Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 1
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 49, 6. december 2019. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Ribiči veliko več kot ribolovci
Slovenija sodi med najbolj vodnate evropske 
dežele; skupno imamo več kot 9.000 hektarov 
vodnih površin. Kar 45 rečnih tokov je daljših 
od 25 kilometrov in nobena reka ni enaka dru-
gi reki. Pri nas je mogoče občudovati tako hitre 
alpske reke kot tudi popolnoma drugačne, po-
časnejše reke. Razdalja med njimi je ponekod 
tako majhna, da lahko ribiči v istem dnevu lovi-
jo v tako različnih vodah, kot to ni možno skoraj 
nikjer drugje na svetu.
V slovenskih sladkih vodah živi več kot 90 
vrst rib. Še posebej so pomembne avtohtone, 
domorodne ribje vrste, ki so po eni strani veliko 
naravno bogastvo, po drugi strani pa so zelo ce-
njene med športnimi ribiči. Prav avtohtone ribje 
vrste so zato izjemnega pomena za ribolovni tu-
rizem v Sloveniji.
Kot posebnost jadranskega porečja veljata 
soška postrv in soški lipan, posebnost rek do-
navskega porečja pa predstavljajo sulec, potoč-
na postrv in lipan. Na osnovi gojitvenih načrtov 
ribiške družine skrbijo za stanje in ohranjanje 
rib v skoraj 94 odstotkih slovenskih voda, v šes-
tih odstotkih pa državni zavod za ribištvo.
O ribolovnem turizmu lahko govorimo kot o 
posebni obliki turistične ponudbe, pri čemer je 
najpomembnejši del te ponudbe muharjenje. 
Slovenija velja za eno najlepših in najzanimi-
vejših ribolovnih dežel. Ribiči, ki pridejo iz tuji-
ne, cenijo dobro očuvano naravo, čiste vode in 
dober stalež rib. Poleg naših voda in bogastva v 
njih jih zanimajo tudi ostale naravne in kulturne 
znamenitosti ter kulinarika. 
V okviru Ribiške zveze Slovenije deluje 64 ri-
biških družin. Med njimi jih je kar nekaj, ki us-
pešno razvijajo ribolovni turizem. Med slednje 
se uvrščata tudi ribiški družini, ki pokrivata ob-
močje Zgornje Savinjske doline in imata sedeža 
v Mozirju in na Ljubnem ob Savinji.
Obe naši družini v nacionalnem merilu velja-
ta za uspešni tudi na področju dela z mladimi. 
Šolsko mladino ribiči motivirajo za preživljanje 
prostega časa v naravi, ob vodi, ob tem pa spod-
bujajo tovarištvo, prijateljstvo in druge pozitivne 
vrednote. V ta namen organizirajo različne ak-
tivnosti, med katerimi so tudi ribiški tabori.
Čeprav slovar slovenskega knjižnega jezika 
ribiča definira kot osebo, ki se ukvarja z ribolo-
vom, so danes ribiči še veliko več kot to. Pred-
vsem bi jih lahko opisali kot naravovarstvenike, 
saj si prizadevajo za čistost in urejenost naših 
vodotokov ter za živelj v njih. Žal morajo biti tudi 
»obvodni policaji«, saj je krivolov še vedno moč-
no prisoten. Ali bo sploh kdaj drugače?
Policijska postaja Mozirje 
Stanje na področju varnosti 
dokaj zadovoljivo  ........................................................... 5
Pošta Nazarje
Poslovalnica bo po novem letu 
odprta cel dan  ................................................................. 5
BSH Hišni aparati Nazarje in KLS 
Ljubno
Razveseljiva udeležba 
na dnevu odprtih vrat  ................................................. 6
Zavod za gozdove Slovenije
Javorov rak – nevarna bolezen iz Amerike ..... 14
Razstava Oblo-oglato 
Galovci razstavljali v Laškem  ............................... 15
Svetovni pokal v smučarskih skokih
Timi Zajc najboljši v kvalifikacijah, 
na tekmi osmi  ................................................................. 21
MD
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
4
Tema tedna, Aktualno
ZGORNJESAVINJSKI RIBIŠKI DRUŽINI IMATA VRSTO OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI
Podnebne spremembe vplivajo tudi na ribji živež
Mile Kojc meni, da je RD Mozirje 
ena izmed vodilnih družin, kar 
se tiče dela z mladimi. 
Gregor Križnik: »Brez 
organiziranega ribiškega 
upravljanja, kot ga poznamo v 
Sloveniji, bi naši vodotoki bili v 
precej slabšem stanju, kot so.« 
Ljudje mnogokrat gledajo na ri-
biče kot na ljudi, zaradi katerih v 
rekah in njihovih pritokih ni več 
rib, včasih pa so bile. O tem, o nalo-
gah in obveznostih ribiških družin 
Mozirje in Ljubno ob Savinji, pred-
sednika Mile Kojc in Gregor Križ-
nik podobno razmišljata. Pravi ribi-
či dandanes zelo malo ribarijo, več 
se ukvarjajo z upravljanjem in na-
logami, ki so na to vezane.
SELITEV RIB ZARADI VIŠJIH 
TEMPERATUR VODA
V revirjih, za katere skrbijo čla-
ni RD Mozirje, danes res ni toliko 
ribjega življa, kot ga je bilo včasih. 
Za to niso krivi ribiči, ki z vodotoki 
upravljajo, ampak predvsem pod-
nebne spremembe. Nižji so vodo-
staji in manjši pretoki. Posledično 
višje temperature vode so krive, da 
se ribe prestavljajo višje. Postrv in 
lipan se zato selita gorvodno, klen 
in mrena sta vse pogostejši vrsti 
rib, podust pa zadržuje letuški jez, 
ki nima ribje steze. 
Podatek, da so predlani pole-
ti našli na območju RD Mozirje pet 
poginjenih sulcev, na območju RD 
Šempeter pa kar 18, govori res o 
tem, da se voda segreva, da je v 
njej vse manj kisika. Zaradi tega se 
lažje razvijajo bolezni.
Križnik je dejal, da je v kakšnem 
vodotoku res rib manj, vendar gre 
Kar 18 ribiških čuvajev
imajo v RD Ljubno ob Savinji, v 
RD Mozirje sedem.
NAPORI ZA IZGRADNJO NOVEGA OBJEKTA NA OKREŠLJU
Sredstva za gradnjo bodo zbirali po različnih poteh
Od 1. decembra naprej so možne donacije preko SMS sporočil. 
Kdor želi darovati v ta namen pet evrov, mora poslati SMS s ključno 
besedo OKRESELJ5 na številko 1919. Prispevajo lahko uporabniki mo-
bilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2, in A1.
PD Celje Matica je upravičeno tudi do zbiranja sredstev preko da-
rovanega dela dohodnine. Njihova davčna številka je 41198654.
Društvo je odprlo poseben transakcijski račun pri Abanki Celje, na 
katerem bodo zbirali prostovoljne prispevke. Račun je pod številko 
0510 0801 6743 162.
Po požaru, ki je do tal uničil Fri-
schaufov dom na Okrešlju, so se v 
PD Celje Matica, ki je bila lastnica, 
odločili za različne načine zbiranja 
sredstev. Od 1. decembra naprej so 
možne donacije preko sms sporo-
čil, na voljo bo v ta namen posebej 
oblikovan koledar, možno je daro-
vati del dohodnine ali nakazati de-
nar direktno na poseben transak-
cijski račun.
Z namenom zbiranja sredstev 
so se odločili oblikovati koledar ta-
ko, da bodo nanj natisnjeni spo-
mini na uničeni objekt. Z zbrani-
mi sredstvi bodo postavili nove-
ga, ki bo priložnost za ustvarjanje 
novih nepozabnih spominov. Naro-
čiti ga je mogoče preko elektron-
skega naslova zafrischaufovdom@
gmail.com.
Benjamin Kanjir
to pripisati spremembam strukture 
samih vodotokov, predvsem zaradi 
posegov vanje. Manj je skrivališč, 
globokih tolmunov, voda je morda 
celo onesnažena, čeprav se to ne 
vidi. Ob tem je dodal, da si upa trdi-
ti, da je »v zgornjesavinjskem ribi-
škem okolišu, s katerim gospoda-
ri RD Ljubno, stanje ribjih popula-
cij odlično, z izjemo zaradi posegov 
v preteklosti prizadetih vodotokov 
ali njihovih odsekov«.
OBVEZNE DELOVNE URE IN 
OSTALE ČLANSKE OBVEZNOSTI
Preden stopi ribič v vodo, mo-
ra opraviti pripravniško obdob-
je, ribiški izpit, nato ob plačevanju 
članarine vsako leto opraviti kvo-
to delovnih ur, ki jih določajo dru-
žine. Večina članstva to stori zgo-
daj spomladi, ko se podajo na očiš-
čevalne akcije in čiščenje brežin. 
Mnogo članov je v odlovnih eki-
pah, ki skrbe za interventne odlove 
na mestih, kjer potekajo vzdrževal-
na dela, gradnje jezov, mostov in 
podobno. Veliko je tudi vlaganja rib 
v vodotoke. Dela nikoli ne zmanjka 
in pravi ribiči za sam ribolov pora-
bijo zelo malo dni, veliko več časa 
opravljajo ostale obveznosti za ne-
moteno delovanje družine.
Marsikdo ne ve, da morajo ri-
biške družine za upravljanje z ri-
biškim okolišem državi plačevati 
koncesijo, ki predstavlja velik stro-
šek. Ob tem morajo za posebno ra-
bo vode za ribogojnice, ribnike in 
gojitvene struge plačevati vodno 
povračilo. Oproščeni so ga le za tis-
ta vodna telesa, v katerih gojijo iz-
ključno domorodne vrste rib.
VSE VEČ MASOVNEGA TURIZMA 
IN RIBOJEDE PTICE
Ribiči se pri svojem delu sreču-
jejo z vrsto težav. Vse več je tujih 
ribičev, katerih število se na Ljub-
nem omejuje s kvotami dnevnih ri-
bolovnih dovolilnic. Poseben pro-
blem je masovni poletni turizem, 
saj za vodo marsikje ni več prave-
ga miru. Posebno poglavje so tudi 
ribojede ptice. 
»Da se razumemo, vodoto-
ki in obvodni pas so in morajo bi-
ti dom vsem živalim, ki v ta ekosi-
stem spadajo, vendar, ko zaščitena 
vrsta ni več ogrožena, ampak pos-
tane problematična in posledično 
ogroža drugo prostoživečo vrsto, 
je kontroliran poseg vanjo nujen, 
pa nam je to všeč ali ne,« je pove-
dal Križnik.
KJER JE LOV, JE PRISOTEN TUDI 
KRIVOLOV
Odkar je prisoten zakonsko ure-
jen kakršen koli lov, so vedno pri-
sotni tudi tisti, ki se hočejo pravi-
lom in omejitvam izogniti. Mozirski 
ribiči imajo zato v svojih vrstah 
sedem ribiških čuvajev, na Ljub-
nem kar 18. Z dnevnimi pregle-
di in obhodi voda slednji skrbijo 
za kontrolo nad ribiči in odkriva-
jo krivolovce. Na Ljubnem si pod-
nevi pomagajo z dronom, pono-
či s termovizijsko kamero. V pri-
meru kakršnih koli težav pri legi-
timiranju krivolovcev sodelujejo z 
mozirskimi policisti in člani Poli-
cijske postaje vodnikov službenih 
psov Celje, s katerimi letno opra-
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 5
Tema tedna, Aktualno
Ribiči vsako leto opravijo kvoto delovnih ur, ki jih določajo družine, 
predvsem se udeležujejo očiščevalnih akcij.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE 
Stanje na področju varnosti dokaj zadovoljivo 
POŠTA NAZARJE
Poslovalnica bo po novem letu 
odprta cel dan
Občina Nazarje si je že nekaj ča-
sa prizadevala, da bi bila poštna po-
slovalnica v kraju odprta ves dan, 
kot želijo občani. Sedanji odpiralni 
čas za stranke je bil deljen na do-
poldanski in popoldanski del z vme-
snim odmorom. Župan Matej Pe-
čovnik se je sestal s celjskim vod-
stvom Pošte Slovenije in uspelo se 
jim je dogovoriti, da bo pošta nas-
lednjega pol leta poskusno odprta 
ves dan, to je ob delavnikih od 8. do 
18. ure in ob sobotah kot doslej.
Nov delovni čas bo začel veljati 
z januarjem 2020. Kako bo poštna 
poslovalnica v Nazarjah odprta po 
preteku šestih mesecev, bo odvis-
no od prometa, torej od uporabni-
kov in števila njihovih obiskov.
Marija Lebar
Komandir Vili Bezjak je povedal, 
da je bil prisoten alkohol pri 
skoraj 18 odstotkih prometnih 
nesreč.
Komandir Policijske postaje Mo-
zirje Vili Bezjak je na nedavnem 
sosvetu Upravne enote Mozirje po-
ročal o nekaterih podatkih iz dela 
tukajšnjih policistov. Čeprav se je 
število nekaterih kriminalnih do-
godkov glede na leto poprej po-
večalo, mozirskim policistom kljub 
omejeni kadrovski zasedbi uspeva 
obvladovati dogodke, ki jih je v pri-
merjavi z ostalimi postajami v oko-
lici nekoliko manj.
VEČ KRŠITEV V POVEZAVI S 
TUJCI
Komandir Bezjak je predstavil 
podatke do 31. oktobra. Kot je pred 
njim povečano število zadev na 
področju tujcev izpostavila že na-
čelnica Upravne enote Milena Ci-
gale, tudi na policiji beležijo pove-
čanje dogodkov, povezanih s tujci. 
Glede na lansko leto je bilo teh več 
za enajst odstotkov. V tem obdob-
ju so policisti na podlagi zakona o 
tujcih ukrepali tridesetkrat. Zazna-
li so večje število tujcev, ki so prija-
vljeni na naslovih, kjer dejansko ne 
bivajo ali so prijavljeni na naslovih, 
kjer bivanje sploh ni mogoče. 
Migrantske problematike na tu-
kajšnjem območju ni. V omenje-
nem obdobju niso zasledili nobe-
nega nelegalnega prehoda držav-
ne meje.
V PROMETU ENA SMRTNA ŽRTEV
Na našem območju se je v dese-
tih mesecih letošnjega leta zgodi-
lo 62 prometnih nezgod, to je gle-
de na lansko leto za 35 odstotkov 
več. Ena oseba je ob tem umrla, 11 
jih je bilo hudo poškodovanih in 36 
lažje telesno poškodovanih.
Kot vzroke za nesreče je koman-
dir izpostavil neprilagojeno hitrost 
in vožnjo preblizu roba cestišča. V 
skoraj 18 odstotkih je bil prisoten 
alkohol. Pridržali so pet voznikov in 
zasegli več motornih vozil.
VISOK ODSTOTEK PREISKANOSTI
Obravnavali so 85 kaznivih de-
janj, v enakem obdobju prejšnje-
ga leta so jih beležili 115. Pri premo-
ženjskih deliktih je bilo 42 kaznivih 
dejanj – vlomov in tatvin. Zaznava-
jo, da storilci kaznivih dejanj v več-
ji meri prihajajo tudi od drugod po 
Sloveniji. Nekoliko je poraslo števi-
lo primerov nasilja v družini.
Na Policijski postaji Mozirje je 
trenutno zaposlenih 18 pooblašče-
nih uradnih oseb, glede na siste-
matizacijo delovnih mest bi jih mo-
ralo biti 28. Kljub temu je preiska-
nih 64 odstotkov kaznivih dejanj, 
kar je več, kot je povprečje v celj-
ski regiji.
Marija Lebar
vijo več skupnih akcij pregleda vo-
dnega pasu.
V VODI ZADNJA LETA MANJ 
MEHANSKIH ODPADKOV
V vodi je vsako leto manj plastič-
nih vrečk, folije, s katerimi so zavite 
bale, drugih večjih in vidnih odpad-
kov. Konec koncev za to skrbijo ri-
biči in nekateri drugi uporabniki vo-
da z rednimi očiščevalnimi akcija-
mi. Po drugi strani je vse več mikro 
odpadkov. Čistilne naprave prečisti-
jo organski del odplak, kemijski del 
in mikro sediment še vedno odteka-
ta v vodotoke. Posledično to vpliva 
na upadanje ribjega staleža, manjše 
razmnoževanje in podobno. 
Prav tako je v vodah vse več-
je razraščanje alg. Deloma je za to 
kriva večja frekvenca obiskovalcev, 
zlasti v turistični sezoni, deloma 
gnojenje kmetijskih zemljišč, pred-
vsem pred dežjem. Gnojilo takrat v 
veliki meri steče v vodotoke, kjer je 
hranilo za razrast nezaželenih or-
ganizmov.
TUDI V RIBIŠKIH DRUŽINAH NA 
MLADIH SVET STOJI
»Brez organiziranega ribiškega 
upravljanja, kot ga poznamo v Slo-
veniji, bi naši vodotoki bili v pre-
cej slabšem stanju, kot so, kar lah-
ko vidimo marsikje v tujini. Če želi-
mo na eni strani ohraniti vrednost 
naporov naših prednikov in zago-
toviti takšno stanje tudi v prihod-
nje, potem je nujno potrebno, da z 
organiziranim delom z mladimi in 
predvsem ustreznim izobraževa-
njem le-teh zagotovimo članstvo 
naših organizacij, ki bo nadaljeva-
lo poslanstvo v prihodnosti. Prav 
pri delu z mladimi imamo v naši RD 
še ogromno manevrskega prosto-
ra,« je dejal predsednik RD Ljubno 
ob Savinji Gregor Križnik. 
Mile Kojc je izpostavil dobro de-
lo z mladimi, ki jih je v RD Mozir-
je okoli 30. Zanje organizirajo re-
dna tedenska srečanja, interne 
tabore, bolj zagretim omogočijo 
tudi sodelovanje in udeležbo na 
republiških taborih. Ob tem meni, 
da je RD Mozirje »ena izmed vodil-
nih družin, kar se tiče dela z mla-
dimi«.
Tekst in foto: 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
6
Gospodarstvo
V AKCIJI ODKRIJ SVOJ TALENT 2019 TUDI BSH HIŠNI APARATI NAZARJE IN KLS LJUBNO
Razveseljiva udeležba na dnevu odprtih vrat 
Predstavniki podjetja KLS Ljubno z učenci, dijaki in študenti, ki so se udeležili dneva odprtih 
vrat. (Foto: Marija Šukalo)
V četrtek, 28. novembra, je po vsej državi od-
prlo vrata več kot 100 podjetij in zainteresiranim 
predstavilo svojo dejavnost in možnosti šolanja 
ter zaposlovanja. Projektu sta se pridružili tudi 
dve največji zgornjesavinjski gospodarski druž-
bi – BSH Hišni aparati Nazarje in KLS Ljubno.
ZA LAŽJO ODLOČITEV O IZBIRI POKLICA 
Dan odprtih vrat je v koordinaciji Gospodar-
ske zbornice Slovenije potekal že četrto leto. 
Prijavljena podjetja so vrata odprla na isti dan 
ob isti uri. Obiskovalci so lahko neposredno do-
bili vse potrebne informacije, na osnovi katerih 
se bodo lažje odločili, kje bi želeli nadaljevati iz-
obraževanje in se zaposlovati. Popoldanska ura 
je omogočila, da so se lahko obiskov v podje-
tjih udeležili tudi tisti, ki so v dopoldanskem ča-
su v službah, mladi pa v šolah. Na spletnih stra-
neh so bili predhodno objavljeni spiski sodelu-
jočih podjetij.
V NAZARSKEM BSH ZADOVOLJNI Z UDELEŽBO
V nazarski družbi BSH Hišni aparati so bili z 
odzivom zelo zadovoljni. Našteli so 25 obisko-
valcev, kar je v primerjavi s preteklimi leti pre-
senetljivo visoka udeležba. Obiskovalce je spre-
jel in jih skozi obisk spremljal Anton Ploštajner, 
višji vodja skupine v kadrovskem oddelku. Obi-
skovalce so najprej peljali v laboratorij razvoja 
kavnih aparatov, kjer so se seznanili z delom in-
ženirjev in s tem, kako poteka proces od ideje 
do končnega produkta, v tem primeru kavnega 
aparata. 
KAKO POTEKA DELO V PROIZVODNJI
Zanimiv je bil ogled proizvodnje, kjer so obi-
skovalci dobili prve vtise, kako poteka delo v 
proizvodnji. Za zaključek je v sejni sobi potekala 
predstavitev podjetja in pogovor z obiskovalci. 
Zanimalo jih je, kakšno je delo v poklicih, ki jih v 
podjetju zaposlujejo, kateri so ti poklici, ali pod-
jetje razpisuje štipendije in kakšna je možnost 
opravljanja prakse v podjetju. Na vsa vprašanja 
so dobili takojšnje odgovore.
V KLS PREDSTAVILI DELO S PODROČJA 
STROJNIŠTVA
Tudi v KLS Ljubno ob Savinji so se priključi-
li vseslovenskemu projektu Dan oprtih vrat go-
spodarstva. Dogodek je bil namenjen učencem 
osnovnih šol, ki se odločajo o poklicni usmerit-
vi, ter tistim dijakom in študentom, ki se odloča-
jo za zaposlitev. Predstavili so jim delo, delovne 
procese in delovno okolje. 
Poudarek je bil na predstavitvi dela s področ-
ja strojništva, saj se pri kadrovanju soočajo z iz-
zivi, kako pridobiti ustrezen profil novih sodelav-
cev. Menijo namreč, da je potrebno mladim, ki 
se odločajo za poklice in kariero v strojni sme-
ri, predstaviti različne možnosti in vzbuditi zani-
manje za delo. Tako učenci, dijaki in študentje 
dobijo pravo predstavo o tem, kako poteka pro-
izvodni proces in delo v najsodobnejši proizvo-
dnji, ki je visoko robotizirana in digitalizirana. 
VELIK POUDAREK NA DELU Z MLADIMI
V podjetju dajejo velik poudarek na delo z 
mladimi. Dijakom in študentom omogočajo 
praktično usposabljanje v času šolanja in opra-
vljanje počitniškega dela. Na ta način mlade že 
v času poklicnega izobraževanja usposabljajo 
za delo v podjetju. Poleg tega podeljujejo kad-
rovske štipendije perspektivnim dijakom in štu-
dentom ter na tak način že v času poklicnega 
izobraževanja gradijo medsebojno dolgoročno 
sodelovanje.
NAJBOLJŠI V PANOGI V SVETOVNEM 
MERILU
V KLS se lahko pohvalijo, da so z robotizaci-
jo, avtomatizacijo in digitalizacijo procesov ter 
velikimi koraki v razvoju postali najboljši v svo-
ji panogi v svetovnem merilu. Njihovi sodelavci 
upravljajo procese, ki so tehnološko najbolj na-
predni, zaradi česar imajo možnost, da se z na-
daljnjim razvojem procesov sami razvijajo, nad-
grajujejo svoje znanje in izpopolnjujejo. Zaradi 
stopnje razvoja, ki ga podjetje načrtuje v prihod-
nje, si želijo kompetentne sodelavce, ki so am-
biciozni, proaktivni, iznajdljivi, vztrajni in željni 
znanja ter napredka. 
Marija Lebar, Marija Šukalo
V nazarski družbi BSH Hišni aparati so našteli 25 obiskovalcev, kar je v primerjavi s 
preteklimi leti presenetljivo visoka udeležba. (Fotodokumentacija BSH)
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 7
Iz občin
MODERNIZACIJA CESTE V SAVINI 
Otvoritev prenovljene prometnice privabila številne krajane 
Trak so pomagali prerezati najmlajši krajani, ki bodo poslej imeli boljšo in varnejšo pot v 
svet. (Foto: Marija Lebar) 
Občina Ljubno in gradbeni odbor za obnovo 
lokalne ceste Savinjski most–Sušnik sta v so-
boto, 23. novembra, pripravila slovesno otvori-
tev obnovljene ceste. Slavnostni trak je skupaj z 
najmlajšimi prebivalci bližnjih domačij prerezal 
župan Franjo Naraločnik. 
BESEDA O GENERALU RUDOLFU MAISTRU
Da je bila za krajane modernizacija ceste veli-
kega pomena, so kljub neprijaznemu in vlažne-
mu novembrskemu popoldnevu pokazali s šte-
vilčno udeležbo na otvoritveni prireditvi. Te so 
se udeležili tudi zaposleni v občinski upravi in 
svetniki občine.
Župan Naraločnik je med drugim dejal: »Da-
našnje praznovanje dneva Rudolfa Maistra, ki je 
točno pred stotimi leti prav iz naših krajev zače-
njal svoj pohod za ohranitev severne meje, je za 
našo občino posebej svečano, saj otvarjamo re-
konstruirano lokalno cesto od Savinjskega mo-
stu do Sušnika in odsek Orešnik.«
IZPOLNITEV DOLGOLETNE ŽELJE PO BOLJŠI 
CESTI
Kot je še povedal župan, je bila rekonstrukci-
ja že dolgo velika želja, slabo stanje ceste pa je 
klicalo po prenovi. Občina je za naložbo v preno-
vo okoli 1.200 m cestnih odsekov namenila oko-
li 150 tisoč evrov iz sredstev občinskega prora-
čuna. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so kakorko-
li pripomogli k izvedbi naložbe in krajanom za 
potrpežljivost in sodelovanje. »Še posebna zah-
vala lastnikom zemljišč za pripravljenost odsto-
piti del zemljišča za izvedbo projekta,« je dejal 
Naraločnik.
V imenu krajanov je spregovorila Maja Lo-
renčič: »Domačini smo posodobitve zelo vese-
li, saj bodo odslej naši najmlajši imeli varno pot 
v šolo. Ne nazadnje je nova cesta pridobitev tudi 
za sprehajalce, kolesarje, turiste …, za vse tiste, 
ki večkrat poiščejo mir in senčko ter bistro Savi-
njo prav v naši Savini.«
Cesto je blagoslovil župnik Martin Pušenjak. 
Za živahno popestritev dogodka so s svojimi in-
strumenti poskrbeli bližnji sosedje – glasbeniki 
Brglesovi in Prušnikovi.
Marija Lebar
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE REČICA OB SAVINJI
Krepitev sodelovanja med občinami znotraj doline in v SAŠA regiji
Vodja medobčinskega inšpektorata Sonja 
Glažer je predstavila delovna področja 
skupne občinske uprave. (Foto: osebni arhiv)
Na novembrski seji je rečiški občinski svet 
potrdil odlok o ustanovitvi Skupne občinske 
uprave SAŠA regije. Občina bo, tako kot do se-
daj, vključena v delovna področja inšpekcije, re-
darstva in urejanja prostora. V skupno občinsko 
upravo za področje proračunskega računovod-
stva se združujejo tudi občine Zgornje Savinj-
ske doline.
ŠIRITEV PODROČIJ DELOVANJA SKUPNE 
OBČINSKE UPRAVE SAŠA REGIJE
Seje se je udeležila vodja medobčinskega in-
špektorata Sonja Glažer in predstavila delovna 
področja skupne občinske uprave. Zaradi spre-
memb, ki jih določa zakon o financiranju občin, 
se bosta obstoječa skupna organa Medobčin-
ska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja ter 
Urad za okolje in prostor SAŠA regije združila 
v nov skupen organ imenovan Skupna občin-
ska uprava SAŠA regije. Poleg že obstoječih na-
log (medobčinska inšpekcija, redarstvo, varstvo 
okolja in urejanje prostora) bo nov skupni organ 
izvajal naloge občinskega odvetništva, pravne 
službe in proračunskega računovodstva.
Skupna občinska uprava SAŠA regije bo 
goje za pridobitev sredstev iz državnega prora-
čuna za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. 
Hkrati se je z novim zakonom povečalo število 
delovnih področij. 
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA ZGORNJE 
SAVINJSKE DOLINE
Po besedah direktorice občinske uprave dr. 
Majde Potočnik se v skupno občinsko upra-
vo za področje proračunskega računovodstva 
združujejo tudi občine Zgornje Savinjske doli-
ne. Z združevanjem bodo soustanoviteljice za-
gotavljale strokovno računovodstvo, hkrati bo-
do skupno lažje premoščale morebitne izredne 
daljše odsotnosti računovodij. Računovodje že 
sedaj neformalno zelo dobro sodelujejo, usta-
novitev skupne službe pa je nov korak v smeri 
skupnega delovanja. Občinski svet je nato spre-
jel odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave 
Zgornje Savinjske doline. Prav tako je po obra-
zložitvi svetovalca za okolje in prostor v skupni 
občinski upravi Petra Rušnika sprejel odlok o 
prvih spremembah in dopolnitvah odloka o ob-
činskem prostorskem načrtu.
Barbara Rozoničnik
opravljala upravne, strokovne in pospeševalne 
naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic. Za-
kon o financiranju občin je z namenom krepit-
ve medobčinskega sodelovanja spremenil po-
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
8
Intervju, Oglasi
POGOVOR S SAŠEM AVSENIKOM
»Veselimo se koncerta v idiličnem okolju«
Praznični december bo Solčavo krasil tu-
di s čarobnim dogodkom. Veliki koncert an-
sambla Saša Avsenika bo na predvečer sil-
vestrovega, v ponedeljek, 30. 12. 2019, ob 18. 
uri na prireditvenem prostoru v Solčavi. S 
tem se bo simbolično med ljudmi dobre vo-
lje sklenilo izjemno leto za Solčavo, eno iz-
med 100 najbolj zaželenih trajnostnih de-
stinacij na svetu. Dogodek bo poseben tudi 
za Savinjske novice, saj bodo s svojo priso-
tnostjo na poseben način sklenile jubilejno 
leto. Kot napoved čarobnega koncerta obja-
vljamo ekskluzivni intervju s Sašem Avseni-
kom, fantom, ki s svojim ansamblom nada-
ljuje plemenito poslanstvo.
- Dota Avsenik. Ponos, veselje, obenem 
breme …
Manjka še hvaležnost. Hvaležnosti sem se na-
učil od starega očeta. Namreč njemu ni bilo jas-
no, od kod se je vzel ta dar glasbe, zakaj se ni to 
zgodilo na primer sosedu. In tudi sam s hvale-
žnostjo sprejemam dejstvo, da publika še po se-
demdesetih letih tako hvaležno sprejema Avse-
nikovo glasbo. Po smrti Slavka in Vilka je Avse-
nikova glasba še vedno prisotna. Še več, popu-
larnost še raste. Ne gre za trendovsko glasbo, ki 
je trenutno »top«, ampak za glasbo, ki je »top« 
že več desetletij.
- Sašo Avsenik, glasbenik. Ampak enkrat 
je zrasel iz malega fantiča. In kaj si je kot 
majhen póbček želel?
Želel si je košarkarsko žogo, playstation, vod-
no pištolo ...
- In kaj od tega je dobil?
Hja, žogo, vodno pištolo … Pravzaprav sem 
imel »poceni« želje.
- In v čem je bil v otroških letih mali Sašo 
uspešen? Šport, dramski krožek …?
Pa, ni bil ne vem kako uspešen. Povprečen, 
reciva.
- Sašo je iz fantiča zrastel v mladeniča. Kaj 
pa si je takrat želel?
Ravno to si je želel. Da bi bil uspešen, sprejet 
v družbi. In na moč je razmišljal, kaj bi v življenju 
počel. Veliko tuhtanja, kaj študirati, ali te ta študij 
tudi navdihuje za poklic. Sam sem šel v smer tu-
rizma, a sedaj sem glasbenik. V mladosti se iš-
češ. Takrat nisem vedel, kaj naj bi delal čez 10 let.
- Ampak zanimivost, v tistem času misel 
o vélikem glasbeniku sploh ni bila cilj Saša 
Avsenika …
Res, drži. Rad sem poslušal glasbo, hodil v 
knjižnico po zgoščenke, si sposojal vinilke od 
starega očeta Slavka. Poslušal in raziskoval. Ni-
sem bil tip »delavca«, da bi harmoniko vadil več, 
kot je bilo nujno, več, kot je zapovedovala glas-
bena šola. No, moram pa zdaj nadoknaditi … Kot 
glasbenik se nisem hotel izpostavljati, ker so bi-
li predniki tako uspešni.
- Ampak enkrat se je obrnilo …
Ja, začeli smo igrati z ljubiteljsko zasedbo. Kar 
tako. Za veselje. Ko sem zaključil glasbeno šo-
lo, sem si še želel harmonike. Harmonikarsko ni-
sem bil zagledan v klasiko ali džez, všeč mi je 
bil način igranja starega očeta. Želel sem si us-
vojiti čim več »njegovega«. In tako se je ta želja 
prepletla z mojim ansamblom. Začeli so se nas-
topi. Ti so spodbudili snemanje albuma. Album 
pa je nagovoril ustvarjalce oddaje Musikanten-
stadl, ki je v evropskem merilu ena prestižnej-
ših za to zvrst glasbe. To je bila kepa za plaz. Za 
naslednje leto je imel ansambel rezerviranih že 
100 terminov.
- Pa sva v razmišljanju z začetka. Dota Av-
senik. Priimek dá odlično izhodišče, a dobro 
se zavedate, da brez dela to ni dovolj. 
Drži. Zame, za ansambel je to odlična iztoč-
nica, a mislim, da še nismo vsega dosegli, smo 
pa veliko. Imeli smo navdušujoče koncerte, og-
romno igramo. Malo je glasbenih zasedb na Slo-
venskem, ki imajo 200 nastopov na leto. Tudi po 
Sašo Avsenik s Francijem Podbrežnikom – 
Solčavskim, ki bo povezoval dogajanje na 
novoletnem koncertu.
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 9
Intervju, Oglasi
drugih kontinentih. In zato izpostavljam besedo 
hvaležnost. Za doto Avsenik. Veliko smo naredi-
li sami, veliko pa smo dosegli tudi skozi zgod-
bo Avsenik.
- Sašo, veliko glasbe je v vas. Zanima me 
vaš odnos do nje. 
V zadnjem času se predvsem ukvarjam z 
glasbo v čustvenem pogledu. Ne toliko s stro-
kovno perfektno glasbo kot s takšno, ki te po-
tegne za sabo. Te razvedri, naredi srečnega. Da 
pozabiš na skrbi, da te premakne ne glede, ali si 
bolan, zaljubljen … Da te glasba odpelje.
- Kaj Avsenikova glasba pomeni ljudem, ki 
jih muzikalno nagovarjate? 
Veliko. Ljudje se z njo spomnijo na dogodke v 
življenju, Slovencem po svetu ta glasba pomeni 
domovino. Avsenikova glasba si je utrla pot do 
ljudi. Zanimivost: ko je ata, tako smo nagovarja-
li starega ata Slavka, začel s svojo glasbo, so jo 
na radiu tako rekoč prepovedali, kajti »to priha-
ja iz vasi«. No, zgodilo se je ravno nasprotno. Do-
živela je razcvet. Ko so ata Slavka nekoč vpraša-
li okrog Prešernove nagrade, je rekel, da ima ra-
je kot nagrado svojo publiko. Velikokrat hočemo 
ljudje malce vzvišeno »pokomplicirati«, češ za-
me pa ni preprosta hrana dobra, zame pa ni pre-
prosta glasba dobra … Po moje preprosto ni nuj-
no nekvalitetno.
- Še en zanimiv fenomen: tujina slovensko 
narodno-zabavno glasbo sprejema navduše-
no. Kaj pa odziv in medijska podpora tej zvr-
sti, kot tudi slovenski glasbi nasploh pri nas?
V tujini, z izjemo Musikantenstadla, ni oddaj, 
kot so pri nas Alpski večer, Noč modrijanov, Slo-
venski pozdrav. To je velika podpora slovenski 
glasbi, seveda so včasih tudi tuji izvajalci, a pred-
vsem gre za slovensko glasbo, slovenski melos. 
- Sašo, zdaj pa vas vabim v Zgornjo Savinj-
sko dolino. Se spomnite, kdaj ste bili prvič v 
naših koncih?
Hja, takole. Moji starši in stari starši so nare-
dili izlet proti Logarski dolini. Posadili so me v 
otroški sedež v avtomobilu, kdaj je bilo, pa niti 
približno ne vem.
- Če bi med ovinkasto vožnjo bruhali, bi si 
zagotovo zapomnili …
Zagotovo. Nisem bruhal. (smeh)
- Veste za Avsenikove pesmi, ki opevajo 
Zgornjo Savinjsko dolino?
O, ja. V Mozirskem gaju, Na Menini planini, Ve-
selo po planinah opeva Solčavsko: Robanov kot, 
Rinko, Logarsko …
- V letošnjem letu ste prav na Solčavskem 
posneli videospot, tam bo tudi veliki decem-
brski koncert. Konec koncev je tudi ta inter-
vju vsled vašega decembrskega gostovanja. 
Kaj vas je navdušilo za snemanje ravno v teh 
solčavskih koncih?
Okolje, narava. Ravno prav je odmaknjeno. Za 
nekoga je odmik od »znerviranega« sveta glas-
ba, za nekoga je ta odmik, ko pride v vaše konce. 
Ljudje še vedno pozdravljajo prisrčno, ne da bi 
gledali v tla. Narava, ljudje. Nimaš občutka, da je 
tu kaj »pokvarjenega«. Aja, pa Franci Solčavski 
nas je razsvetlil, kaj je »katuruc«.
- Veseli smo, da lahko koncertni dogodek 
najavljamo v Savinjskih novicah, saj bomo 
tudi mi prisotni na koncertu. Sklenili bomo 
jubilejno leto, in to med Zgornjesavinjčani iz 
vseh koncev, zaradi katerih srčno ustvarja-
mo že 50 let. Kaj pa za vas pomenijo mediji – 
časopisi, radii, televizija?
Hja, mediji so kot glasba. Slabi in dobri. Eni iš-
čejo škandale in senzacije za vsako ceno, drugi 
ustvarjajo lepe zgodbe. Mene je na letošnji tur-
neji presenetila Španija. Nobeden od TV medi-
jev ne predvaja resničnostnih šovov. Super. Na-
sploh se mi zdi, žal, da smo večkrat bolj dovzet-
ni za šund vsebine kot za nekaj žlahtnega, opri-
jemljivega. 
- Sašo Avsenik, najlepše se zahvaljujem 
za vaš čas in pripravljenost za pogovor. Z 
nestrpnostjo pričakujemo decembrski do-
godek.
Tudi mi se veselimo koncerta v idiličnem oko-
lju. Veselimo se čarobne pravljice v Solčavi. S 
prijatelji na odru, s prijatelji lepega prazničnega 
časa in glasbe pod odrom. Vabim vas decembra 
v solčavsko vas.
KP
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
10
Gospodarstvo, Organizacije
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
Želijo samostojno enoto društva v Zgornji Savinski dolini
Svoje delo želijo predstaviti potencialnim uporabnikom naše doline, 
zato bodo v torek, 10. decembra, v Centru Rinka v Solčavi pripravi-
li predavanje Praznina, prostor upanja. O tej temi bosta spregovorila 
dolgoletni prostovoljec Miha Zimšek in diplomirana medicinska se-
stra Vika Šteković.
Renata Jakob Roban je dejala, 
da bi z ustanovitvijo odbora v 
dolini prebivalcem omogočili 
večjo dostopnost do njihovih 
programov.
Vstopili smo v praznični decem-
ber, v čas veselega pričakovanja 
praznikov in novega leta. A v Slo-
venskem društvu hospic je prav 
december najbolj stresen mesec.
SREČUJEJO SE Z IZKUŠNJO, 
KAKO JE TEŽKO ŽAJUJOČIM ZA 
PRAZNIKE
»Prav decembra se srečujemo 
z izkušnjo, kako težko je žalujočim 
za praznike, ko vsi okrog njih raja-
jo in se veselijo, zato smo jim v teh 
dneh še posebej na voljo,« je po-
vedala predsednica društva Re-
nata Jakob Roban in nadaljevala: 
»V Sloveniji vsako leto umre okoli 
dvajset tisoč ljudi. V povprečju ima 
vsak pokojni vsaj štiri bližnje ose-
be, ki žalujejo za njim. To pomeni, 
da je med nami najmanj osemde-
set tisoč ljudi, ki bodo letošnje pra-
znike prvič preživeli brez ljube ose-
be. Tega lani ob tem času niso ve-
deli, kot tudi mi danes ne vemo, kaj 
nam bo prinesel jutrišnji dan. 
In kot predsednica ne morem 
sprejeti dejstvo, da imamo enajst 
območnih odborov po Sloveniji, 
od Murske Sobote do Kopra, nima-
mo pa enote v naši dolini. Najbližji 
odbor je v Velenju, malo dlje sta še 
Celje in Slovenj Gradec. Zato smo 
se glede na potrebe in število upo-
rabnikov naših programov s sode-
lavci odločili, da bomo v prihod-
njem letu podprli ustanovitev ob-
močnega odbora v Zgornji Savinj-
ski dolini in s tem prebivalcem do-
line omogočili večjo dostopnost do 
naših programov.«
NAGRADA ZA ZAUPANJE
Slovensko društvo hospic je ne- 
vladna humanitarna organizacija. 
Od ustanovitve leta 1995 je njihovo 
poslanstvo sočutna, celostna oskr-
ba umirajočih in njihovih svojcev, 
ki se po smrti nadaljuje s podporo 
žalujočim otrokom, mladostnikom 
in odraslim. V letu 2019 je bilo v 
njihove programe vključenih dva-
najst tisoč uporabnikov, 145 pro-
stovoljcev pa je opravilo petnajst 
tisoč ur prostovoljnega dela.
Društvo je bilo v tem letu vklju-
čeno v številne aktivnosti na po-
dročju socialnovarstvenih in zdra-
vstvenih storitev, ki so prispevale k 
odpravljanju predsodkov v odnosu 
do umiranja, smrti ter žalovanja in 
pomembno prispevale k sprejema-
nju vrednot v smeri globljega so-
čutja in skrbi za sočloveka. Letos 
je društvo prejelo nagrado za zau-
panje – Trusted brand 2019 v kate-
goriji dobrodelna organizacija, kjer 
jim je več kot tisoč Slovencev dalo 
svoj glas zaupanja.
Tekst in foto: Marija Šukalo
KRISTALNI TRIGLAV 2019 BTC CITYJU LJUBLJANA 
Prejeli najvišje priznanje v slovenskem turizmu 
Predsednik upravnega odbora družbe BTC Jože Mermal (desno) je 
prevzel priznanje od predsednika Društva turističnih novinarjev 
Slovenije Draga Bulca.
Društvo turističnih novinarjev 
Slovenije podeljuje priznanje za iz-
jemen prispevek k razvoju sloven-
skega turizma. V okviru Dnevov 
slovenskega turizma je nagrado 
Kristalni Triglav 2019 prevzel pred-
sednik upravnega odbora družbe 
BTC Jože Mermal.
Kot so zapisali v obrazložitvi 
prejema nagrade, BTC City Lju-
bljana ponuja številne izjemne na-
kupne priložnosti, nepozabna doži-
vetja in unikatna razvajanja brbon-
čic. V osrčju ponudbe BTC Cityja 
Ljubljana je več kot 450 trgovin, 
v katerih lahko obiskovalci izbira-
jo med 10.000 blagovnimi znam-
kami. Poleg nakupov lahko odkri-
vajo tudi okuse več kot 70 kulina-
ričnih ponudnikov, ki se povezujejo 
pod blagovno znamko Food Bluz – 
Okusni Bluz. V najvišji stavbi v Slo-
veniji – Kristalni Palači – ki je ena 
pomembnejših turističnih atrak-
cij Ljubljane, pa poleg odlične ka-
varniške ponudbe in izjemnega 
razgleda poslovnim obiskovalcem 
ponujajo tudi kongresne storitve.
BTC City Ljubljana je hkrati mes-
to kulture in umetnosti. Obiskoval-
ci se lahko sprehodijo po BTC City 
Art Touru in občudujejo razstavlje-
ne skulpture, se udeležijo dogod-
kov v SiTi Teatru BTC, ki že deset let 
ponuja vrhunske gledališke pred-
stave, koncerte, stand-up kome-
dije in druge kulturne dogodke, ali 
pa si ogledajo film v kinu Kolosej. 
Jože Mermal je ob podelitvi na-
grade izpostavil: »V družbi BTC 
smo veseli in počaščeni, da je Dru-
štvo turističnih novinarjev Sloveni-
je opazilo naš prispevek k sloven-
skemu turizmu in nagradilo naše 
dolgoletno delo na področju ra-
zvoja turistične ponudbe v BTC Ci-
tyju Ljubljana. Nagrada nam poleg 
priznanja, da delamo v pravi smeri, 
pomeni tudi motivacijo za nadalj-
nji razvoj. Tako bomo še naprej s 
posluhom za napredne inovativne 
rešitve širili našo ponudbo števil-
nih doživetij, ki vedno znova nav-
dušujejo in poskrbijo za zadovolji-
tev vseh želja tako slovenskih kot 
tujih obiskovalcev.«
KT, foto: BTC
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 11
Kultura, Organizacije, Iz občin
SVET ZAVODA ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Interese zavarovancev bo 
zastopal mag. Franc Miklavc
Člani sveta zavoda Zgornjesavinj-
skega zdravstvenega doma Nazar-
je so na redni seji obravnavali poro-
čilo o sanaciji zdravstvenega doma 
za zadnje tri mesece. Beseda je tek-
la o programih psihiatrije in okulisti-
ke, za katera izvajalca nista pokaza-
la interesa, da bi ga še izvajala v Na-
zarjah. Svet zavoda je sklenil, da naj 
se poskusi najti nova izvajalca. 
Seznanili so se z realizacijo spre-
jetih sklepov tega mandata in skle-
pi s seje ustanoviteljic zavoda. Po-
trdili so novega člana mag. Franca 
Miklavca, ki bo zastopal zavarovan-
ce. Novega predsednika sveta za-
voda po odstopu Darje Kramer Šti-
glic s tega mesta niso izvolili. O tem 
bodo odločali na naslednji seji. Svet 
začasno vodi namestnica predse-
dnice Cvetka Mavrič. 
ŠS
REČICA OB SAVINJI
Županja sprejela novorojence
Sprejem so pripravili v prostorih rečiškega vrtca.
V občini Rečica ob Savinji se veselijo vsake-
ga novega občana, kar dokazujejo tudi s finanč-
no pomočjo ob rojstvu otroka in sprejemom za 
novorojence, ki ga pripravljajo vse od ustano-
vitve občine. 
PREDSTAVITEV VRTCA
Županja Ana Rebernik je tako sredi novem-
bra povabila malčke in njihove starše na spre-
jem in prvi ogled »drugega doma«, saj sprejem 
pripravljajo v vrtčevskih prostorih, kjer bo ver-
jetno večina sedaj še dojenčkov kasneje pre-
življala zgodnja otroška leta. Vsaj takšno upa-
nje je na zadnjem sprejemu izrazila ravnateljica 
Mateja Glušič, ki je predstavila delovanje reči-
škega vrtca. Kot je omenila, spodbujajo otroško 
ustvarjalnost, nadaljujejo družinsko vzgojo in se 
predvsem trudijo, da bi se malčki dobro počutili. 
LETOS V OBČINI SAMO DEVET 
NOVIH OTROK
Županja je z veseljem pozdravila nove občan-
ke in občane ter jim zaželela vse dobro, a hkrati 
izrazila obžalovanje zaradi majhnega števila po-
vabljenih. Letos se je namreč do novembra v ob-
čini rodilo samo devet otrok, ki se jim je sicer na 
sprejemu pridružilo še pet dojenčkov, ki so bili 
rojeni lani v novembru in decembru. 
Kot je poudarila županja, si bo občina priza-
devala ustvariti prijazno okolje za mlade druži-
ne, da bi se jih več odločilo za naraščaj. Sreča-
nje so z nastopom obogatili otroci iz vrtca. 
Tekst in foto: US
TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC 
Zelena knjižnica praznovala z mozirskimi zeliščarkami
Predsednica Terezija Plaznik (v sredini), Julijana Jovan, (levo) in 
moderatorka dogodka Vladimira Planovšek so se sprehodile skozi 
desetletje delovanja Društva zeliščarjev Šipek.
Knjižnica Mozirje je v galeriji v 
ponedeljek, 18. novembra, gostila 
članice Društva zeliščarjev Šipek. 
Knjižničarji so jih povabili kot prve 
gostje na praznovanju tedna splo-
šnih knjižnic, v katerem je prvi dan 
praznovanja potekal pod imenom 
Zelena knjižnica. 
PREDSTAVILE SVOJO 
PUBLIKACIJO 
Zeliščarke in zbrano občinstvo 
je pozdravila direktorica Osrednje 
knjižnice Mozirje Petra Širko Po-
ljanšek ter izpostavila praznični te-
den in bogato dogajanje, namenje-
no uporabnikom knjižnice. Predse-
dnica društva Terezija Plaznik, Ju-
lijana Jovan, najstarejša zeliščar-
ka v društvu, in moderatorka do-
godka Vladimira Planovšek so se 
sprehodile skozi desetletje delova-
nja Šipka. Predstavile so publikaci-
jo, ki so jo izdali ob jubileju. Planov-
škovo je tudi zanimalo, kako so se 
v tem obdobju spoznavale z zdravil-
nimi zelišči, kje jih nabirajo in kako 
pripravljajo čaje, tinkture in mazila, 
ki so med ljudmi precej iskani. 
O ZGODOVINI ZELIŠČARSTVA
Pogovarjale so se o zgodovini 
zeliščarstva na tleh naše doline in 
o knjigah, v katerih je zbrano zeli-
ščarsko izročilo starih Zgornjesavi-
njčanov. Pri tem je Planovškova iz-
postavila knjigo Aleksandra Videč-
nika Rože in čarovnije, Plaznikova 
in Jovanova pa sta povedali, iz ka-
terih priročnikov črpata znanje o 
različnih rastlinah. 
Za zeleni zaključek zanimivega 
večera so zbrani spili skodelico di-
šečega zeliščnega čaja. Poskusi-
li so lahko tudi njihov skrivnostni 
napitek »Zoper gliste in babjo pšo-
bo«. 
Tekst in foto: Tatiana Golob
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
12
Kultura, Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, 
GOZDARSTVO IN PREHRANO 
Tokrat denar tudi za 
male kmetije
Kmetijsko ministrstvo je v uradnem listu ob-
javilo razpis vreden 20 milijonov evrov, ki so na-
menjeni malim kmetijam na območjih z omeje-
nimi dejavniki proizvodnje. Med te sodijo tudi 
mnoge kmetije na našem območju. V perspek-
tivi 2014-2020 je to drugi tovrstni razpis, prinaša 
pa milejše vstopne pogoje za pridobitev denar-
ja, kot jih je imel tisti pred dvema letoma. 
Oddaja vlog za sredstva bo mogoča od 16. de-
cembra do vključno 13. februarja 2020, vnos po-
datkov bo potekal elektronsko. Za denar se lah-
ko potegujejo kmetije, ki redijo govedo, kopitar-
je, drobnico in jelenjad. Razpisana sredstva za-
dostujejo za štiri tisoč malih kmetij, saj lahko 
vsaka dobi pet tisoč evrov nepovratnih sredstev. 
Marija Lebar 
OBČINA NAZARJE 
Zaradi del zapora 
ceste skozi 
Dobletino
Nazarska občina je začela z investicijo v iz-
vedbo kanalizacijskega omrežja v vasi Dobleti-
na. Izbrani izvajalec del je Javno podjetje Komu-
nala Mozirje. Zaradi omenjenih del velja na ces-
ti skozi Dobletino do predvidoma sredine de-
cembra popolna zapora prometa. O preusme-
ritvi prometa voznike opozarja ustrezna signa-
lizacija. 
Občina bo za izvedbo omenjene investici-
je v dolžini 115 metrov letos namenila okoli 23 
tisoč evrov. Občinska uprava bo pridobila pot-
rebno dokumentacijo in dala v naslednjem le-
tu urediti še asfalt ter postaviti nekaj svetilk jav-
ne razsvetljave.
Marija Lebar
SMREKOVEC IN TRAVNIK
Zaradi sečnje 
zaprtih več poti 
Planinsko društvo Ljubno ob Savinji in Pla-
ninsko društvo Črna na Koroškem obveščata, da 
so zaradi sečnje na območju Smrekovca in Trav-
nika do nadaljnjega zaprte naslednje poti oziro-
ma odseki poti: 
- odsek (po gozdu) od domačije Vrnivšek pre-
ko Pinturjevega do Koče na Smrekovcu, 
- odsek poti med Komnom in Kočo na Trav-
niku, 
- odsek poti med Purkatom in vrhom Travnika.
Na območju zaprtih poti bosta predvidoma 
vse do spomladi potekala sečnja in spravilo le-
sa. Planince prosijo, da dosledno upoštevajo za-
poro planinske poti in se nanjo ne podajajo, saj 
bi lahko ogrozili tako svojo varnost kot varnost 
markacistov na akciji.
ST
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
V tednu splošnih knjižnic rasli z bontonom
Jolanda Železnik je predavala o pravilih lepega vedenja na osnovi dejanskih situacij, v 
katere je vključila občinstvo.
V Osrednji knjižnici Mozirje so v torek, 19. no-
vembra, gostili predavanje Jolande Železnik 
Rastemo z bontonom. Dogodek je bil izveden 
v sklopu prireditev v počastitev dneva splošnih 
knjižnic. Na njem so obiskovalci imeli priložnost 
spoznati novosti v pravilih lepega vedenja in 
nadgraditi svoje znanje iz omike.
Z BONTONOM SE UKVARJANJA ŽE 35 LET
Strokovnjakinja za bonton je sicer direktori-
ca žalske knjižnice, vendar ima za sabo že 35 
let ukvarjanja z bontonom in poslovnim proto-
kolom. Znanje je nadgradila s certifikatom Aka-
demije za poslovni protokol Ksenije Benedetti in 
nazivom NLP praktik. 
Povezovala je številne prireditve. Večkrat je 
vodila ameriško-slovenski dogodek v Andražu 
nad Polzelo, na katerem so vedno prisotni visoki 
gostje. V lokalnem okolju je znana kot stalna so-
delavka kulturnih društev in ustanov, saj redno 
vodi pomembnejše dogodke na lokalnem nivo-
ju. Ob službi je 10 let delala na lokalnem radiu 
in Radiu Celje. Na televiziji Savinjska TV občas-
no vodi pogovore z gosti. Je tudi pooblaščenka 
načelnice Upravne enote Žalec za sklepanje za-
konskih zvez.
BONTON SE SPREMINJA IN PRILAGAJA 
ČASOM
Železnikova o bontonu pravi, da četudi vemo 
o njem že veliko, je dobro vedeti še več, saj bon-
ton preprečuje nesporazume in lajša življenje. 
Že v uvodu je poudarila, da pri pravilih lepega 
vedenja ni sankcij, saj se pravila spreminjajo in 
prilagajajo časom. 
O tem so se obiskovalci lahko prepričali sami, 
saj so bili nekajkrat izzvani, da povedo lastne iz-
kušnje z bontonom v dejanskih situacijah. Od-
govori so potrdili njeno tezo, da se bonton spre-
minja, saj so se določena pravila spremenila in 
prilagodila.
OPOZORILO NA »KRŠITVE« JE VLJUDNOST
Predavateljica je delila svoje znanje o bon-
tonu in razložila razlike o vedenju v zasebnem 
in poslovnem življenju. Dotaknila se je tudi ver-
balne, neverbalne ter elektronske komunika-
cije. Velik poudarek je bil na pravilih oblačenja 
in skladno z dogodkom o pravilih obnašanja na 
kulturnih prireditvah.
Obiskovalci so skozi predavanje lahko obno-
vili in nadgradili svoje poznavanje pravil lepe-
ga vedenja. Nepoznavanje ni kaznovano, je pa 
vljudno, če te nekdo opozori na »kršitve«. Knji-
žnice, ki so praznovale svoj dan, so po bese-
dah Železnikove ključni element za ohranjanje 
bontona.
Tekst in foto: Roman Mežnar
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 13
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
JANI TEVŽ ŽE VRSTO LET ZBIRA STARO VOJAŠKO OPREMO
Zanj je najbolj dragocena obleka Titove garde
Jani Tevž iz Bočne že nekaj let 
zbira vojaške obleke in opremo. 
Del njegove obsežne zbirke so tudi 
predmeti, ki se navezujejo na nek-
danjega predsednika Jugoslavi-
je Josipa Broza Tita. Med te spada-
jo slike, knjige in koledarji. Za zbir-
ko ureja prostor, kjer si bodo raz-
stavljene predmete lahko ogledali 
tudi obiskovalci.
ZBIRKO ZAČEL S TITOVIMI 
PREDMETI
V Janijevi zbirki se najde največ 
predmetov iz obdobja Jugoslovan-
ske ljudske armade (JLA), nekaj 
malega tudi iz obdobja druge sve-
tovne vojne. Stvari, povezane s Ti-
tom, je zbiral že dlje časa. Ob okro-
glem rojstnem dnevu so ga prijate-
lji razveselili s Titovo sliko in takrat 
je dobil še večji zagon.
RAD SPREJME ZBIRATELJSKE 
PREDMETE
Obiskuje razne sejme, tudi 
poznanstva, ki jih sklepa z zbiralci, 
prinašajo nove in nove predmete 
v njegovo zbirko. Najbolj se razve-
seli »dilskih« najdb, ko kdo na sta-
rem podstrešju odkrije predmete. 
Ker mnogi že poznajo njegovo zbi-
rateljsko žilico, mu najdene pred-
mete tudi podarijo. Vesel je vsake-
ga, ki ima doma predmete iz tega 
obdobja in mu jih ponudi, saj jih z 
veseljem sprejme.
17 KOMPLETOV UNIFORM
Pred kratkim je dobil obleko teri-
torialne obrambe iz leta 1971. Ima 17 
kompletov uniform JLA, k vsakemu 
spada tudi oprema. Predmete sam 
obnovi, če je treba, pri oblačilih pa 
gleda, da nimajo preveč lukenj. 
Predmeti obdobja JLA so cenovno 
dosegljivi, stvari iz druge svetovne 
vojne pa ne tako zelo.
TUDI UNIFORME IZ 2. SVETOVNE 
VOJNE
Tevževa zbirka zajema obleke iz 
različnih vej jugoslovanske vojske. 
Ima delovno uniformo mornarice, 
gumirano uniformo za zaščito pred 
sevanjem in bojnimi strupi, maskir-
no uniformo, obleko kapetana. Po-
seduje več oblek iz druge in eno iz 
prve svetovne vojne. Drži tudi re-
plike angleške in ameriške unifor-
me ter nemške bojne uniforme. Pri 
njem se najde tudi usnjen plašč 
pripadnika vzhodnonemškega mi-
nistrstva za državno varnost - Stasi.
USPEL DOBITI UNIFORMO TITOVE 
GARDE
Najbolj mu je pri srcu uniforma 
Titove garde. Ima tudi razne našitke 
in čine iz JLA ter nekaj literature in 
replik orožja. Posebnost v njegovi 
zbirki je fotoaparat zenith od UDBE, 
jugoslovanske tajne policije. Shra-
njena ima medicinski komplet iz 
JLA in komplet za vzpostavljanje ra-
dijskih zvez. V spomin na otroštvo 
je obdržal pionirsko rutico in kapo. 
Kot aktiven gasilec ima zbranih ne-
kaj gasilskih predmetov, od katerih 
izstopa gasilska obleka iz leta 1930.
ČLAN DRUŠTVA TRIGLAV
Tevž je član Kulturno zgodo-
vinskega društva Triglav, v kate-
rem imajo člani dve do tri popolne 
uniforme iz obdobja prve ali dru-
ge svetovne vojne. Leta 2016 so v 
Kamniku odprli Vojni muzej Triglav. 
Kot član društva si je našel unifor-
mo, v kateri je kot statist nastopil v 
filmu Preboj, ki prikazuje bitko na 
Menini med drugo svetovno vojno.
PROMOVIRALI FILM V LJUBLJANI
Z orožjem iz muzeja so film po-
sneli na Veliki planini. Zanj so bi-
li trije vikendi snemanja zelo zani-
miva izkušnja. Člani kluba so pred 
premiero filma Preboj uprizorili do-
gajanja iz druge svetovne vojne in 
naredili promocijo filma na Prešer-
novem trgu v Ljubljani.
AKTIVEN ČLAN BORČEVSKE 
ORGANIZACIJE
Tevž meni, da je treba ohranja-
ti spomin na drugo svetovno vojno 
in njene žrtve. Včlanjen je v boč-
ko krajevno organizacijo združe-
nja borcev za vrednote NOB. Nje-
gov sin Aleksej, ki z njim deli strast 
do zbirateljstva, je bil dolga le-
ta najmlajši član te organizacije. 
Skupaj delita tudi strast do motor-
jev in uživata v urejanju motorja. V 
prihodnjem letu namerava urediti 
nove prostore za zbirko, kjer bodo 
vsi predmeti lepo razstavljeni in na 
ogled obiskovalcem.
Tekst in foto: Štefka Sem
Janiju Tevžu je najbolj pri srcu uniforma Titove garde.
Za zbirko ureja prostor, kjer si bodo razstavljene predmete lahko 
ogledali tudi obiskovalci.
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
14
Nasveti
MARIJAN DENŠA,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
DARINKA PRESEČNIK, 
svetovalka za hortikulturo
Javorov rak – nevarna bolezen iz Amerike
Leta 2005 smo v Sloveniji prvi 
v Evropi zaznali novo bolezen ja-
vorjev. Povzroča jo tujerodna gli-
va, prispela je iz Severne Ameri-
ke. Imenuje se Eutypella parasiti-
ca, gliva je torej zajedavec. Stro-
kovnjaki na osnovi razvoja bolezni 
na drevju ocenjujejo, da je prispe-
la k nam nekoliko pred letom 1960. 
Napada vse naše in tujerodne, ok-
rasne javorje. 
V Sloveniji smo zaznali že 300 
primerov okužb dreves, najbolj po-
gosto gorskega javorja in maklena, 
kar bo lahko zaradi njune razširje-
nosti in invazivnosti glive velik pro-
blem. Gliva lahko iz rane na dreve-
su v eni uri sprosti okoli 647 mili-
jard trosov, ki jih širi v okolico z vet-
rom. Na daljše razdalje se širi s sa-
dikami in okuženim lesom.
ZNAKI IN POSLEDICE OKUŽBE
Gliva prodre v drevo skozi odmr-
lo vejo ali poškodbo v deblu. V deb-
lu tvori rakovo tvorbo, ki vrsto let ni 
zaznavna, nato vidimo značilna čr-
na trosišča. Napadena mlada dre-
vesa razmeroma hitro propadejo, 
odrasla pa bolezni kljubujejo de-
setletja, ta čas so vir okužb. Deb-
lo se značilno deformira (usloči) 
Modni trendi letošnjega božiča
Božič je v sedanjem tempu živ-
ljenja eden redkih obdobij v letu, 
ko se ob kaminu ali božični smre-
čici zbere celotna družina, skupaj 
sede za mizo, polno dobrot, in uži-
va v trenutkih, prežetih s smehom, 
petjem in obdarovanjem. Da bo bo-
žič še lepši, ga lahko polepšamo s 
praznično dekoracijo. Dajmo domi-
šljiji prosto pot, bodimo ustvarjal-
ni in pripravimo letošnjo dekoraci-
jo malo drugače. 
50 ODTENKOV ZLATE
Božič in advent naj bo topel, 
poln zlato rjavih odtenkov. Že par 
let je govora, da okraševanje za-
pušča srebrna in se vse bolj spre-
minja v zlate barve. Ta barva ima 
zelo veliko odtenkov in nič ne bo-
mo zgrešili, če bomo uporabili na-
ravne materiale, ki jih bomo pozla-
tili (star les, lubje). Tudi prehodi iz 
belo na sivo rjave tone z zlato nam 
bodo dali prečudovit dizajn. 
OKRASITEV LAHKO 
OPLEMENITIMO Z ZLATIMI 
DODATKI
Uporabimo lahko ogromno na-
ravnih materialov: storže, želod, 
star les, narezane vejice ... Da bo 
okrasitev še bolj bogata, jo op-
lemenitimo z zlatimi dodatki. To 
so zlate kroglice, zlati listki, zlate 
zvezdice, ki so lahko iz naravnih ali 
umetnih materialov. 
UPORABA PERJA
Kot naravni rjav material se lah-
ko uporabi tudi ptičje ali kokošje 
perje rjave barve. Navežemo ga na 
naravno vrvico, vmes nataknemo 
v obliki sploščenega loka. Rakava 
tvorba (razpadajoča skorja in les) 
je največkrat na notranji strani lo-
ka. Večina rakov se razvije v spo-
dnjem delu debla, do višine največ 
2,5 metra, kjer je najvrednejši les. 
Podrobnosti znakov napada si 
lahko ogledate v brošuri o javoro-
vem raku, ki je na voljo pri vašem 
gozdarju in na spletu.
KAJ LAHKO NAREDIMO?
Skupaj ustavimo javorov rak, se 
glasi kampanja za zaustavitev te v 
Evropo prodirajoče invazivne, ekolo-
ško in gospodarsko zelo nevarne tu-
jerodne vrste glive oziroma bolezni. 
Na srečo ni vsak rakav javor okužen 
s to glivo. Na nazarski območni enoti 
ZGS smo leta 2018 izvedli delavnico, 
na kateri smo gozdarji spoznali zna-
ke bolezni in postopek zatiranja, ki je 
enostaven in uspešen. 
Če lastniki gozdov opazijo su-
mljivo drevo javorja, naj si mesto 
dobro zapomnijo oziroma označi-
jo in o tem obvestijo svojega revir-
nega gozdarja, da čim prej skupaj 
preverita drevo. Okuženo drevo je 
treba posekati in rakavi del (s pol-
metrsko nadmero na vsaki strani) 
izrezati ter nemudoma sežgati ali 
vsaj položiti z rano proti tlom, s či-
mer preprečimo širjenje trosov gli-
ve. Pri tem moramo les dobro za-
sidrati, da se ne prevrne.
Nakup okrasnih javorov opravi-
mo v preverjeni drevesnici. Obre-
zovanje izvajajmo samo zunaj ve-
getacijske dobe in vedno v suhem 
vremenu ter preprečujmo poškod-
be dreves. Zelenega odreza nika-
kor ne smemo odnašati v gozd!
Javorov rak seže do 2,5 metra višine. (Foto: MD)
MODRA BARVA ZA DODATEK
Če nam niso všeč letošnji tren-
di dekoracije ali nam ta ne paše 
v stanovanje, lahko posežemo po 
dodatkih, ki bodo popestrili srebr-
no bele barve. To je lahko modra 
barva, a naj bo kot nekaj poseb-
nega. Moder vzorec mora biti tak-
šen, da ne bo okrasitev prehladna, 
da bo izgledala nova, moderna in 
ne zastarela. 
OSTALE TRENDOVSKE 
KOMBINACIJE
Zlata s svetlo modro kombinaci-
jo je letošnje leto zelo modna kom-
binacija. Rdeče bela kombinaci-
ja je tradicionalna in jo lahko upo-
rabimo na poseben način v obliki 
krogov. Vse kombinacije so izdela-
ne v kombinaciji rdeče z belimi pi-
kami in obratno. 
Belo zasnežene smreke lahko 
popestrimo z zeleno-mint okraski 
v kombinaciji s prozornimi božič-
nimi. Roza novoletni okraski bodo 
zlate kroglice in si tako izdelamo 
dekor v obliki visečih špic, ki bodo 
olepšale novoletno jelko. 
Lep okras je tudi rogovje jelenjadi 
in vse, kar je povezano s kožo. Skrat-
ka uporabimo lahko vse, kar da-
je občutek gozda. V dekoracijah je 
obvezna uporaba lesa. Med gozdne 
elemente spadajo tudi ptički. 
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 15
Nasveti, Kultura, Organizacije
poživeli hladno, moderne prostore 
v sivi barvi in dali prostoru toplino. 
DEKORACIJA BOŽIČNEGA 
DREVESA JE GLAVNI NOVOLETNI 
OKRAS
Glede na velikost drevesca je 
smiselno izbirati okrasje zanj. Zelo 
moderne so božične igrače, ki jih 
je enostavno izdelati ročno z odpa-
dnega materiala. To so lahko izbo-
kline, želod, veje, juta, žica določe-
ne oblike z navijalnimi nitmi …. 
Pomembno je seveda, da izbe-
remo le en stil dekoracij dreves-
ca. Nenavadni okraski so lahko po-
sušene pomaranče, pa tudi užitna 
peciva in različne oblike piškotkov. 
Letos dajemo ponovno več pou-
darka na zlato, zlato-srebrno in zla-
to-rdečo božično kombinacijo ok-
raskov. Zlata barva ponovno vrača 
tisti občutek udobja iz let, ko so bi-
le še družine skupaj in so tudi sku-
paj preživljale božične večere ob 
gledanju televizije in gretju ob ka-
minu. Tako čez praznike lahko po-
zabimo na vsakodnevne tegobe in 
se posvetimo eden drugemu. 
Z REČIŠKIMI VEZILJAMI IZDELOVALI NOVOLETNE OKRASKE
Predstavile nove ideje
Vezilje rečiškega društva upoko-
jencev rade prenašajo svoje zna-
nje na vse, ki se želijo učiti ročno-
delskih spretnosti. Tako je bilo tu-
di v četrtek, 21. novembra. V Med-
gen borzi so na svojem srečanju 
predstavile nekatere ideje za no-
voletno okrasitev.
NAREDILI UNIKATNE IZDELKE
Udeleženci delavnice so lahko 
ustvarjali iz različnih materialov. 
Nastali so angelčki iz koprene, uni-
katne lutke iz papirja, okraski raz-
ličnih oblik iz testenin, kvačkane 
zvezdice in zvončki iz bombažne 
preje. Ustvarjalno druženje sta vo-
dili Anica Smolnikar in Marta Ve-
7. REGIJSKA TEMATSKA RAZSTAVA OBLO-OGLATO 
Galovci razstavljali v Laškem
Celjska koordinacija Javnega 
sklada RS za kulturne dejavnosti 
je v Kulturnem centru Laško prip-
ravila regijsko razstavo likovnih 
del pod naslovom Oblo in oglato. 
Na njej se je v torek, 19. novembra, 
predstavilo 29 amaterskih likovnih 
ustvarjalcev, med njimi kar sedem 
članov Kulturnega društva likov-
nih ustvarjalcev Zgornje Savinjske 
doline Gal. Svoja dela so na ogled 
postavili Jožica in Vinko Jeraj, Dani-
ca Janžovnik, Blanka Božič, Simo-
na Zadravec, Erna Acman in Irena 
Remic.
AKADEMSKI SLIKAR 
O RAZSTAVI
O delih je spregovoril akadem-
ski slikar Denis Senegačnik. »Ob-
dajajo nas ostrine in obline, ki so 
spretno sestavljene ena v drugo, 
zato jih dojemamo kot celote, kot 
zmes logičnega. In je v bistvu ne-
mogoče, da ostrina nekega kota 
obstaja brez nežne obline ali za-
ključka,« je med drugim povedal 
ocenjevalec in predstavil posame-
zna dela.
KAKOVOSTNI REZULTATI 
LJUBITELJSKE LIKOVNE 
DEJAVNOSTI
Tovrstna tematska razstava po-
teka na dveh ravneh, in sicer kot 
regijska in državna v prihodnjem 
letu. »Izbrana tematika je bila po-
nujena kot izziv, ki lahko ustvarjal-
cem razširi likovno in miselno ob-
zorje ter jih spodbudi k iskanju no-
vih rešitev in spoznanj o možno-
stih ustvarjalnega izražanja. Na-
men razstave je prikazati kakovo-
stne rezultate ljubiteljske likovne 
ustvarjalnosti,« je ob otvoritvi po-
vedal Gašper Salobir, predstavnik 
organizatorja.
Marija Šukalo
lam, ki sta se kot mentorici o roč-
nih spretnostih in slovenskih roko-
delskih znanj izobraževali v Izoli.
RAZSTAVA KONEC JUNIJA
Vezilje so tedenska srečanja pri-
čele jeseni in jih bodo nadaljeva-
le do konca pomladi. V četrtkovih 
druženjih tako nastajajo različni 
vezeni, kvačkani in pleteni uporab-
ni ter dekorativni izdelki. Kaj vse 
bodo ustvarjalke naredile, bo moč 
videti na vsakoletni razstavi ko-
nec junija. Druženje ni namenjeno 
le ženskam, zato v svoje vrste va-
bijo moške, ki jim ročne spretnos-
ti niso tuje. 
Marija Šukalo
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Razstavljavke društva Gal z nekdanjo predsednico Branko Ermenc 
(v prvi vrsti desno) (fotodokumentacija društva Gal)
Anica Smolnikar (druga z desne) je udeleženkam pomagala izdelati 
angelčka iz koprene. (Fotodokumentacija društva)
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
16
Organizacije, Kultura
ZAKLJUČNA SLOVESNOST OB 150-LETNICI GASILSTVA NA SLOVENSKEM
Sestre Lamprečnik z Veselimi Dolenjci v Cankarjevem domu
Sestre Lamprečnik so z ansamblom Veseli Dolenjci zapele na 
zaključni slovesnosti ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem. 
(Foto: osebni arhiv)
V Ljubljani je 15. novembra po-
tekal koncert in zaključna sveča-
na akademija ob 150-letnici ga-
silstva na Slovenskem. V Cankar-
jevem domu so nastopili priznani 
slovenski glasbeniki v sodelovanju 
z vokalisti in instrumentalisti iz vrst 
gasilskih društev. PGD Šmartno ob 
Dreti in Zgornjo Savinjsko dolino 
so ponosno zastopale sestre Lam-
prečnik, Valerija, Petra in Polona. 
VELIKO PRIJAV , IZBRANIH LE NEKAJ
Po uvodnem pozdravu in nago-
voru so oder za dobro uro in pol 
zavzeli glasbeniki. Po scenariju pri-
reditve so bila predhodno gasilska 
društva povabljena k prijavi gasil-
cev, ki so talentirani tudi na glas-
benem področju. Na podlagi opisa 
in videa so organizatorji med več 
kot 100 prijavami izbrali le nekaj iz-
vajalcev. Ti so svoj nastop na odru 
Gallusove dvorane izvedli v sve-
sostvovala predsednik Gasilske 
zveze Slovenije Janko Cerkvenik 
in poveljnik Franci Petek, med os-
talimi častnimi gosti pa predse-
dnik države Borut Pahor in častni 
pokrovitelj dogodkov ob 150-letnici 
slovenskega gasilstva, predsednik 
vlade Marjan Šarec.
»Biti na odru pred tako števil-
nim občinstvom, ob spremljavi 
znanih glasbenikov peti za vidne 
predstavnike naše države, pred-
vsem pa peti za gasilce, ki so ved-
no pripravljeni priskočiti na po-
moč, je bila za nas izkušnja, ki je 
ne bomo pozabile. Vesele smo, da 
so se dogodka udeležili tudi gasil-
ci našega društva PGD Šmartno 
ob Dreti in iz okolice ter da smo 
jim lahko s pesmijo izkazale hva-
ležnost in podporo,« je dejala Pe-
tra Lamprečnik.
Barbara Rozoničnik
čanih gasilskih uniformah skupaj 
z uveljavljenimi glasbeniki. Izbra-
ne so bile tudi vse bolj prepoznav-
ne sestre Lamprečnik iz Spodnjih 
Kraš, sicer članice PGD Šmartno ob 
Dreti. Dekleta so povezali z ansam-
blom Veseli Dolenjci. Občinstvo so 
navdušili s skladbo Lojzeta Slaka 
Raj pod Triglavom. 
SESTRE LAMPREČNIK 
GASILCEM S PESMIJO IZRAZILE 
HVALEŽNOST
Med okoli 1.300 predstavniki ga- 
silske zveze sta prireditvi pri-
VEČER SLOVENSKE BESEDE Z VERONIKO SIMONITI 
Če bi pisala samo v knjižnem jeziku, bi besedilo izgubilo barvitost
Pisateljica Veronika Simoniti je predstavila svoje otroštvo in 
mladost ter kako so nastajale njene knjige.
Kulturno-umetniško društvo Utrip 
je pripravilo Večer slovenske bese-
de. V Medgen borzi na Rečici ob Sa-
vinji so v petek, 15. novembra, gos-
tili Veroniko Simoniti. Z diplomira-
no romanistko, predavateljico, pre-
vajalko, lektorico italijanskega jezika 
in pisateljico, ki je letos izdala roman 
Ivana pred morjem, se je pogovarja-
la Ana Lamut. 
Gostja je razkrila prenekate-
ro zgodbo iz otroštva, odraščanja 
in študija. Rdeča nit večera so bi-
li pisateljičina romana Kameno se-
me in Ivana pred morjem ter kratke 
zgodbe v zbirkah Zasukane štorije 
in Hudičev jezik. 
Z ROMANOM KAMENO SEME 
NOMINIRANA ZA KRESNIKA
Za roman Kameno seme pra-
vi avtorica, da so jo navdihnile de-
janske osebe na otoku, kamor je 
zahajala na počitnice z družino. 
Te je karakterno obdelala in jim 
dodala svojo noto. Zgodbo bralec 
spremlja skozi oči posameznikov, 
tako turistov kot domačinov, ki jih 
bremenijo preteklost in sedanjost. 
S tem romanom je bila Simonitije-
va pred štirimi leti nominirana za 
nagrado kresnik. 
VSAK PISATELJ PIŠE IZ SEBE O 
TEMI, KI JO POZNA
Z romanom Ivana pred morjem je 
bila nominirana za nagrado modra 
ptica. Zgodba temelji na dogodkih, 
ki so zaznamovali življenje njenih 
starih staršev. V obmorskem mes-
tu je Veronika, ko je čistila stanova-
nje, naletela na škatlo z dedkovimi 
pismi, ki jih je babici pisal iz Srbije. 
»Fabula se odvija v dveh časovnih 
obdobjih: v sodobnosti vnukinje in 
preteklosti njenih prednikov, pose-
bej babice Ivane,« je povedala go-
stja, ki meni, da vsak pisatelj piše iz 
sebe o temi, ki jo pozna. 
VSAKA TEMA IMA ZAPLET, KI 
NAKAŽE FORMO ZGODBE
O številnih nagradah, ki jih je 
prejela za svoje kratke zgodbe, po-
udarja, da ima rada anonimne na-
tečaje, saj tako komisija, ki prebi-
ra določeno delo, ne more slednje-
ga oceniti na podlagi poznan-
stva z avtorjem. Sicer ima po nje-
nem mnenju vsaka tema zaplet, 
ki potem nakaže, kakšna bo for-
ma zgodbe. Njeni literarni junaki 
se skozi zgodbo preobrazijo. A če 
bi pisala samo v knjižnem jeziku, bi 
besedilo izgubilo barvitost. 
Z JEZIKOM DELAŠ KOT Z GLINO
Simonitijeva se ukvarja tudi s ki-
parstvom, zato ni naključje, da je-
zik primerja z gnetenjem gline. 
»Tudi z jezikom delaš kot z glino, le 
njegove zakonitosti je treba pozna-
ti. Kot moraš vedeti, kako se obna-
ša glina, ko jo oblikuješ, si moraš 
biti domač tudi z jezikom, da lah-
ko kršiš njegova pravila. Jezik od-
krivaš plast za plastjo, da prideš do 
bistva, do neke resnice,« je ob za-
ključku povedala pisateljica, ki pi-
še tudi poezijo. Pesmi ne objavlja, 
te so le za njeno dušo. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 17
Ljudje in dogodki
V MOZIRSKEM GAJU ZAGORELO MILIJON IN POL LUČK
4. Božično bajko Slovenije slavnostno otvoril predsednik Pahor
S prižigom lučk v petek, 29. no-
vembra, se je v Mozirju pričela 
4. Božična bajka Slovenije. Slav-
nostno opravilo je pripadlo pred-
sedniku države Borutu Pahorju, 
starosti parka Jožetu Skornšku 
in osnovnošolki Patriciji Podvra-
tnik. Uvodoma so obiskovalce na-
govorili predsednik Ekološko hor-
tikulturnega društva Mozirski gaj 
Darko Bele, župan občine Mozirje 
Ivan Suhoveršnik in častni gost, 
predsednik Pahor. 
V LUČKAH VELIKO SIMBOLIKE
Bele se je zahvalil ekipi, ki je več 
kot mesec in pol delala ne glede 
na vremenske razmere. »V tem tre-
nutku je v parku milijon in pol lučk, 
električnega kabla pa 35 kilome-
trov. Bajka se razprostira po celot-
nem parku s številnimi novostmi,« 
ni skrival zadovoljstva. 
Župan Suhoveršnik je dejal, da 
Prižig lučk sta ob osnovnošolki Patriciji Podvratnik opravila 
predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in dolgoletni skrbnik 
parka Jože Skornšek.
V solu lučk je vsako leto več objektov.
Predsednik Pahor si je vzel čas za najmlajše in z njimi poklepetal.
Prireditve sta se udeležila idejna vodja projekta Zvonko in Ana 
Bertić (drugi in tretja za desne).
Letošnja aleja lantern je bistveno daljša kot lani.
je v lučkah veliko simbolike. »V 
teh zimskih dneh se vsi razveseli-
mo svetlobe, ki nas poveže in daje 
upanje in zaupanje.« 
PRAZNIČNO VOŠČILO 
PREDSEDNIKA 
Predsednik Pahor je pohva-
lil ustvarjalce, ki so pripravili pra-
vo pravljico, in dodal, da prav ta-
ko kot velike stvari ljudi osrečuje-
jo tudi drobne radosti. In prav priži-
ganje luči v predprazničnem času 
je ena od takih malenkosti. »Star-
ši razumemo, da to blazno razvese-
li naše otroke in tako bo vse, dokler 
v januarju ne bodo ugasnile. Zato 
se mu je ob koncu leta, ki se izteka, 
prepustimo in za trenutek pozabi-
mo na vsakodnevne skrbi.« 
Dogodek so z glasbenim pro-
gramom obogatili instrumentali-
sti Godbe Zgornje Savinjske doline 
in pevka Veronika Steiner. Svoje 
misli o parku, ki jih je predstavila 
Patricija Podvratnik, so prispevali 
tudi osnovnošolci. 
SNEG BI DODAL ŠE VEČJO 
ČAROBNOST 
Kreativna vodja projekta Ana 
Bertić je letos poskrbela za okrasi-
tev balkonov etnografskih objektov, 
v aleji lantern se skrivajo številne vi-
zualne zgodbe. Novost je osvetljena 
pot Natura 2020 za kapelico sv. Va-
lentina. V kolikor bo osvetljene po-
vršine pobelil sneg, bo doživetje za-
gotovo postalo še bolj čarobno. Po 
parku se sprehajajo decembrski 
dobri možje, škrati in vile. Tu so stoj-
nice z izdelki domače in umetno-
stne obrti, predstavljajo se tudi če-
belarji in zeliščarke. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
18
Ljudje in dogodki, Organizacije
Novembra
Pred 50 leti
SAVINJSKIM NOVICAM 
NA POT
Dalj časa že ugotavljamo, da so naši 
občani premalo obveščeni o delovanju 
skupščine občine in družbeno-politič-
nih in delovnih organizacij v občini. Za-
to pogosto nastajajo nesporazumi. Po-
buda o izdajanju lista, ki naj bi obveščal 
občane o vsem, kar se dogaja na obmo-
čju Gornje Savinjske doline, je stara že 
več let, vendar je doslej nismo bili v sta-
nju realizirati. Zdaj je list končno pred 
vami.
Pred 40 leti
50 LET NAZAJ …
25. julija, pred 50 leti je zapisalo Jut-
ro tole novico iz Mozirja: »Mozirska ko-
ča. Pri koči je bilo o božičnih dneh in 
bo še do novega leta prav živahno. Med 
drugimi obiskovalci smo opazili tudi 
slavnega alpinista Koraneka z Dunaja. 
Poleg izletnikov se nahaja skupina no-
vih smučarjev, ki jih v posebnem teča-
ju vežba tukajšnji rojak dipl. pravnik Jo-
že Goričar.«
Pred 30 leti
POMEMBEN SKOK ZA 
ŠTIRI MESTA
Statistični urad je objavil podatke, ki 
kažejo, kako se posamezne občine sko-
zi leto razvijajo. Objavljeni podatki ve-
ljajo za leto 1988. Naša občina se je v le-
tošnji razpredelnici zopet dvignila za 
nekaj mest. V letu 1987 je bila na 45. 
mestu med 65-imi občinami v Sloveni-
ji, v letu 1988 se je dvignila na 41. mes-
to. Še leta 1985 je bila mozirska občina 
na 47. mestu. Narodni dohodek na pre-
bivalca naše občine je lani znašal 10,20 
milijona din. Predlanski narodni doho-
dek mozirske občine je znašal 73 % pov-
prečnega slovenskega narodnega do-
hodka, lansko leto se je ta procent dvig-
nil že na 81 %.
Pripravila Tatiana Golob
DAN SLOVENSKE HRANE 
Za zajtrk živila slovenskih 
proizvajalcev
V petek, 15. novembra, je bilo v šolah in vrtcih 
po vsej Sloveniji razgibano. Že osmo leto zapo-
red so otrokom postregli za zajtrk med, maslo, 
kruh in jabolka lokalnega izvora. Projekt, ki je 
pred več kot desetletjem nastal na pobudo če-
belarjev, je potekal po vseh zgornjesavinjskih 
šolah, podružnicah in vrtcih. Otrokom so se ob 
tej priložnosti marsikje pridružili župani, da so s 
svojo prisotnostjo še podčrtali pomen zdrave in 
lokalno pridelane hrane. 
RESNI POGOVORI V ŠMIHELU
Člani Čebelarske družine Janeza Goličnika 
Mozirje so obiskali mozirsko šolo in vrtec, člani-
ce tudi oddelek na podružnični šoli v Šmihelu, ki 
ga obiskuje sedem otrok od 1. do 3. razreda. Če-
belarka Bernarda Pačnik je prinesla promocij-
ski material in se z otroki pogovarjala o življenju 
čebel in njihovem vplivu na raznolikost, kako-
vost in količino hrane, od katere je odvisno člo-
veštvo. Učiteljica Zala Atelšek in otroci so se o 
tem pogovarjali že prej in tako so bili dobro sez-
nanjeni s čebelarsko in prehransko tematiko. V 
Šmihelu so s čebelarkami prišle na obisk tudi 
članice Kulturnega društva Slap in predstavile 
pesmi o čebelah. Mnoge šole in vrtci so se zače-
li izogibati uporabi plastičnih posod in folij, tako 
je tudi v Šmihelu, kjer na jedilni mizi ni bilo no-
bene plastike. 
ŽUPANJI IN ŽUPANI SO SI VZELI ČAS ZA 
OTROKE
Na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah so se 
poleg župana Cirila Rosca učencem pridružili 
čebelarji in domači ponudnik mleka ter mlečnih 
izdelkov. V vrtcu so se dogajanju okrog čebel in 
čebelarjenja posvečali več dni. Podobno je bi-
lo tudi na podružnični šoli v Solčavi, kjer je ot-
roke ob tej priložnosti obiskala županja Katari-
na Prelesnik.
Kokarski čebelarji in nazarski župan Matej 
Pečovnik so zajtrkovali z otroki, ki obiskujejo 
podružnično šolo v Šmartnem ob Dreti. Na obči-
ni Rečica ob Savinji so se tradicionalnemu slo-
venskemu zajtrku, ki so ga pripravili v Medgen 
borzi, pridružili županja Ana Rebernik, občinski 
svetniki in zaposleni v občinski upravi. Na obisk 
so povabili Iva Bidra z Dol-Suhe, ki se izobražu-
je na Slovenski čebelarski akademiji za pridobi-
tev naziva inštruktor slovenskega čebelarstva. 
UČENCI PRIPRAVILI DARILO ZA ČEBELARJE 
Člani Čebelarske družine Gornji Grad so se 
zajtrka udeležili v vrtcih in šolah v Gornjem Gra-
du, Bočni in Novi Štifti. Čebelarji so darovali 10 
kg medu. Na dogodku se jim je poleg predstav-
nikov občine pridružil tudi župnik.
Predsednik čebelarjev Janez Fale je povedal: 
»Na prireditvi smo od učencev prejeli darilo – 
gornjegrajski medenjak, ki je plod sodelovanja 
čebelarjev in učencev in je zmagovalec v nate-
čaju Turistični spominek mojega kraja.
Slovenskega zajtrka so se udeležili tudi lju-
benski čebelarji. Prijazno je bilo druženje z ot-
roki iz vrtca, ki so vedeli povedati marsikaj o če-
belah in medu.
Marija Lebar
Učenci v Šmihelu so z zanimanjem prisluhnili svojim gostjam. (Foto: Marija Lebar) 
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 19
Organizacije, Šport
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE
Za boljšo usposobljenost starejših voznikov 
Člani Društva upokojencev Luče se zavedajo, da je osvežitev vozniškega znanja zelo 
pomembna. (Fotodokumentacija JAVP)
Javna agencija RS za varnost prometa z neka-
terimi drugimi deležniki izvaja preventivne pro-
grame pod naslovom Sožitje za večjo varnost v 
cestnem prometu z namenom, da bi se starej-
ši vozniki na cestah kar najdlje počutili varne 
in tako ostali mobilni. V projektu sodeluje več 
različnih ustanov, nedavno so tovrstni dogodek 
pripravili v Lučah v okviru tamkajšnjega projek-
ta Starejši za starejše. 
OSTATI MOBILEN IN VAREN UDELEŽENEC V 
PROMETU
Kot je povedala predsednica Društva upoko-
jencev Luče Marija Krivec, ki je zbrane uvodo-
ma predstavila, je bilo zanimanje za delavnico 
veliko. Udeleženci, kar 22 se jih je zbralo, so zav-
zeto prisluhnili predavateljem in aktivno sodelo-
vali. Poleg samih napotkov za obnašanje na ce-
stah in avtocestah so bili predstavljeni temeljni 
postopki oživljanja.
»Preizkus v praktični vožnji je tokrat odpadel, 
saj v Lučah pač ne premoremo krožišč in sema-
forjev. Vsekakor je bilo predavanje zanimivo in 
seveda koristno,« je povedala Krivčeva.
ŠTEVILNE AKTIVNOSTI PROJEKTA STAREJŠI 
ZA STAREJŠE
Tudi sicer imajo v Lučah v programu Starejši 
za starejše pogosta zanimiva dogajanja v vlcer-
ski hiši, ki jo ima društvo v brezplačnem najemu 
od občine. »Vsa različna predavanja in delavni-
ce, ki jih je skozi leto kar nekaj, potekajo v okvi-
ru društva, projekta Starejši za starejše. V osno-
vi so namenjena druženju, a jim dodajamo raz-
lične vsebine, zanimive in tudi koristne,« je po-
jasnila predsednica. 
Marija Lebar
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Po prvem porazu so se znesli nad naslednjima nasprotnikoma
Nazarski košarkarji so jezo zaradi poraza na gostovanju v prejšnjem krogu stresli nad 
Vojnikom v svoji dvorani. (Fotodokumentacija KK Nazarje)
Članska ekipa nazarskega košarkarskega 
kluba nadaljuje z uspešnimi igrami v letošnji se-
zoni 3. SKL. Sredi novembra je doživela prvi po-
raz v 5. krogu prvenstva v skupini vzhod na go-
stovanju v Slovenskih Konjicah z visokih 92:72. 
Sledili sta prepričljivi zmagi nad Vojnikom in Bi-
strico za ohranitev vodstva na lestvici.
PORAZ NA GOSTOVANJU 
Nazarski košarkarji članske ekipe so odlično 
začeli letošnjo sezono v 3. SKL vzhod in nani-
zali štiri zaporedne zmage. V 5. krogu so se 16. 
novembra odpravili na gostovanje v Slovenske 
Konjice. Konjičani so se pred to tekmo ponašali 
zgolj z eno zmago proti zadnjeuvrščeni Bistrici. 
Tokrat so izkoristili prednost domačega igrišča 
in zabeležili prepričljivo zmago. Nazarčanom ni 
pomagalo niti 19 točk Primoža Bitenca.
BUDNICA ZA NOV ZMAGOVALNI MINI NIZ
Poraz je bil nekakšna budnica, saj je že nasle-
dnjo soboto, 23. novembra, sledila nova tekma. 
V 6. krogu so se nazarski člani doma pomerili 
proti Vojniku, ki je že v pretekih sezonah bil tež-
ko premagljiv nasprotnik. Prebujeni domači ko-
šarkarji so jezo zaradi poraza v prejšnjem kro-
gu »stresli« nad Vojnikom. Zmagovalca so od-
ločili že po treh četrtinah in na ta način omogo-
čili podmladku obeh moštev, da pridobiva izku-
šnje v zadnji četrtini. Končni rezultat je bil 79:68 
za Nazarje. Najboljši strelec tekme je bil Primož 
Bitenc, ki je dosegel kar 27 točk.
TUDI BISTRICA IZKUSILA MOČ NAZARIJ
Že v sredo, 27. novembra, je sledila tekma 7. 
kroga prvenstva. Nasprotnik je bil zadnjeuvr-
ščena Bistrica, ki je branila prednost domačega 
igrišča. Nazarčani so tekmo vzeli skrajnje resno 
in dobili prav vse četrtine za prepričljivo zma-
go z rezultatom 68:93. Vlogo najboljšega strelca 
tekme je tokrat prevzel Aljaž Skornšek s 24 do-
seženimi točkami.
MRTVI TEK ZA PRVO MESTO NA LESTVICI
Z dvema novima zmagama so Nazarčani ob-
držali prvo mesto na lestvici skupine vzhod. 
Družbo jim delajo košarkarji Branika iz Maribo-
ra z enakim izkupičkom šestih zmag in enega 
poraza, vendar so bili Zgornjesavinjčani boljši v 
prvem medsebojnem dvoboju. 
Jutri sledi že 8. krog prvenstva, v katerem se 
nazarska ekipa odpravlja v Mursko Soboto na 
gostovanje k Radenski. To bo povratna tekma, 
saj sta se moštvi pomerili že v 1. krogu v Nazar-
jah, ko je zmaga ostala doma.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
20
Organizacije, Oglasi
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
20
Priprave na prireditev v sklepni fazi, 
glasovanje do 20. decembra
Prireditelji zaključnega dogodka »Športnika« 
Ivo Milovanovič s sodelavci in Občina Luče laž-
je dihajo, saj športni objet v Lučah, ki bo gostil 
prireditev, dobiva finalni izgled. Delo na njem se 
izrisuje vsak dan v lepši luči. Da je bila prestavi-
tev termina prireditve ob zamudi z deli gradbe-
nega izvajalca pametna odločitev, meni tudi žu-
pan Ciril Rosc, ki si prizadeva, da bi bila dvo-
rana dokončana v pogodbenem roku, saj nanjo 
čakajo učenci in drugi koristniki. 
V času, ko poteka glasovanje za nominiran-
ce in je bilo podaljšano do 20. decembra, or-
ganizator vabi h glasovanju v Savinjskih no-
vicah z glasovalnimi lističi in na spletni stra-
ni www.sportnik-zgs.si. Vstopnice za športno-
-glasbeno prireditev, na kateri bo zasijala tu-
di glasbena estradnica Nuša Derenda (Alya je 
nastop zaradi neodložljivih obveznosti ob pre-
stavitvi termina odpovedala) ob domačih pev-
cih okteta Žetev, so že nekaj časa na voljo na 
www.mojekarte.si. 
MNENJA NAŠIH BRALCEV IN OBČANOV O 
DOGODKU SO NAVDIHUJOČA
V času, ko se komisija »Športnika« priprav-
lja na zadnje delovno srečanje za odločitev o 
naj športnikih, prirediteljih, letošnjih priznanjih 
za posebne dosežke ter športni osebnosti za ži-
vljenjsko poslanstvo, smo vprašali nekaj izbra-
nih občanov, kako vidijo in se morda pripravlja-
jo na prireditev. Na vprašanja, ali poznajo prire-
ditev, o kraju letošnje slovesnosti, glasovanju in 
še čem, smo prejeli zanimive odgovore.
Marija Krivec, 
upokojenka iz Luč ob Savinji:
»Vedno sem sle-
dila dogajanju, do- 
slej v Mozirju, a ob 
naših športnikih in 
nominirancih ter 
nagrajencih iz Luč 
sem vesela, da bo 
letošnja prireditev 
sredi januarja v na-
ši novi športni dvo-
rani. Za predlagane športnike sem že glasovala 
in še bom, saj se mi zdi, da je ob tako izjemnih 
dosežkih to prijetna »dolžnost«. Menim, da je to 
priznanje športnikom za ves trud, za čas in odre-
kanja, ki ga vložijo v svoje delo, vsa čast pa tudi 
prirediteljem tekmovanj ter organizatorju Špor-
tnika leta. 
Kot upokojenka se zavedam, kako pomem-
ben je šport za zdravo in dolgo življenje, zato 
vse v tej zvezi zelo podpiram. Doslej na razglasi-
tvah še nisem bila, a tokrat pred domačim pra-
gom ne bom zamudila priložnosti. Se vidimo 14. 
januarja!«
Mihael Fajfar, 
podjetnik iz Slatine:
»Doslej sem si z 
zanimanjem ogledal 
vse tri zaključne pri-
reditve »Športnika« 
v Mozirju. Kot spon-
zor vseh treh dogod-
kov sem že dokazal 
mojo pripadnost ta-
ko športu kot odlič-
nim in vrhunskim 
športnikom ter prireditelju. Vse to podpiram še 
zdaj. Vsekakor se bom udeležil, kot kaže, še ene-
ga nepozabnega dogodka. 
Ideja, da je vstopnica za dogodek v Lučah pri-
merno darilo prijateljem, sosedom, svojcem, je 
zares izvirna. Tako bom na četrti razglasitvi z 
obetavnim spremljajočim programom zagotovo 
v prijetni družbi. Organizatorju Milovanoviču in 
sodelavcem v ekipi lahko le čestitam za idejo, 
ki je v vsej dolini postala velik, elitni dogodek.«
Betka Ročnik, 
vodja skupine Pušeljc iz Podhoma:
»Berem in slišim 
o velikem glasbe-
nem dogodku, ki bo 
v novi športni dvo-
rani v Lučah sre-
di januarja prihod-
nje leto, in ga z ve-
seljem pričakujem. 
V Savinjskih novi-
cah nas redno sez-
nanjate s pripravami, o sistemu predlaganja in 
možnosti glasovanja. Doslej sem glasovala že 
dvakrat, a tudi tokrat še bom, za koga, pa je vsa-
kič moja mala skrivnost. 
Vstopnico bom kupila pravočasno, da ne bi 
ostala brez priložnosti, ko bo v Lučah velika fe-
šta. Kot nastopajoča z našim Pušeljcem dobro 
vem, kako lepo je nastopati pred polno dvora-
no in v družbi s takšnimi asi, kot so naši športni-
ki, smučarji, smučarski skakalci, kolesarji, ma-
ratonci in naš strelec Nani. Strinjam se z Eri-
kom Rosensteinom, da prireditelj povabi v no-
vo dvorano kakšnega uglednega šefa naše dr-
žave. Fajn bo!«
Tekst in foto: Jože Miklavc
Oglasi
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 21
Oglasi, Šport, Informacije
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 21
ŠPORTNIK
Timi Zajc (smučarski skoki)
Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) 
Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija)
ŠPORTNICA
Maja Mihalinec (atletika)        
Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo)
Tina Robnik (alpsko smučanje)
MLADI ŠPORTNIK
Nejc Naraločnik (alpsko smučanje)
Jernej Presečnik (smučarski skoki)
Tim Jevšnik (lokostrelstvo)
MLADA ŠPORTNICA
Manca Suhoveršnik (nogomet)
Maja Marolt (odbojka)
Ema Kranjc (odbojka)
EKIPE
NTK Savinja Luče (namizni tenis)
SSK Ljubno BTC (smučarski skoki)
OK Mozirje (odbojka, ženske)
PRIREDITELJI TEKMOVANJ
OK Ljubno SP (smučarski skoki, ženske)
OO Maraton Savinja (ŠD T.E.A.M.)
OO alp. smuč. evr. pokal (Beli zajec)
Glasujem za:
Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. 
Le taka glasovnica bo veljavna! 
Športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Mlada športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Mladi športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Ekipa
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Organizator
1. ____________
2. ____________
3. ____________
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Zajc najboljši v kvalifikacijah, na tekmi osmi
V kvalifikacijah je bil Timi Zajc 
nepremagljiv.
Tekme v smučarskih skokih za svetovni pokal 
v Ruki so močno krojili veter in diskvalifikacije. 
Nedeljsko tekmo je odpihnil veter, diskvalifika-
cija pa tretje mesto Petra Prevca dan prej. Tako 
je bil tretji Anže Lanišek. Timi Zajc (SSK Ljubno 
ob Savinji BTC) je zmagal v kvalifikacijah v pe-
tek. Na tekmi v soboto je po prvi seriji vodil, vse 
je kazalo na nove stopničke Zajca, a je na koncu 
dosegel osmo mesto.
Sezona svetovnega pokala se bo nadaljeva-
la prihodnji konec tedna, ko se skakalna kara-
vana seli v Rusijo, v Nižni Tagil. V Sibiriji bo Slo-
venijo zastopala ista sedmerica skakalcev kot 
na prvih dveh postojankah sezone. Poleg Lani-
ška so v ekipi še Timi Zajc, Peter Prevc, Domen 
Prevc, Anže Semenič, Tilen Bartol in Rok Justin.
Štefka Sem
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU
Robnikova ponovno osvojila točke
Na prvih dveh veleslalomih sezone je Tina 
Robnik obakrat osvojila točke.
Po uvodni tekmi sezone, ko je Lučanka Tina 
Robnik osvojila 11. mesto, je nastopila na vele-
slalomu v ameriškem Killingtonu. V prvem te-
ku je osvojila 16. mesto in imela odlično izhodi-
šče za dobro uvrstitev, a je tekmo končala na 24. 
mestu. 
»Z drugim tekom nisem bila ravno zadovolj-
na, saj sem naredila preveč napak. Cilji so zago-
tovo višji,« je povedala Robnikova. V skupnem 
seštevku svetovnega pokala je kot najboljša 
Slovenka na 29. mestu, čeprav tekmuje le v ve-
leslalomu.
ŠS
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE 
Slavoj Žižek: Žižkovi vici
Slavoj Žižek je slovenski filozof svetovnega 
slovesa, njegovi nastopi so izredno obiskani za-
radi popularnega in specifičnega predstavlja-
nja tem, Žižek pa v svoje razlage vedno vključu-
je humor in vice. Le-te je v knjigi zbral norveški 
pesnik Audun Mortensen. 
Za slovensko izdajo je že obstoječe sloven-
ske prevode poiskal in priredil ter nove preve-
del Stojan Pelko, knjigo je izdala Totaliteta. Gre 
za zelo razgiban izbor odlomkov, ki jih bralec do-
jema kot duhovite zgodbe ali anekdote, ki pod-
črtujejo oziroma ilustrirajo avtorjeva filozofska 
razmišljanja. 
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
22
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Šport, Kronika, Oglasi
•	 NESREČO	POVZROČIL	VOZNIK	POD	VPLIVOM	ALKOHOLA
Bočna: 26. novembra ob 17.40 je v Bočni prišlo do trčenja 
dveh osebnih vozil. Nesrečo je povzročil voznik osebnega vozi-
la, ki je vozil po nepravilni strani vožnje in pod vplivom alkohola. 
Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj dogod-
ka, s tehničnim posegom iz vozila rešili ukleščeno osebo, odklo-
pili akumulatorja na vozilih in z vpojnim sredstvom posuli razli-
te motorne tekočine. Zgornjesavinjski in velenjski reševalci nuj-
ne medicinske pomoči (NMP) so tri poškodovane osebe prepe-
ljali v Splošno bolnišnico Celje
•	 NA	DELAVCA	PADLO	VEČJE	ŠTEVILO	OKEN
Nazarje: 28. novembra ob 8.50 je prišlo do delovne nesre-
če v Nazarjah na Lesarski ulici. Na delavca je pri nalaganju pad-
lo večje število oken. Pri tem je utrpel hudo telesno poškodbo. 
Zgornjesavinjski reševalci NMP Mozirje so poškodovanca na 
kraju oskrbeli in prepeljali v celjsko bolnišnico.
•	 VLOMILEC	UKRADEL	GOTOVINO,	ŠAH,	POSODO	IN	PIJAČO
Ljubno ob Savinji: 30. novembra so bili policisti PP Mozirje 
obveščeni o vlomu v leseni objekt na prireditvenem prostoru na 
Ljubnem ob Savinji. Neznani storilec je vlomil v objekt in iz kuhi-
nje ukradel nekaj gotovine, leseni šah, nerjavečo posodo in pija-
čo iz hladilnika. Materialna škoda znaša okoli 150 evrov.
ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI TEAM MOZIRJE
Zadovoljni z izkupičkom tradicionalnega sejma
Od okoli 1.300 artiklov so jih prodali več kot polovico. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Zmagale po infarktnem začetku
Mozirske odbojkarice so v okviru 
7 . kroga 1. B državne odbojkarske li-
ge doma po katastrofalnem začetku 
s 3:1 premagale ekipo Roto-Kema 
Puconci. Pretekli teden pa so na go-
stovanju na Ptuju gladko izgubile.
MOZIRJANKE OBRNILE IGRO SEBI 
V PRID
Na domačem parketu so proti 
ekipi iz Puconcev Mozirjanke zače-
le popolnoma brez vsake ideje, vo-
lje in motivacije. Izgubljale so toč-
ko za točko in se niso znale upreti 
močno motiviranim gostjam. Te so 
seveda ob lahkem zbiranju točk še 
bolj hitele in domačinkam niso da-
le dihati. Pomagale niso niti minute 
odmora, ki jih je vzel trener Tomaž 
Pisnik. V prvem setu so Mozirjanke 
dosegle samo 11 točk. 
Drugega so začele veliko bolj 
borbeno. Igra je bila izenačena, na 
koncu je uspelo domačinkam do-
seči še zadnji dve točki za zmago 
na -23. Gostje so bile ob tem pre-
cej poklapane, a so se v nasled-
njem setu zopet zbrale, z dobro 
igro na mreži nadgradile svojo igro 
in se ves čas držale vse bolj in bolj 
razpoloženih domačink. Več kot 
19 točk jim vseeno ni uspelo zbra-
ti. Sledil je četrti set, ki so ga tako 
z lahkoto kot gostje prvega dobi-
le Mozirjanke. Pucončanke so jim 
odvzele samo 12 točk.
KLJUB IZENAČENOSTI PORAZ NA 
PTUJU
Zadnji novembrski petek so od-
bojkarice OK Mozirje gostovale na 
Ptuju pri prvouvrščeni ekipi prven-
stva. Kljub dejstvu, da so domačin-
ke veljale za izrazite favoritinje se 
gostje niso predale. Ravno naspro-
tno, igrale so zelo dobro, zbrano, 
manjkalo pa jim je še malce sreče, 
da bi odnesle zmago. O precejšni 
izenačenosti tekmic priča rezultat. 
V prvem setu so Mozirjanke doseg-
le 21, v drugem 22, v tretjem pa 17 
točk. Ptujčanke so tako dosegle še 
osmo zmago, gostje pa šesti poraz. 
Benjamin Kanjir
Člani društva Daski team Mozir-
je, ki ga vodi David Paulič, so tudi 
letos v Športni dvorani Mozirje or-
ganizirali tradicionalni sejem nove 
in rabljene smučarske opreme. Ob 
vnesenih okoli 1.300 artiklih in od 
tega več kot polovica prodanih, so 
bili ob koncu dveh sejemskih dni 
zelo zadovoljni.
Kot običajno je lastnika zame-
njalo največ opreme za otroke. Sle-
dnji namreč vsako leto prerastejo 
smuči, pancerje, palice in oblačila. 
Staršem je zato dobrodošla dob-
ra ponudba rabljene opreme, saj 
za eno ali največ dve sezoni upo-
rabe ni ekonomično kupovati no-
vih artiklov. 
Odrasli so tokrat največ posega-
li po srednje rekreativnih smučeh. 
Dejstvo pa je, da se z upadom šte-
vila smučarjev posledično manjša 
prodaja oziroma nakup smučarske 
opreme. 
NA SMUČI SKUŠAJO PRITEGNITI 
TAKO OTROKE KOT ODRASLE
Paulič je dejal, da se je število 
smučarjev v zadnjih desetih letih 
bistveno zmanjšalo. Starši še pri-
peljejo otroke na različne tečaje, ker 
pa sami smučajo manj, tudi otroci 
velikokrat obesijo smuči na klin. V 
društvu se zato trudijo, da z organi-
zacijo strokovno vodenih in izpelja-
nih tečajev otrokom smučanje prib-
ližajo kot igro in zabavo. S tem se 
trudijo pritegniti tudi odrasle. 
V času sejma, ki je bil 23. in 24. 
novembra, je bilo kupcem na voljo 
okoli 25 članov društva. Niso jim le 
prodajali, ampak v prvi vrsti sve-
tovali glede na njihove potrebe in 
dosedanje smučarsko znanje. Pra-
va informacija je vredna vsaj toliko 
kot kupljen izdelek. Predvsem velja 
to za smuči, ki se med sabo bistve-
no razlikujejo.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 23
Zahvale
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in starega očeta
Jožefa MAVRIČA
iz Ljubije
29. 7. 1931 - 20. 11. 2019
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste 
ob težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali za 
svete maše, sveče in cvetje.
Hvala gospodu Čretniku za lepe besede slovesa, župniku za 
opravljen obred, gasilcem PGD Mozirje, pogrebni službi Morana.
Še posebej hvala Bolnišnici Topolšica, Domu za varstvo odraslih 
Velenje. 
Hči Marjana in vnuk Rok
Lipa zelenela je
tam v dišečem gaju …
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči, 
tam sonce sreče ti ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
                                  S. Gregorčič
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama
Jožica USAR
iz Lepe Njive
Iskrena hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo obiskovali 
in lepšali dneve jeseni. Jo pospremili na zadnji poti, darovali za sve-
te maše, sveče in cvetje.
Vsi njeni
ZAHVALA
V starosti 93 let nas je zapustila
Frančiška UGOVŠEK
Lenart pri Gornjem Gradu
21. 10. 1926 - 17. 11. 2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in 
znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše.
Hvala tudi g. župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen obred, 
pogrebcem, govornici Cvetki Bastelj, pevcem za ubrano petje in pog-
rebni službi Anubis.
Vsi njeni
Našel sem svoj mir
v večnosti tišine;
našel sem svoj prostor,
kjer ni več bolečine.
ZAHVALA
Za vedno je zaspal naš dragi mož, oče, stari ata in tast
Silvester METULJ
iz Luč
1935 - 2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z 
nami. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, vaščanom in 
prijateljem. 
Hvala tudi gospodu župniku, pevcem, gasilcem, praporščakom in 
govornici ge. Valčki.
Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, sveče, cvetje in ga v tako ve-
likem številu pospremili na Božjo njivo.
Žalujoči vsi njegovi
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
24
Za razvedrilo
(Foto: ŠS)
DRUGO LETO BO PRIŠEL ŠE KABLE POLAGAT
Jakob Presečnik, nekdanji poslanec v državnem zboru (levo): 
»Spet se boste lahko igrali s prižiganjem lučk, z božičkom in pra-
vljičnimi bitji.«
Predsednik države Borut Pahor (drugi z leve): »Kakšna fantastič-
na noč! Kaj še vedno niste našli bolj eminentnega gosta, da ste me 
že drugič povabili, krucefiks?«
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik: »Želimo, da tudi na dr-
žavno raven prenesete našo simboliko svetlobe in jim tam poveste, 
da se tema hitro prežene, kjer znajo ljudje stopiti skupaj. Sedaj je v 
parku 1,5 milijona lučk in kar 35 kilometrov kablov. V prihodnje lah-
ko računate, da bo električnih kablov toliko, da jih bomo lahko pos-
tavili od Mozirja do Ljubljane.«
NI MIRU ZA JANEZA
V dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju so se v minulih dneh 
zbirali občudovalci adventne razstave. Tradicionalni obiskovalci iz 
Mozirja, med njimi Janez Pavlin in soproga Milena, občudujejo ar-
hitekturo starega dvorca z vonjem po starem, odlično ohranjenem 
pohištvu, ki na srečo že izgublja duh psihiatričnega okrevališča. 
Tam je toliko lepega v stilu carske Rusije, klasičnega Pariza in šo-
štanjskih prelestnih medenjakov, da se niso mogli zadržati in doma 
ostati. A Janez je ob izgubljenem miru ob dišeči kavi bentil: »Bolj ko 
se skrivam, prej me odkrijejo tile podeželski paparaci.« 
KUPIM ŽENO, LETNIK ’38?
Več kot očitno je, da žensk na prodaj ni. Glede na datum oglasa se 
neimenovani gospod že skoraj dva meseca trudi, da bi prišel do že-
ne, pa mu ne uspe. Mogoče bi se kakšna kandidatka še našla, a ne 
obvlada katere od želenih veščin. Ali pa slabo berejo in mislijo, da 
morajo biti letnik 1938. 
MŠ
JM
ŠS
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 50. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Oglasi
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če-
trtek od 10. do 18. ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 . do 
7 . ure (24 ur). V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v 
Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem 
centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem sta-
nju pokličite 03/837-08-00 ali 112.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
26
Petek,
6. december
ob 17 .00. Športno igrišče Nazarje
Odprtje drsališča
ob 17 .00. Gasilski dom Nova Štifta
Kuharski tečaj z Eriko Veršnik.
ob 17 .00. Občinska dvorana v Solčavi
Miklavževanje
ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje
Predavanje dr. Andreja Studna Huda stiska in 
grozeča lakota na Notranjskem leta 1865
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Nasilje v družini – ali obstaja?
Sobota,
7 . december
ob 7 .00. Parkirišče na Placu na Ljubnem ob Savinji
Izlet do planinske koče na Travniku
ob 10.00. Zeliščarna Stara pošta v Gornjem Gradu
Gozdno kopanje
ob 17 ,00. Gasilski dom Nova Štifta
Kuharski tečaj z Dans fotr kuha
ob 18.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju
Koncert Gmajnice Kje si pa ptička pesem čula
Nedelja,
8. december
ob 8.00. Gasilski dom Nova Štifta
Kuharski tečaj z Marico Poličnik
ob 16.00. Kulturni dom Gornji Grad
Gledališka predstava Bil je škrjanec
ob 16.00. Pred TIC Mozirje
Veseli december v Mozirju
 Ponedeljek,
9. december
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Tečaj pogovorne angleščine
Torek,
10. december
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 10.00. CSU Nazarje (Jakijeva hiša)
Delavnica Izdelajmo si voščilnice
ob 17 .00. Center Rinka Solčava
Predavanje Praznina, prostor upanja
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop učencev
ob 18.00. Telovadnica OŠ Šmartno ob Dreti
Telovadba Europa Donna
Sreda,
11. december
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Najbolj zasnežen božič
ob 18.18. Muzej Vrbovec Nazarje
Otvoritev 7 . razstave planinskih fotografij 
članov PD Nazarje
ob 19.00. Zeliščarna Stara pošta v Gornjem Gradu
Potopisno predavanje Japonska
Četrtek,
12. december
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Neko božično potepanje
ob 17 .00. Center Rinka Solčava
Večer s Karlom Gržanom Poudarki tez o vzgoji 
in izobraževanju
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Najbolj zasnežen božič
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Lutkovni abonma Kravlica
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora-
bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... 
Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrablje-
nih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene me-
hanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče, za zakol ali svinjske 
polovice, Fišar, Tabor; gsm 041/619-
372.
Prodam prašiče domače vzreje, raz-
ličnih tež in izločene svinje. Andreje-
va kmetija; gsm 031/509-061.
Mesnate prašiče od 100 do 180 kg 
z možnostjo dostave prodam; gsm 
041/561-893.   
Bik (rh/ls)/ls, 180 kg; gsm 040/120-
750.
Prodam bika in telico, stara sta 4 me-
sece, pasme rj/lim, cena po dogovo-
ru; gsm 041/510-409.
Prodam bikca simentalca, starega 3 
mesece; gsm 041/783-520 Tomaž.
Prodam prašiče za zakol ali nadaljno 
rejo, dostava na dom; gsm 041/637-241.
Prodam koline prašiča, krmljene-
ga z domačo hrano. Po 16 uri; gsm 
041/257-861.
Prodam dve telici, friziko in sivko, vi-
soko breji; gsm 051/628-651.
Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 
031/805-832.
Prodam prašiča okrog 250 kg, do-
mača reja, cena po dogovoru; gsm 
041/936-984.
ŽIVALI KUPIM
Kupim bikca ali teličko mesne pa-
sme ali križanca, starega 7 dni; gsm 
041/825-896.
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Prodam domače bučno olje, cena za 
750 ml/10 eur; gsm 051/366-133.
Prodam sveži špeh od domačega 
prašiča; gsm 031/295-331.
Prodam fižol; gsm 031/565-114.
Prodam prte iz lana (hodne); tel. št. 
58-31-520.
Prodam domačo volno – prejo in vol-
nene nogavice; gsm 070/621-722.
Prodam novo obešalno steno s poli-
cami, dimenzije š60 x v190 x g28 cm, 
smreka, cena 50 eur; gsm 031/642-
353.
Prodam vino, belo, rdeče, modro 
frankinjo, vse dobro ocenjeno. Po 
dogovoru dostavim; gsm 041/382-
735.
DRUGO  - KUPIM
Kupim slanino – špeh mesnati, 10 kg; 
gsm 070/689-070.
VOZILA – PRODAM
Prodam lanos, l. 2001, prvi lastnik, 
ugodno; gsm 041/817-978.
NEPREMIČNINE
Osebi ali dvema oddam stanovanje 
v okolici Mozirja; gsm 051/620-598.
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019 27
Oglasi
Savinjske novice št. 49, 6. december 2019
28