilno svoj blagoslov njim, ki Ga iščejo v duhu in v resnici. Vedno močnejši prihajajo in stopajo od čednosti do čed¬ nosti, da bodo nekdaj pripravni, gledati od obličja do obličja Kralja vseh kraljev, Boga edino pravega v bliščobi Njego¬ vega veličastva, ki ga tukaj molijo le v zagrinjalu Njegovega poniževanja. 45 Oh, Gospod, Bog vojskinih trum X naj bom tudi jaz med temi srečnimi, med temi izvoljenimi! 0 Bog Izraelov, Bog Jakobov! usliši mojo molitev, in milostno poslušaj moje revne prošnje f moji zdihljeji naj Ti bodo ljubeznjivo kadilo, proti Tebi puhteče. O nebeški Oče, vsegamogočni Bog! , bodi nam varh, bodi nam bramba! Glej obličje svojega Maziljenca, glej svojega Sina; in poglej kam ga je pripravila Njegova ljubezen do nas, in kam Ga je pripeljalo hrepenenje, povikševati Tvojo čast! Res, moj Bog! boljši je en sam dan pred Tvojim altarjem, kakor cela leta, kakor milijone let v hišah posvet¬ nih, v nečimernem razveseljevanji. Spo¬ znal sem njih prazno minljivost. Gorje mu, kdar je še navezan na nje! Izvolil sem si, hrepenim biti v Tvojih svetih hišah najmanjši, tudi za¬ ničevan. Ljubši mi je to revno stano- vališče, kakor mogočna pohištva greš¬ nikov; ljubši kakor vsi šotorji, vsa poslopja posvetnjakov. 46 Svet je krivica, nečimernost in laž. Bog pa, ki ga molim v Njegovih sveti¬ ščih, je Bog usmiljenja. Njegove besede so sveta resnica; Njegove obljube res¬ nične in zveste. Tukaj nam deli svoje milosti, tam pa nam pripravlja večno veličastvo. Kaj hočem še več? Hodimo toraj po poti pravice in nedolžnosti, in pravičnim in nedolžnim obljubljeno plačilo bo nekdaj naš delež. O Bog vojskinih trum! srečen je tedaj človek, kateremu se studijo pozemeljske reči in edino le v Tebe zaupa. Tebi se toraj darujem, o Gospod! sprejmi milostno ta dar v čast, katero Ti ska- zati želim in vekomaj me ohrani. Čast bodi Očetu i. t. d. 11. Prošnja za tiste, za katere smo posebno dolžni moliti. Ne le za se, tudi še za druge Te moram prositi, o moj Bog! Akoravno nevreden, pa vendar v zaupanji na Tvojo neskončno milost, zlasti zdaj, ko 47 sem tako blizo Tebe, prosim Te za vse tiste za katere moliti me ljubezen veže, kateri so z menoj še posebno sklenjeni ali po veri, ali po natori. Ker sem ud Tvoje svete katoliške cerkve, prosim Te najpred za njenega vidnega poglavarja, Tvojega namest¬ nika, našega rimskega papeža I. I. Ohrani ga, o Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo nje¬ govih sovražnikov. — Prosim tudi za našega škofa I. I., o Grospod! ohrani in obvaruj ga vsega hudega. — Pro¬ sim Te pa še dalje za vse druge Tvoje namestnike, za naše dušne pastirje, za svojega spovednika, za vse pridigarje, mašnike in vse cerkvene učenike. Go¬ spod ! daj jim svojo pomoč, da sebe in nas vse pripeljejo srečno skoz to ne¬ varno, solzno dolino tje v našo pravo domovino, k Tebi v sveta nebesa. — Razlij svojega svetega Duha čez celo krščansko, apostoljsko cerkev, spre- oberni vse krivoverce, pripelji v njo vse nejeverce, in tiste, ki so od svete cerkve ločeni, da bo le en hlev, ka- 48 kor je en sam višji pastir! Obvaruj vse pravoverne tiste nesrečne merzlote do svetih reči, tistega zaničevanja in zasramovanja svetih resnic, katero zlasti današnji dan hoče okužiti vesoljni svet. Gospod! daj vsem vernim kristjanom gorečnost, da jim ljubezen do Tvojih svetih naukov, da v ponižnosti verujejo skrivnosti Tvojega razodenja in spol- nujejo Tvoje zapovedi. Daj vsem grešni¬ kom milost resničnega spreobernjenja. — Posebno preserčno Te prosim za ne¬ dolžne. Oh, Gospod! Ti veš, koliko preže pomagalci satanovi na nje, Ti veš, v koliko nevarnostih oni žive; Go¬ spod ! varuj jih; saj so mu lepotičje Tvoje svete cerkve. Ohrani tudi vse spokornike v vedni stanovitnosti, da srečno končajo svojo vojsko in krono nebeško dosežejo. Ker sem pa tudi ud kerščanskega cesarstva, prosim Te ob enem za našega cesarja Frančiška Jožefa. Gospod! stori ga srečnega, in usliši nas v dan, ko Te zanj prosimo. Vodi, razsvetljuj vso našo deželsko gosposko, da nas le na to nape- 49 ljuje, kar je k Tvoji Božji časti in nam vsem v zveličanje. — Še Te prosim za našo domačo deželo. Gospod! ne od¬ vzemi nam zavoljo naših pregreh luči svete vere; ne daj, da bi se kriva vera širila po naši deželi! ne pripusti nobenih razprtij med nami, temuč dodeli nam svojega Duha, da nas edini in vodi po poti kerščanske ljubezni v sveti raj. Gospod! posveti, zveličaj nas vse; tega Te prosim po Tvojem neskončnem usmi¬ ljenji, ki je edino upanje naše. Se Te prosim, Gospod! za svoje stariše, brate in sestre, znance in pri¬ jatelje, sorodnike in dobrotnike, tudi za svoje sovražnike. Zedini nas vse z vezjo svoje čiste ljubezni, da spolnujejo natanko vse Tvoje zapovedi in Te nekdaj v nebesih nad vse vekomaj hva¬ limo in častimo, slavimo in vživamo. O Jezus! Ti naš srednik! ki si tukaj v tem naj svetejšem Zakramentu resnično pričujoč, moje molitve bodo pri Tvojem nebeškem Očetu še le zaslu- ženje imele, če bodo zedinjene s Tvojim neskončnim zasluženjem, združene s Ura 4 50 Tvojimi prošnjami; zato, o moj Jezus! prosi za me, prosi z menoj za me in za vse, za katere sem dolžan moliti. O da bi bila moja uboga duša, ki je bila tolikrat Tvoje stanovanje, sedež Tvojega neizmerjenega usmiljenja. Naj gre močni glas Tvoje Rešnje Krvi od tukaj, iz tega tabernakeljna, tje v ne¬ besa pred sedež Božji, da mi zadobi milosti, za katere sem prosil za se in za vse druge. Amen, o Gospod! Amen. Se nekaj imam na srcu, o Gospod! prosim Te za tiste, ki so v bližnji ne¬ varnosti , zgubiti svojo dušo; prosim Te prav presrčno za trdovratne grešnike, kateri za nobene opomine nič ne ma¬ rajo. O Gospod! zavoljo svojega sve¬ tega Imena se jih usmili, ne zapusti, ne zavrzi jih! Cena Tvoje Kervi so. In ako ni drugače, tukaj jih raji tepi, da le rešiš njih uboge duše! Gospod! posebno Ti priporočam tč ... . 51 12. Molitev za ude te bratovščine. Ako že za druge molim, o moj Bog! moram še tudi posebej prositi za nje, s katerimi sem sklenjen v ti lepi bratovščini. Ker smo se zedinili, da bi Tebe, o večni Bog! častili in vedno mo¬ lili v tem najlepšem Zakramentu Tvoje neskončne ljubezni, da bi Tvojo čast z lepšanjem Tvojih svetih tempeljnov po- vikševali, o tedaj se pač spodobi, da so tudi naše molitve nekako zedinjene, da tudi po duhovno združeni drug drugemu pomagamo, povikševati Tvojo čast in slavo. Prosim Te toraj, o Gospod! za vse ude naše lepe bratovščine, kakor tudi za se; skaži nam obilno svojo mi¬ lost , dodeli nam potrebnih milostij; zlasti to milost, da Te vselej vredno častimo in molimo, kadarkoli se znaj¬ demo pred Tvojimi oltarji, da ne bomo nikoli pešali v Tvoji službi, temuč da bomo vedno vneti za Tvojo čast; potem Te prosim, dodeli nam milost, da se vsega greha skrbno varujemo, svoje srce posvetnim nečimernostim vedno bolj od- 4* 52 tegujemo, da vse britkosti in težave voljno prenašamo, Tvojo voljo v vsem na tanko spolnujemo, da se v vsem Tvoji previdnosti radi podvržemo, naj¬ bolj pa, o Gospod! prosim Te, daj nam vsem, da Te zares čez vse ljubimo! Oh, kolika sreča za me! ker sem sklenjen s tolikimi svetimi dušami, ter sem deležen vsih njihovih molitev in za- služenj ! 0 moj Bog! kadar so tukaj pred Teboj, molijo Te, in tako presrčno, tako pobožno Te molijo, da so v Tebe vsi za¬ mišljeni ; oh, jaz pa sem v pričo Tebe tako mlačen, tako raztresen, tako nepo- polnoma. Upam pa, o Grospod! da njih gorečnost bode nadomestila mojo mlač¬ nost, mojo nepopolnost. Saj tudi za me molijo, upam, da lepši, kakor jaz. Razlij tedaj, o Gospod! svoje milosti čez nas vse, ker smo tukaj na zemlji združeni pred Tvojimi oltarji, da bomo tudi združeni nekdaj tam v naročji Tvo¬ jega veličastva, vekomaj Te od obličja do obličja molili in častili. Amen. 53 13. Za duše v vicah. 129. psalm. Iz globočine vpijem k Tebi, o Go¬ spod ! — Gospod, usliši moj glas! Naj poslušajo Tvoja ušesa glas moje proš¬ nje. — Gospod! ako boš na pregrehe gledal, kdo bo obstal, o Gospod! — Toda, pri Tebi je sprava, in zavoljo Tvoje postave čakam Tebe, o Gospod! — Moja duša čaka Njegove besede, moja duša v Gospoda upa. — Od ju¬ tranje straže do noči naj Izrael v Go¬ spoda upa. — Ker pri Gospodu je usmi¬ ljenje ; in pri Njem obilno odrešenje. — In On bo rešil Izrael vseh njegovih hudobij. — O Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Oče naš . . . Češčena si Marija ... Gospod! usmili se jih, ki tolikanj hrepene po Tvojem obličji; prizanesi jim in reši jih iz ponočne temote! Zlasti Te prosim za duše mojih ranjcih sorodnikov, dobrotnikov, znancev in prijateljev, in za vse tiste duše, za katere sem dol¬ žan moliti, za katere moliti je Tebi naj- 54 bolj dopadljivo. In za to, o moj Bog! darujem Ti za uboge, duše v vicah po Marijinih rokah vsa svoja zadostivna dela in tudi vse dobro, kar bi drugi meni v življenji ali še po smrti storili, zedinjena z zasluženjem Jezusa Kristusa, Marije prečiste Device in vsih Tvojih svetnikov. Amen. (Za to obljubo, ki se imenuje: „Veliko- srčna ljubezen do ubogih duš v vicah, 8 so papež Pij IX. 20. list. 1854 podelili te-le od¬ pustke: 1. Vselej, kadar se vredno sveti Za¬ kramenti prejmejo, popolnoma odpustek za duše v vicah. 2. Vsak ponedeljek (ponedeljek je še posebej dušam v vicah posvečen) tudi popolnoma odpustek, kdor pobožno sv. mašo sliši, še celo, ako bi ne mogel v ponedeljek biti pri sv. maši, vdeležiti se tega more tudi v nedeljo. Se ve, da mora biti v stanu milosti Božje in navadne molitve za odpustke opra¬ viti. 3. Kdor to obljubo stori, mora vse odpustke, kakoršne bratovščine koli, za duše v vicah obrniti. 55 14. Srčni zdihljeji pred Jezusom 7 najsvetejšem Zakramentu. 1. Kako svet, kako veličasten je ta kraj! Hiša božja je in vrata nebeška. Angelji Gospodovi molijo tukaj svojega Boga. 2. O Božji Zveličar! ki si tukaj pričujoč, milostno se ozri name! Ti veš uboštvo moje duše, Ti vidiš revščino mojega srca; oh, očisti, posveti me, vleci me, naveži me vsega na-se! 3. O da bi moj jezik vedno in le Gospoda častil, in nikdar ne odjenjal slaviti Ga v tempeljnih Njegovih! 4. Tvoje prebivališče, o Gospod vojskinih trum! naj razveseljuje moje srce. O kako prijetno, kako ljubeznjivo, kako lepo je tukaj pri Tebi! Moja duša vedno sem hrepeni. 5. Sto in stokrat hvala naj Ti bo, o Gospod! za ta veliki čudež Tvoje ljubezni! 6. Angelji Božji! zedinite se z menoj, ali prav za prav, pripustite, 56 naj se jaz vam pridružim, da združeno častimo svojega Boga! 7. O ve vsa ljudstva vesoljnega sveta, pridite in molite svojega tako dobrega Boga! 8. Moj Bog! Ti si moj Odreše¬ nik, moj Zveličar, moj Varh, moj To- lažnik in moje vse. Kaj hočem še is¬ kati na svetu, kadar sem pri Tebi! 9. Gospod za Tvojo hišo gorim, in ker vem, kako si tudi tukaj zani¬ čevan, to neizrečeno žali moje srce. 10. Zakaj mi vendar ni mogoče, pripeljati le-sem vseh človeških sere, postaviti jih pred Tebe, da bi jih vnel z ognjem svoje nebeške ljubezni! Res, svoje serce Ti darujem; o Gospod! naj neprenehoma gori v tem ognji Tvoje ljubezni! 11. Jezusovemu Imenu naj se pri- pogujejo vsa kolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo! 12. O sveti Bog! Ali Te smem res pogledati, jaz zavržena hudobna stvar! — Oh, ne le privoliš, celo vabiš me. Ali smem biti tako nehvaležen, 57 da bi Te ne poslušal in ne prišel k Tebi? 13. Moj Bog, moje vse! zakaj nimam srca, ki bi bilo Tebe vredno? — Vendar, če še tako ubogo in revno, vendar Ti ga darujem! stori ga Tebe vrednega. 14. Ves sem Tvoj, ljubi moj ! in Ti ves moj ! Kaj iščem še druzega na, zemlji ? 15. Kdo? kaj me bo ločilo od Tvoje ljubezni! — Res, nič ne! ne britkost. ne težave, ne lakota, ne meč, ne trpljenje, ne smrt, nič me ne bo* ločilo od Tebe, Bog mojega srca! 16. Vse stvari preidejo, vse po¬ svetno je minljivo, le Ti vekomaj osta¬ neš. Na koga bom navezaval svoje srce tu na zemlji? saj bom mogel vse zapustiti. 17. Sveto pismo pravi: Dnevi človekovi so kratki; meni se pa moji dolgi zde. Kdaj bom končal tek svoje revščine, da se sklenem s svojim Bogom tam v pravi domovini, v nebesih. 58 18. Ako mi britkost napolnjuje srce, zakaj bi ne pil keliha, ki mi ga pošlje moj Bog; saj je vendar Njegov Sin veliko britkejšega pil za moje zve¬ ličanje? 19. Stori z menoj, o Gospod! kar "Ti je ljubo; poljubiti hočem roko ka¬ tera me tepe; k Bogu, svojemu tolaž- niku, se bom zatekel; pri Njegovih -oltarjih bom vselej pomoč najdel. 20. O kako dobro je, zaupati na Boga! On je pribežališče ubogim, to¬ lažilo žalostnim. 21. Dobri, dobrotljivi, usmiljeni Bog se imenuje. KoJikanj dobrot nam skazuje! kako potrpežljiv je z nami! kako rad nam odpusti! kako željno nas sprejme! 22. O moj Bog! pred Teboj po¬ nižno klečim. Spoznam v britkosti vse pregreške svojega življenja. Preljubi zdravnik, oh! ozdravi vendar mojo bolno dušo; reci le eno besedo, in ozdravljena bo. 23. O Gospod! kaj je vendar človek, da se mu Ti razodevaš; da se 59 celo z njim milostno skleneš. V sve¬ tišče svoje g a pelješ in tam ga pre- obliješ z nebeškimi razveseljevanji. 24. 0 duša moja! ko bi kdaj zapustila Gospoda, svojega Boga, kako bi bila vendar nehvaležna! kako pa tudi nesrečna! Ali bi bil pač pekel dosti hud za te? 25. Rekel sem, in pri tem ostanem: Od zdaj za naprej se hočem vsega dati svojemu Bogu. Gospod! daj, da bo ta moj sklep tako dolg, kakor dolgo bo mojo življenje! 26. Bodi mi pomočnik, bodi mi varh v vsem boju, ki me še čaka! Oh, kaj premorem sam? Žalostna me le preveč tega uči lastna skušnja. 27. Nebeški zveličar! zveličaj mojo dušo, za katero si vso svojo Kri prelil, in katero si tolikrat s svojim presvetim Telesom nasitil. 28. O vsegamogočni Bog! z da¬ ritvijo Tvojega Sina želim skleniti da¬ rovanje samega sebe: naj Ti bo zato dopadljiv moj dar! 60 29. O blagor meni, o moj Bog! da sem tu! Zakaj ne morem zmiraj tu biti! zakaj ne morem tu umreti iz lju¬ bezni do Tebe ? 30. O Jezus, usmili se me! — O Jezus, sliši me! — O Jezus, usliši me! 15. Sklep te ure. Preden se ločim od Tebe, o moj Bog! prosim Te, odpusti mi vse raz- mišljenosti, vso mlačnost, in vse druge pregreške, katerih sem se vdeležil to uro pri Tebi. Grem sicer zdaj od tod; pa moje srce naj tu ostane; napolni je s svojo milostjo, s svojo ljubeznijo. Ne grem pa pred od tod, da me še bla¬ gosloviš. Prosim Te, blagoslovi me za zdaj, za vselej, za celo moje življenje, da zanaprej živim le za Te! Amen. Moj Bog in moj Zveličar! ki si ta najsvetejši Zakrament postavil, da bi potolažil z našimi grehi svojega razža¬ ljenega Očeta; oh! molim Te v ti pre¬ sveti skrivnosti, ter Ti ponižno še enkrat 61 darujem to uro, ki sem jo v Tvoje po- častenje odločil. Posveti jo, o Gospod! in sprejmi jo za me in za vse, za ka¬ tere sem Te prosil v tem srečnem tre¬ nutku. Vnemi moje srce z ognjem svoje ljubezni, da bo vedno v tem ognju go¬ relo. Amen. 0 Gospod! Amen. 16. Zdihljeji k Materi Božji. Presveta in prečista Devica Marija, preljubeznjiva moja Mati! jaz med vsemi grešniki najrevnejši, danes k Tebi pri¬ bežim ; saj Ti si Mati mojega Zveličarja, kralja nebes in zemlje, najmogočnejša pomočnica za Bogom, upanje in pribe¬ žališče vseli grešnikov! — Pred Teboj, o visoka Kraljica! priklonim se s po¬ nižnim počeščenjem, ter Te prisrčno za¬ hvalim za tolikanj milostij in dobrot, ki si mi jih že dozdaj sprosila od Boga; posebno pa, ker si mi tolikrat s svojo mogočno prošnjo obvarovala peklenskega ognja, katerega sem s svojimi velikimi grehi že tolikrat zaslužil. — Ljubim 62 Te, o preljubeznjiva Mati in Grospa! in iz čiste ljubezni do Tebe sklenem za trdno, Tebi zmiraj in vselej zvesto slu¬ žiti, in kolikor bom premogel, tudi druge napeljevati, da Te ljubijo in Tebi slu¬ žijo. Za Jezusom, Tvojim ljubim Sinom stavim vse svoje upanje na Te, in s Tvojo pomočjo upam tudi zadobiti večno svoje zveličanje. Vzemi me v število svojih služabnikov, o Mati milosti Božje, in ohrani me vedno v svojem mogočnem varstvu. Ker vem, da vse premoreš pri Bogu, zato zdihujem in milo kličem k Tebi: Reši me vseh skušnjav, ali pa mi saj sprosi potrebne moči, da jih morem premagovati do konca svojega življenja. Od Tebe pričakujem prave ljubezni do Jezusa, upam pa tudi, da bom s Tvojo pomočjo srečno sklenil svoje življenje. O moja preljubeznjiva Mati! pri Tvoji veliki ljubezni do Boga Te prosim, stoj mi vedno na strani, zlasti pa v moji zadnji uri, ko bo šlo za moje večno zveličanje. Nikar me ne zapusti, dokler me ne vidiš med zvo- Ijenimi tam v nebesih. Tam Te bom 63 častil, tam bom Tvojemu usmiljenju’ večno slavo prepeval. Tako upam, tako naj tudi bo! Amen. (Sv. Ligvori.) Spomni se, o premila Devica Ma¬ rija! da se še nikoli ni slišalo, da bi bil kdo kdaj od Tebe zapuščen, ki se je k Tebi zatekal, Tvoji prošnji se pri¬ poročal in Tebe pomoči prosil. S tem zaupanjem napolnjen, pribežim k Tebi, o devic Devica in Mati Jezusa Kristusa! K Tebi pridem, k Tebi hitim in kakor grešnik zdihovaje in trepetaje pred Teboj stojim. O Ti Kraljica zemlje in Mati večne Besede! ne zavrzi moje prošnje f temuč poslušaj me dobrotljivo, in usliši me reveža, ki iz te solzne doline pri Tebi pomoči iščem. Pomagaj mi v po¬ trebah, zdaj in vselej, posebno o smrtni uri, o dobrotljiva, o milostljiva, o sladka- Devica Marija! Amen. (Sv. Bernard.) 0 Marija! Ti nas blagoslovi s- svojim preljubim Detetom Jezusom Kri¬ stusom! pred vsem hudim nas obvaruj, pred naglo in neprevideno smrtjo, pred smrtnim grehom! — Ceščeno bodi sveto in sladko ime: Jezus, Marija in sv- 64 Jožefi — Ceščena bodi vsa nebeška družba zdaj in vselej in na vse večne •čase! Amen. Po svojem devištvu in čistim spo¬ četji, o Devica! očisti naše duše, naša srca. Amen. „Bodi češčen in hvaljen vsaki čas — Najsvetejši in Božji Zakrament!“ Amen.