Poštnina plačama v gotovini r . ... Ljubljana, 10. maja 1940. — Leto IX. — Št. 19. mtsssiB UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA' ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO GO DIN - POSAMEZNE ŠTEV. I 50 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. IS 176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TAR1FU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Duhovna pripravljeno s i Usoda narodorv ni zadeva višje sile, ampak v Prvi vrsti vprašanja njihove notranje mo-Q in pripravi j neosti, s katero so se prebijali mimo vseh težav in nevarnosti, ki so jim grozile. Slovenski narod teh lastnosti ni imel. Tudi danes j'h še nima. Vzroke za to v preteklosti poznamo in smo jih že večkrat po-vedali. Toda kdo je kriv tega stanja v današnjih dneh, ne moremo in pogosto celo ne llP«mo povedati Narodna misel je med slovenskim ljudstvom omajana. Nikjer ni vrhovne vodilne misli, ki naj bi prevladovala vse druge vsakdanje zadevščine in razlike med stanovi in strankami. Vsaka struja postavlja svoja načela za najbolj važno narodno zadevo, načelno in dosledno narodno politiko zamenjujemo s taktiziranjem in opletanjem. Nasledki tega ravnanja: Slovenci ne le da nimamo močnega narodnega vodstva, ki hi bilo sposobno prepeljati nas skozi vse nevarnosti, da srno brez vodilnega, vse narodno življenje obsegajočega programa, anijjak J® zaradi tega vzroka tudi vse slovensko ljudstvo zapadlo v brezbrižnost in malodušnost glede vsega, kar zadeva usodo naroda. To dejstvo nam v mirnih in urejenih časih ,n«rda ni bilo prav neposredno nevarno, toda sedaj in v prihodnje bo odločalo o naši narodni usodi Doslej za naš narod še ni bilo Usodnejšega časa od sedanjega. Vam j smo pa prišli nepripravljeni in se celo danes, to se trde resničnosti vsi zavedamo, nikakor ne mislimo poboljšati in vsaj nekoliko popraviti zamujeno. Izkušnje so nas naučile, da smo črtali iz Se?-nnnia tistih, ki morejo in hočejo narod tešiti ljudi, ki stoje na pogled na vrhovih larodn. Prepričani smo, da bo našo narodno Usodo reševal slovenski kmet in delavec, ljudstvo samo. Politični računarji bodo v težkih časih prvi, ki bodo ljudstvo zapustili 'n se prodali za skleSlovenije« na ogled razne naslove in tudi neka-terini bivšim naročnikom. Upumo 1,1 želimo, da jim bo list v novi °bliki všeč, sicer pa prosiftio, da Ham ga vrnejo. Uprava. SLOVENSKI NAROD IN DRŽAVA Skupina, ki o sebi zatrjuje, da jc narod, se mora nujno prizadevati tudi za »popolnoma samostojno« državo, talko je naziranje naših jugoslo-venskih ideologov. Pri tem mislijo seveda na odcepitev Slovencev od Jugoslavije. Razvoj evropskega človeštva od 18. stoletja dalje brez dvorna kaže na to, da. noben narod ne more prej mirovati, dokler si ne ustvari svoje države. To, bi rekli, je izkustvena resnica. Toda, kaj je »popolnoma samostojna« država? Po liberalni, individualistični demokraciji 19. stoletja se je s pojmom države izoblikoval tudi pojem suverenosti, ki pa se je v nekaterih svojih skrajnostih izkazal kot neživljenjski, ker se je po tem pojmovanju človeška družba razbijala v enote, med katerimi že mi bilo skoraj nobene skupne vezi več, in ker je tako pojmovanje suverenosti onemogočalo urejevanje vsega tistega, kar more narodom biti skupno. V društvu narodov je bil v novem veku napravljen prvi izrazitejši politični poizkus skupne organizacije narodov, v Sovjetski zvezi pa drugi tak poizkus, seveda iz zelo različnih, ideološko nezdružljivih izhodišč. Hočem pa s temi besedami, v tej zvezi, opozoriti le na dejstvo, da živimo v času, v katerem sicer še vedno živi in je še vedno močno aktualno načelo svobode in suverenosti narodov, narodnih držav, da pa se to načelo v tej dobi zelo izrazito srečuje s političnimi napori organiziranja človeške skupnosti in okrnitve suverenosti zaradi organiziranja te skupnosti. V državoznanstvu pa tudi pojem same države ni tako nesporen, kakor se to navadno jemlje. Govorimo o Združenih državah Severne Amerike, govorilo se je o plemenskih državah v okviru nemškega Rajha. Državo-znanstvo postavlja sicer idealne pojme države, konfederacije, federacije, sestavljene in enotne države, avtonomije, samouprave itd. Ob določenih primerih pa je večkrat kaj sporno, kam naj neko politično tvorbo uvrstimo. Tako je vedno. Življenje v raznolikosti svojih tvorb je pestrejše, mnogo pestrejše, kakor da bi ga mogla znanost, ki te tvorbe raziskuje in sistematično razvrščuje, izčrpno zajeti. Živimo v dobi velikega presnavljanja. Težko je reči, kaj bo izšlo iz tega presnavljanja, kakšen bo končni rezultat tega presnavljanja v mednarodni in družbeni ureditvi Evrope. Smiselni, končni rezultat vsega tega krčevitega presnavljanja pa bi bila evropska »federacija« narodov, organizirana po principu svobode in enakovrednosti vseh narodov, a ob skupni organizaciji urejevanja vsega, kar more biti evropskim narodom skupno in kar sp more le s skupnimi napori urediti, to je zlasti vrsta gospodarskih in socialnih vprašanj. Danes je sicer ta ideja od nacionalistično imperialističnih siil osmešena. In vendar je za to idejo bič svete nujnosti. Brez evropske »federacije« je konec svobode evropskih narodov, konec tiste kulture, po kateri je bila Evropa vzornica človeštva. Ako imamo vse to na umu tudi pri urejevanju Jugoslavije, moremo reči, da je tudi težko vedeti, kaj da bo nazadnje izšlo iz današnjih naporov za ureditev Jugoslavije. Gotovo pa je, da ne smemo biti niti slovensko, niti jugoslovansko ozkosrčni, da ne smemo biti sužnji nekih ustavnopravnih pojmov in zgodovinskih zgledov in da moramo vsa vprašanja te ureditve reševati odkrito in pogumno, z velikim razumevanjem za stvarno dane sile in potrebe. Slovenci hočemo čim največ svobode, hočemo se kot narod kar naj-krepkeje organizirati. Hočemo, ker moramo. — Imamo kulturna in gospo-darskosocialna vprašanja, ki jih moremo rešiti dobro le sami. Slovenija mora postati močna in izrazita privlačna sila za vse Slovence, ki žive izven Slovenije in izven Jugoslavije. Ustvarjeni morajo biti ustavni pogoji, ki kodo enkrat za vselej onemogočili zapostavljanje in gospodarsko izkoriščanje Slovencev po komer koli. Čim največja samostojnost mora biti naša zahteva kiljub težkim časom, v katerih živimo in v katerih en narod za drugim z upa d a v najstrašnejšo sužnost, ne da bi ga mogla pri tem ubraniti lastna državnost. Na drugi strani pa moramo biti modri dovolj, da ne rušimo skupnosti, ki nam je v oporo, in da ne gremo slepo za zahtevo svobodoljubja v neke skrajnosti, v katerih se more svoboda izprevreča le v svoje nasprotje. Čas, v katerem živimo, ne sme zatreti našega svobodoljubja ter napraviti iz nas ljudi, ki se izčrpavajo samo v skrbeh za sedanji trenutek. Naše svobodoljubje pa nam zopet ne sme jemati pameti, razumevanja za medsebojno življenjsko zavisnost narodov, južno-slovanskih, evropskih. Moglo bi postati usodno, če ne bi razumeli, da gre pri urejevanju Jugoslavije, tako po času, v katerem je Jugoslavija nastala, kakor po sodobnih tendencah političnega in družbenega razvoja, za individualen primer, za katerega v preteklosti ni zgleda, ki bi se kril z našim. So analogije, toda samo analogije. Vsaka mehanizacija mišljenja po zgledih iz preteklosti škoduje. Človek bi rekel, da bi bilo bolje za nas, ko bi manj gledali na to, (Nadaljevanje na 2. straini.) Vsditttni dag&dki Danes se skoraj vsa zunanja in notranja po 111uka nanaša bolj ali manj na voj,no. Tudi nevtralnih držav. Naj se govori o gospodarskih vprašanjih ali o popolnoma kulturnih stvareh — zime raj stoji od zqdaj vojna s svojimi posebnimi vprašanji, .ki se sučejo okoli dobave 'tvarnih dobrin zase ali \suj njuhne odtegnitvo nasprotniku, ali ki giedo za 'propagando sebi v korist i'n nasprotniku v škodo. Danes je šteti bolj u]i manj za dognano, da jo bila zasedba Danske ti n Norveške eden izmed predmetov, .ki sta jih Mussolini in Hitler obravnavala na Brennerju. O tem priča zlasti enodušno stališče italijanskega tiska, ki se je od vsega začetka in popolnoma postavil oib 'tej zasedbi .na nemško stram. In medtem ko je skušal biti prej stvaren in je priobčeval v enaki meri tildi za-vpzmiSka poročila, četudi na manj vidnih mestih. jo zdaj nekaj časa s pilo h molčal o njih. Očitno so italijanski ,politiki mislili^ da. je odločitev že padla, in so pripravljali, da pojdejo z zmagovalcem. Posebno Gavdova izjava, ki smo jo mavedli že zadnjič, je značilna o tem pogledu. Po Narviku je bil sicer videti v bojevitem nastrojen ju laškega itiska majhen upad. Nemški uspehi na južnem Norveškem so pa njegovo bojevitost spet poživili. Tudi ugledni fašistični politikii so začeli zaveznike napadati v govorjeni in pisani besedi. Razen tega se je začela gonja zoper vso tiste Italijane, ki so kakor koli kazali simpatije za zaveznike, zlasti za Francijo, češ da so to sami prikriti proti-fašisti. Začeli so dalje napadati glasilo Vatikana »Osiservatore Romano«. To je danes edini dnevnik v Italiji, ki ni odvisen od fašistične cenzure in ki stoji dejansko na stranii zaveznikov. Zato ga v Italiji precej berejo: od nekaj tisoč izvodov je narastla naklada v zadnjih letih na 170.000. Glasilo Farinaiccija »Regime Fiscista« zahteva kar naravnost njegovo prepoved. * Zavezniki seveda niso bili slepi in gluhi. Delali so, to pot nenavadno hitro iin odločno. Velika Britanija je svoje vojno brodovje v Sredozemlju močno pojačala iin ga zbrala na vzhodu, kjer ima na Cipru, v Palestini in Egiptu .močna oporišča. Na vzhodu stoji tudi maršal Weygand v Siriji z vojsko, ki jo danes cenijo že m a pol milijona mož, ta,m so pripravi jene v Egiptu angleške in domače čete. Hkratu je Velika Britanija odredila, da ne smejo lastne im 'norveške trgovinske ladje, namenjene na vzhod, več pluti skozi Sredozemsko morje, ampak po dolgi poti oikoli Afrike. Ta odredba je dobila posebno ost zategadelj, ker je a.ngleška vlada izrečno poudarila, da so ti njeni ukrepi v zvezii z nekimi izjavami italijanskih državnikov in časitnikov. # Ob tej napetosti je postala pozorna 'posebno najmočnejša inevtralna sila Amerika. Njen poslanik Phillips je obiskal Mussolinija istega dne, ko je Velika Britanija ustavila svoj sredozeimeljski promet. Omeniti jo še, da je šel Phillips takoj po tem obi-siku k jugoslovanskemu rimskemu poslaniku Hrističu. Ob istem času pa je imel laški poslanik v Washinigtonu razgovor najprej z drža vinarn podtajnikom Suiruner Wellesom, potem pa še z državnim predsednikom samim. Vsebino teh razigoivorov sicer br/jkone še no bomo zvedeli 'tako kmalu. Ali zdi se, da jo napetost za hip od.jenjala. Morebiti so Aimerikanci kaj namignili o tem, da bi tudi oni utegnili biti potegnjeni v spor. Tako ameriško posredovan jo bi pa strategiono položaj gotovo močno spremenilo zaveznikom v korist. Dorebiti je it udi še kaj drugega vimes. Ra.v-no v času največjo inapetosti sta obiskala laški prestolonaslednik i'n njegova soproga papeža, čigar stališče v sedanji voj,ni je dovolj znano. I.n ko sta odha jala, ju je rimsko ljudstvo živ a luno pozdravljalo. Slučajno? * Zbiranje zavezniškega vojnega ladjevja v Sredozemlju je brez dvoma naperjeno zoper Ralijo. Toda .nemški listi so zdajci začeli pisati, da išče Anglija .novih bojišč na jugovzhodu, začeli tudi groziti, da jo bodo prehiteli z »bliskovito vojno« in vzeli jugovzhod pod svoje vanstvoi, kakor so že vzeli pod varstvo Dansko in Norveško. Morebiti tudi tega govorjenja laški politiki niso preslišali? * Če pa jo prav v zadnjih dneh napetost nekoliko odjonjala, pa še daleč ni popolnoma popustila. Na obeh straneh se pripravljajo dalje. Italija je začela 'pospešeno delati skozi Albanijo železnico, ki jo imenuje trainsbalkansko: število delavstva je pomnožila od 25.000 ,na 50.000. Francozi se sploh že spoprijateljujejo z mislijo, da bo Italija stopila v vojno ma nasprotni strani. Rooseveltovo posredovanje imajo za odložitev in ne za rešitev spora. Sicer pa pravilno sodijo, da se bo Italija šele odločila, ko bo izid spora bolj ali manj zaznaven. Amerika? Pa morebiti ji da dela Japonska na Daljnem vzhodu? Laški listi pa pišejo dalje .neprijazno zoper zaveznike. * V predzadnji številki smo poročali, kako jo začelo napadati nemško časopisje Švedsko, češ da se prav mič nevtralno ne obnaša. V zadnji številki smo pisali, da je nemški zunanji minister Ribbentrop Švedsko zelo pohvalil, češ da v nasprotju z Norveško zelo vestno eu je nad svojo nevtralnostjo. Danes pa lahko podamo pojasnilo tega protislovja: na sestanku sovjetskih in nemških vladinih zastopnikov, malo pred Ribbeintropovo izjavo, je bilo na sovjetsko zahtevo sklenjeno, da bot a obe državi spoštovali švedsko nevtralnost... # Medtem se po skandinavskih skušnjah vso mailo državo vprov mrzlično pripravljajo. Posebno Holandija je izdala zadnje dni ukrepe, kakor da jo že na pol v vojni. Tudi 'boj zoper Quislinge gre dalje. Povsod jih prijemljejo, celo na MadzarsKCim. Ho-landija gre bržčas tudi tu v prvi vrsti: po uradnem obvestilu jih je zaprla v zadnjih dneh 21. Pri čemer je mikavno to, da 'so so-sili vsi ti Quisliingi v svoje oznamenilo na-cionalne prilastke... VOJNA Vojni dogodek, ,ki je v zadnjih dneh najbolj vzbujal svetovno zanimanje, je bil zavezniški. ,poraz na južnem Norveškem. Kdor pogleda na zemljevid, vidi, da je norveško glavno mesto Oslo nekako gorišče močnega železniškega in cestnega omrežja, ki prepreda vso južno Norveško. Očiten je torej .strategični pomen tega mesta, tem bolj ker se v njem že zgolj iz praktičnih razlogov morajo osredova-ti tudi prevozna sredstva in za njilino vzdrževanje potrebni material. K temu je treba še prišteti, dai so pri Oslu tudi poglavitna norveška letališča. Že zadnjič smo opozorili, da nudi posest južne Norveške strategično ugodnejšo in prožnejšo notranjo črto. Z zasedbo Osla so torej Nemci dosegli v strategičnem in taktičnem pogledu veliko prednost pred zavezniki. To prednost so pa tudi do zadnjega izkoristili. Njim nasproti so stali zavezniki na daljši zunanji črti s slabšimi občili, brez vsakih letališč in s številčno slabšo vojsko. Pristanišča. kar so jih zasedli, niso bila primerna za izladjavo težkih tanko-v in topov, mjihna letala so imela za seboj že daljno pot čez celo Severno morje, preden so mogla poseči v froj, in nasproti štirim ali petim nemškim divizijam, prvovrstno oskrbljenim in oboroženim, so mogli postaviti komaj eno dobro divizijo, kakor je to priznal Chamberlain dne 7. t. m. v spodn ji zbornici. Ta divizija je bila še na vse ,povrh v naglici, torej slabo pripravljena, brez težkega orožja, a brez uspešne podpore letal. II. Razumljivo je, da je ta neuspeh povzročil nemalo kritike in ostrih besed, in na Chamberlaina je med njegovim govorom zadnji torek deževalo očitkov. Še na .misel nam ne prihaja, da bi .s .pot.lejšnjo modrostjo delili grajo in nasvete, tem bolj ker strategično položaj za zunanjega opazovalca še zmeraj ni jasen. Vendar so že .danes vidni poglavitni vzroki, ki .so sploh privedli do zavezniško odprave na južno Norveško. Bile so to najprej nujne prošnje norveške vlade, ki je hotela z navzočnostjo iin pomočjo zavezniških čet utrditi že precej zrahljano moralo svoje vojske in svojega ljudstva. Bila je to volja do dejavnosti, ki brez nje ni v vojni nikoli uspehov. Bilo je to nadalje podcenjevanje števila nemških krdel. Brez dvoma je vodila zaveznike tildi želja in volja, da napravijo iz Trondhjema drugi Narvik. Če bi se jim bilo to posrečilo, bi bili imeli v rokah primerno pristanišče in primerno letališče, in vojna bi se bila najbrž že danes precej drugače zasukala. Toda angleške ladje niso mogle v trondhjemski fjord im v prisktanlšče kakor v Narviku — Quisli,ngi so omogočili Nemcem, da so zasedli težko oborožene norveške utrdbe ob vhodu v fjord, pomagali so, d-a so norveški topovi odbijati norveške zaveznike .. . Popolne nepripravljenost zaveznikov ob nemškem napadu na Norveško pa dokazuje eno z vso zgovornostjo: da namreč Angleži niso mogli imeti načrta za vojaško zasedbo to dežele, ki so jim ga podtikali Nemci. III. Zavezniki .so se umaknili, ne da bi se bili sploh spustili v pravo bitko. Ob danem položaju je bilo to tudi edino pametno — nepotrebno žrtve bi bile samo povečale poraz. To so navsezadnje stvari, ki se dogajajo v vseh vojnah. A gotovo je, da je ta taktični poraz nuravini nasledek političnih napak, kakor so danes vsemu svetu vidne. Te napake pa so bile, da zavezniki kljub Dunaju im Miinchenu in Pragi in Varšavi niso računali z nasprotnikom, ki je odločen i.n brez pomislekov do skrajnosti. V tem pogledu so pa gosto mnogo zamudili. Pomisliti je treba samo, kako vse drugačen bi bil položaj, če bi bili imeli zavezniki že na predvečer severne vojne pripravljeno močno odipravno vojsko z natančnim načrtom. Če bi bili sploh PaUlicni da gladki V naši notranji politiki se giblje vse okoli preureditve države in z njo v zvezi okoli volitev. Stranke in struje, ki se boje ljudske sodbe, bi se jim seveda hotele izmakniti, pa se skrivajo, kakor je že ob takih priložnostih navada, za državotvorna gesla. Tudi javnih volitev se jim hoče. Nasproti temu pa maraš.ča med ljudstvom samim čedalje večji odpor. Volitve po Stojadinovičevih načinih sploh ne morejo podati prave podobe javnega mnenja, ito je ugotovil sam vladni predsednik Cvetkovič. I.n dr. Hinko Križman jo zadnjo nedeljo izjavil v Splitu v imenu Samostojno demokratske stranke, ki jo zvezana s Hrvaško kmečko stranko, da jo zoper javno glasovanje, ki da je orodije nazadnjaštva in potvarja svobodno ljudsko voljo. Sicer pa je treba pri vsem item i poudariti, da zastopajo vise demokratične strake nu-sproti zamejstvu načelo edinositi1. # imeli pripravljene strategične rezerve, dobro oborožene in gibčne, ki bi jih lahko vsak hip vrgli na v.sako ogroženo mesto, kalkotr jih že dolgo zahteva angleški vojaški pisatelj Liddell Ha rt. Zanimivo je pri tem, da je zaradi norveškega neuspeha mnogo več razburjenja med ljudstvom iin med politiki zavezniških držav kakor med njih ni,mi vodilnimi možmi in v vojski. Dokaz, kako talk udarec, ki na izid vojne gotovo ne more vplivati, vendar učinkuje moralno. Kajti navzlic vsemu bilanca skandinavske vojne za zaveznike ni slaba. Dejansko so v poseisti severne Norveške, ki jim postane lahko oporišče za nadaljevanje vojne. Blokade Nemci niso mogli prebiti. Njihna mornarica pa komaj še šteje. In če je nemški zunanji minister Ribbentrop še 9. aprila zagotavljal, da ne Ibodo videle skandinavske dežele vso vojno nobenega angleškega alti francoskega obraza, tedaj priča zasedba severne Norveške vendarle, da so se Nemci glede zavezniške dejavnosti ušteli. Zanimivo je v teh dneh listati po angleških listih. Predvsem stvari prav ,nič ne olepšujejo, »Times« piše naravnost o porazu im tudi drugi listi govore na vsa usta o blamaži. Prav tako ne prizanašajo vladi z očitki. Zavest moči, ki jo nasledek vzgoje v svobodi, nasledek tudi prepričanja, da more le odkrita javna beseda odpraviti pomanjkljivosti in nesposobne ljudi. Ni da bi moralo trpeti zaradi tega vojskovanja samo: kar se tičo vojaških stvari, jo angleška cenzura prav tako natančna in stroga kakor kjer koli drugod. Kako se bo vojna na severu dalje razvijala, je seveda težko reči. Nagla odločitev bi mogla priti samo, če bi se zaveznikom posrečilo odstraniti .nemška mlinska polja v Skageraku in pretrgati nemške zveze z .njeno skandinavsko odpravilo vojslko. Sicer utegne tudi vo jna na severu o,k rik n i t i nek je med severno in južno Norveško. Dežela miroljubnega naroda pa, ki mi hotel imeti z vojno nobenega opravka, ki tudi ni dni nobenega povoda za napad, ibo bojišče dveh tujih držav in še za daljšo dobo pretrgana na dvoje. Nasledek prevelike zaupljivosti in zasluga Qui,slingov. Z A P T S K I Odlave-na sUi/enska sam&uftcat/a Zadn jo soboto je govoril minister dr. Krek v Mariboru na zborovanju JRZ o političnem položaju. Dotaknil se je tudi vprašanja slovenske avtonomije, vprašanja torej, ki nas Slovence prav v teh časih posebno zanima, ko iso 'samoupravo Hrvatje že dobili. Srbi je pa dejansko nikoli niti zgubili niso. Po »Slovencu« posnemamo,, da je iz-gledo slovenske samouprave dr. Krek takole orisal: Ko so se vršila pogajanja v Zagrebu, so je pokazalo, da je nemogoče uveljaviti v vsej državi načelo samouprav. Zato so jo uzakonila samo hrvaška. Hrvaško banovino je pa bilo zato najprej organizirati, ker jo bilo hrvaško narodno ozemlje raztrgano na več upravnih enot, v katerih Hrvatje niso limeti .skoraj nobenih vplivov na javno upravo. Vprašanje slovenske banovine pa se zato ni rešilo, kor je bilo lansko leto nevarno v vsakem oziru i.n .ker so razne propagande skušale oddvojiti zahodni del Jugoslavije od Belgrada. S sporazumom med Hrvati in Srbi je bila spodrezana korenina zamejili propagandi. Na politiko narodnega sporazuma, .so pa m,nogi gledali s skrbjo, ker je bila še nova in začetna. Z malostno pretiranostjo bi mogli osnovno misel samo ugonobiti. Zato smo morali Slovenci prinesti žrtev in ostati pod prejšnjim režimom. Če bi bili to mi Slovenci pretiravali in brezpogojno vztrajali, da se mora rešiti naša tvar istočasno, bi bili imorda brez potrebe dajali povod sumničenju in Bog ve, kakšna bi Ibila usoda sporazuma. Morda so rešitev hrvaškega vprašanja viharne razmere pospeševale, Slovenci .simo imeli pred očmi, da je v takem času iznad vsega treba paziti na državno moč, zato .nismo nič storili. kar bi. našo domovino odmaknilo srcem vseh Jugoslovanov. Vendar pa nismo nobeno p ril ožino, sti zamudili, da ne bi bili »merodajnim činiteljem« predočevali nujnosti in važnosti banovine Slovenije. Zato smo se zadovoljili z uredbo, ki določa, da se morejo kompentence, kakršne je dobila banovina Hrvaška, prenašati tudi na druge banovine. Vsi pravični pa morajo priznati, da so je izredno lepo posrečilo, urediti banovino Hrvaško, ne da bi bila pri tem trpela državna misel, še več. samo okrepila se je. Ne med Srbi ne med Hrvati .ni nobenega nasprotnika banovino Slovenije in postavili se bomo zoper vsakega, ki bi hotel ovirati njeno uresničenje. K tem izvajanjem bi najprej ugotovili, da se stvarno krijejo .z .govorom ministra dr. Kreka v Trbovljah 21. aprila letos, kakor je o .njem poročalo »Jutro«. Kar se tiče slovenske .samouprave, so ravno Hrvatje večkrat poudarili, da bi se tu dala najlaže uresničiti, ker je najmanj za-homotama. Zamejila .propaganda je bila najbolj nevarna, dokler so bili Hrvatje nezadovoljni, SLOVENSKI NAROD IN DRŽAVA (Nadaljevanje s 1. strani.) V zadnjih tednih je bilo večkrat videti, kakor da ni več Kmečko delavska koalicija (SDS in 11KS) tako trdno povezana. Morebiti prav v namenu, da tako mnenje ovrže, je prišel ma zborovanje SDS dne 1. t. m. v Zagrebu podpredsednik I1KS inž. Avgust Košutič, na katerem sta obe koali rani stranki manifestirali nasproti politični javnosti svojo enotnost. # Na drugem mestu bomo pokazali, ka.lco Hrvatje spopo linj ujejo .svojo , samoupravo. In kako Slovenci čakamo nanjo. kako so storili nekaj Nemci, kako ,so storili drugo Italijani, Francozi, Angleži. Te zglede smemo študirati le z zadostnim sociološkim znanjem, z zadostnim razumevanjem sil, ki so bile tedaj in ki so danes na delu, z živim čutom zn trajnost ali prehodnost enih in drugih sil, z zadostno zmožnostjo ločevanja. Če pa gledamo na te zglede z običajno človeško površnostjo, samo z željo, kako dobiti koncept za reševanje konkretno nam postavljenih nalog, potem iz teh zgledov izvajamo zakonitosti, v smeri katerih »urejanje« Jugoslavije ustvarja le vedno hujši nered. Kako malo upoštevajo neki jugoslovenski ideologi na primer silno in usodno dejstvo, da italijansko in nemško tako imenovano zedinjevanje ni imelo^ nikjer opravka s tako izrazito postavljeno jezikovno in kulturno individualno tvorbo, kakor jo v razmerju do ostalega južnoslovanskega sveta predstavljamo Slovenci. Seveda je s čisto jugoslovenskega (to je velesrbskega) racionalističnega gledišča to »slabo«, toda 'kaj pomeni vse to proti moči tega dejstva. Vedno stojimo tu pred istim usodnim vprašanjem, ali se s tem dejstvom sprijazniti in na priznanju tega dejstva^ zidati dalje, ali pa ga poizkusiti z najstrašnejšim nasiljem uničiti. Hrvati so v^ nekem smislu še udarnejši primer, kakor je naš. Hrvaški primer namreč dokazuje, da se more neka skupina počutiti kot narodna individualnost, ne da bi ta individualnost bila tudi jezikovno izrazitejša. Kako malo upoštevajo ti jugoslovenski ideologi tudi dejstvo, da Jugoslavija sicer brez dvoma nudi Srbom, Hrvatom in Slovencem večjo varnost,^ kakor bi jo mogle nuditi posamezne »države« teh narodov, da Pa bi bila tudi Jugoslavija preslabotna. če ne bi bilo še drugih demokratičnih, naprednih evropskih sil, ki se upirajo nacionaListično-imperialističnim zamislim ureditve Evrope, v kateri pač ne bi bilo prostora za svobodo nobenega naroda več. Tudi nastanek Jugoslavije ne izhaja samo iz naporov Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč iz borbe evropskih (in ameriških) demokratičnih sil proti nedemokratičnim. Le v valu te borbe je mogla Jugoslavija nastati. In nazadnje: kje je doslednost jugoslovenskih ideologov, ko pa bolgarski narod puščajo ob strani? Kaj Bolgari niso Južni Slovani? Slovenci smo narod. Na tem ni danes mogoče ničesar več izprememti. Ničesar ni mogoče več izpremeniti na dejstvu, da smo kulturna individualnost z objektivnim učinkom naroda. Če pravijo zlasti jugoslovenski nacionalisti, da hočemo s tem tudi samostojno slovensko državo, imajo na to. v zgornjih izvajanjih dovolj jasen odgovor. Hočemo čim največjo samostojnost, a ne v obliki, v kateri bi okrepili vpliv nacionalistično imperialističnih sil iin oslabili skupno odporno moč južnoslovanskih (in s tem tudi drugih evropskih) narodov pred navalom imperializma. Jugolovensko nacionalistični očitki in razlogi kažejo jasno, kje je tisti mehanični duh, ki ga sicer nam očitajo, kje so elementi Heglovega pojmovanja države. Ko nam pravijo, da hočemo s tem, ko zatrjujemo, da smo Slovenci narod, brez ozira na levo in desno samostojno slovensko državo (pri čemer mislijo na odcepitev od Jugoslavije), potem bi bilo obrnjeno res, da je v Jugoslaviji prostora le za »jugoslovenski« narod. I oda, kje je ta narod? Nazadnje se bo le treba sprijazniti z dejstvom, da so v Jugoslaviji narodne individualnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je Jugoslavijo mogoče smiselno organizirati le na priznanju teh dejstev. Le tako organizirana Jugoslavija bo notranja drgnjenja zmanjšala na minimum in s tem povečala svojo zunanjo moč. Mogla bo biti privlačna sila tudi za Bolgare in mogla bo biti med predhodnicami evropske »federacije«. IT T . Ude Lojze. jo ,so Hrvatje saimi i.n zase večkrat uradno in .neuradno povedali. To načelo ,pa velja brez dvoma tu in tam. Gotovo ne bo nihče nikdar i.n nikogar sumničil, če kdo ne zahteva drugega kakor svojo pravico. A posebno .bo vedel vsak, tudi za mejfl da ni močnejše državne vezi, kakor je zadovoljnost, in pravice iporojana, iz enakopravnosti živeča. Sc&ske šivanke in detn&kcacija Uredništvo belgrajsko »Pravde« je zaprosilo tajnika Hrvaške kmečke stranke dr. Krnjeviču, naj ji napiše .sestavek za njeno velikonočno številko. Dr. Krnjevič je to storil, »Pravda« pa sestavka ni hotela priobčiti. Zato ga je priobčil »Ilrvatski dnevnik« d.ne 5. t. m. Kraljevič pravi v njem, da je daleč od tega, -mešati so v javno živl jenje Srbije, kakor tudi Hrvatje odklanjajo, da bi se kdo .mešal v liji line zadeve. Na prošnjo pa .bo spregovoril o srbski demokraciji. Po spo.razu.mu sc je očitalo Hrvatom, da so z načinom, .kako' jo bil sklenjen, škodovali demokratizaciji Srbije. Če bi bila pri njem sodelovala tudi srbska opozicija, bi bila demokratizacija Sr- ]ufy&st pravi Slovenci in Hrvatje, pa tudi vsi P°" šteni Srbi že od vsega .začetka. »Slovenski narod« je prinesel neku.kšn° anekdoto: Roosevelt in Suimner Welle-s se aneivuoio: iv.h-.t-. ->- ... • ............ ■■ --- razgovurjata o vojni v Evropi in mu zadnja, ugotovita, da je še ni, ker se — Srbi še n vojskujejo. Kdor koli si jo je že nz.mi.sli' dobro je zadel balkunsko visoko-merstvo njo. A kar koli .se je že mislil ob njej <> sumi, -kur koli so si mislili drugi, ‘tega gotov« ni inihče pričakoval, da -se Iki nuseil na sv(“ list, ki bo izvajal iz nje popolnoma resn« razna nacionalna dognanja. V deželi neomejenega jugoslovanstva -P" je menda rta, v.se mogoče, Kakor znano, so izdelali Nemci tebnič-J dovršen film o delovanju -svojega letals" v nemško-polj-ski vojni. Ta film predvajaj, /dai po balkanskih prestolnicah i.n nav< suieio z njim balkanske narode za nemšk. kulturo in tehniko. Pred kratkim ».K ta film tudi v Bukarešti pred izbranim .j čin« tvorni, med katerim so se nahajali . za-stopnik kralju in vlade ter vnsoki jc niki. Nemški letalski ataše v Bukarc v, imel pri tem -na zbrano občinstvo h k1 katerem je poudarjal smisel tega J 1 ne0. SLOVENIJA ■bbbbbubmhb 1940 — st. 19—3 L/Ador Koštrun: Pred novim koledarjenb Razredčeno in pospešeno nadaljevanje Torek, 26. Vil. 1938. — »Slovenec« se čudi, da se »Delavska politika« čudi, ker so korakali v sokolskih vrstah, ki so se vrnile iz yage, dr. Krainer, Pucelj, dr. Puc iin dr. Marušič skupaj. Pod naslovom »Dolgotrajna Posvetovainja« glosira »Slovenec« posvete zaradi inameravanega prihoda dr. Mačka v Bel-S>'ad, ipod maslovom »Rezultat poletne sopa-!Pa napoveduje ustanovitev številnih no-vjh strank na Hrvaškem, ki z dr. Mačkom jjiso zadovoljne. (Komaj ,poll leta po tem se glede marsikatere teh strank pokazalo, je črpala iz dispoizicijskih skladov dr. ^tojadinoviča iin .njegovega notranjega miti-lustra.) _ Sele danes se izve, da je ijMistal ime 22. t. m. dr. Korošec 'tudi častni Blejec ^fuidi dotičnega Lsilclepa občinske seje. C) podtonih sklepih občinskih odborov na Jese-nicali im na Koroški Beli pa še nii mogoče Poročati. — Zvečer objavi Avala same ugodji8 vesti o prihodu, sprejemu in bivanju dir. [ojadiiioviea v Splitu, kjer je imel nespor-111 vodja JRZ iznairnunit igovor o tem, da o prometul)i ustave in o načelu narodne din rz^vine enotnosti ni govora, volitve pa bodo ^Pozneje čez leto dni. Sporazum ine sme “[‘‘osnova notranje poli i tike, kajti .njegova i . da je prva resna in trajna vladna komisija. Dr. Maček in združena opozicija Sedata nazaj, mi pni JRZ pa gledamo ma-Przicionalcev in z boleznijo dr. Mučka, veseli se pa članka v »Saimoupravi«, v katerem poudarja neki M. L. zanesljivo ju-?o slo vensko razpoloženje Slovencev, zb ram ih dr. Korošca. — Po slavnostnih dogod-o[ .v Splitu oh sprejemu vodje JRZ se dr. ‘ojadimovič umakne v Dubrovnik v i nitim-ka? s'"vesnosti, ki so hitro pri kraju, na-j2 T Se odpelje v Cavtat. »Samouprava« bo n J^. nad izidom teh slovesnosti smela da-s objaviti, kakšne so bile te slovesnosti v A snici iin s kakšnimi klici, so bile okrašene. N ®>i ne bilo »Samouprave«, bi javnost še aPrej mislila, da so poročila Avale resnična. , Sobota, 30. VII. 1938. — S poseibniimi čr-kaitni objavi »Sloivenec« oklic dr. Antonia Ko-fošca: »Narodni tabor v Šoštanju! Pozdirav-Jen, imoj narod! Jutri sine dam, iko boš na la stnem taboru v Šoštanju prisluhnil čudovitemu snovanju svoje duše: le z Lskre-j,1® ^loyenst\om do krepke, nezmagane ju-. s'ova lisk e državotvornosti. Triumfalen po-<>(f te tvoje misli naj zmagovito odjekne Pohorja, Karavank iin Mozirslko-Sol-^vskih planin! Bog živi! »Hrvatska straža« pojavlja beležko, da »znana Zveza fantovskih odsekov ne spada v Katoliško akcijo, “ir ugotoviti je potrebno, ker je neka oseba ^'slila, da je sveti oče nagovoril ob priložnosti skupne avdience sGovensIkih mladeni-ev KA predstavinike te telovadno-proisvetine 0rganiizaeije, to pa ni res.« (Dalje prihodnjič.) MEJO Noto gibanje * primorski emigraciji \ zadnjem času je opaziti v primorski igraciji, izlasiti organizirani, gibanje, ki inoraimo zlasti Slovenci pozdraviti Poseb-vidino je postalo to gibanje, :ko je del .“iigramtov začel izdajati svoj list in v njem 'asno očrtal svoj program, zlasti jušno glede »Pfašanja slovenstva, kar smo v našem listu 6 omenili. Kolikor moremo presoditi, je novo giba-jJe> ki gotovo ni talko inovo, le da je sedaj h ko predrlo m a dan, v ostrem nasprotju J7°ti dosedanjemu kurzu, ki ga je vodilo (^‘/-i deset let eno in isto vodstvo. Zlasti so »o'1:? nastopili proti tetmu iistrski Hrvati, ki Jiini domače razmere pomagale že do teiga, [r so so 'postavili na lastna tla in predli z belgradsko centralo vse stike. Do-•'uinjeiinu vodstvu očitajo nejasnost v pro-v vseh pogledih, nedelavnost, ne-s- l,|(ik ratičnost in nedoslednost. Kako bi moglo eno in isto vodstvo mirno pre-f J^ttriti skozi vse dosedanje totalitarne ti*lIn° Pr‘ IU1LS’ s katerimi je vedno našlo to? *tike? Značilno pri vsem pa je tudi hr’.,..a vodstvo ni našlo v zadnjih treh letih >,1 .e, da bi sklicalo Ikonig.res, ki so ga ))jUs’i Hrvati in del Slovencev zahtevali, da So na njem rešila sponna vprašanja. ^.Sloveinsika primorska emigracija doslej še > . ffnela takih uspehov kot hrvaška. Po.lo-j,^1 Je pri .nas zelo otežkočen in skupnost k° doseči, iker so se organizacije raz-ka • v staroslovenski liberalni in kletri-Ho 'J1 'tabor. To je zlasti vidno pri vrhlovih, .!'ko pri filensitviu iteh društev. Tako v nismo videli niti ene skupne t(.| 'J*' teli dveh skupim, kot bi bilo vsaj v tuj- vprašainju nujno potrebno. Ovire so pa Sft|nt druge in izvirajo zlasti iz celostne mi-, Nekaterih vodilnih emigrantov iz k taihorov. Kako vse to vpliva na maso. _________________________________________________________________ GOSPODARSTVO ______________ Avg. Bercieri: Preračun banovine Hrvatske Svioje dni simo pri nas veliiko irazprav- iPo osemmieseičincm razmotrivainju in ijali o tem, v kolikšnem dbseig'u je mo- pregovorih je nazadnje ‘banovina Hrva- gočo decleintirailizinati diižavme finance. š,ka prišla tudi stvarno do svoje fiinamene Viseim je še v ispominu, da so ibilla mvne- saimouiprave. Da je billa pot do taga uspeli ja hudo različna; nekateri so bili pre- ha težavna iin je bilo treiba v Belgradu pričami, da se ne mlore decentralizirati pmemagati mamiikatero zaprelko, dokaizu- vofi kot 20 odstotkov skupnega diflžav- je najibolje dkolnost, da preračun ni bil nega preraičuna, drugi .spet, da je mo- sestavljen, kakor bi normalno moral biti, golče izvesti decentralizacijo v veliko pred 1. aprilom, temveč išetle kasneje z večjem obsegu. Temu prepričanju pri- veljavnostjo za nazaj iin še to tako rekoč merno je bilo tudi zavizemanje za samo- v obrokih. Dne 6. apirila je bil namreč upravo; tisti, ki so (billi mnenja, da se sporočen javnosti samo preračun iizdat- more decentralizirati lle 20 odstotkov, se kov. preračun prejemlkov dne 19. aprila, zanjo niso tako navduševalli kakor tiisti, a ureidibe, ki se nanašajo na pobiranje lci so bi.li prepričani, da se dia v tem po- davščin, je iminiisitrslki svet sprejel šele gkdu doseči dosti več. Vise te razipirave 25. aprila. Tako si moremo sedaj ogle- pa je končala nredba od 26. avgusta pre- dati prteralčuin banovine Hrvaške in na telklega leta, s katero je bila banovini njegovi podlagi napraviti različne ea- ITrvaiški priznana finančna samostojinost. ključke. Izdatki: 1. Vrhovna banovinska uprava............................................din 22,830.080.— 2. Oddelek za notranja dela................................................... 120,055.953.— 3. Oddelek za prosveto.................................................„ 394,145.521.— 4. Oddelek za pravosodje...............................................„ 125,376.600.— 5. Oddelek za kmečko gospodarstvo......................................„ 105,087.507.— 6. Oddelek za gozdarstvo ..............................................„ 36,929.762.— 7. Oddelek za rudarstvo................................................„ 11,626.510.— 8. Oddelek za obrt, trgovino in industrijo ............................„ 28,955.841.— 9. Oddelek za tehnična dela............................................„ 212,318.228.— 10. Oddelek :za socialno politiko........................................„ 21,755.987.— 11. Oddelek za ljudsko zdravje................................................. 168,840.470.— 12. Oddelek za finance............................................... 116,524.359.— 13. Pokojnine..................:............................................„ 10,617.467..— 14. Banovinski dolgovi......................................................... 25,986.195.— 15. Preračuinski rezervni krediti......................» 50,000.000.— Skupaj . . . din 1.451,000.000,— D o h o d k i': I. Splošni banovinski dohodki: Nreposredni davki (zemljarina, zgradarinna, pridobnina, rentnima, družbeni in uslužbanski davek, davek na samce, davčni dodatek din 625,000.000.— Banovinske doklade.......................................................... 69,500.000.___ Udeležba pri skupnem davku na poslovni promet...................... 37,500.000,— Izredna doklada na uslužbenski davek............................... 15,000.000,— 1 akse po zakonu o taksah, zakonu o sodnih taksah, vozarinske takse itd., kakor tudi samostojne banovin sko takse..................„ 291,500.000._ Posebna doklada za vzdrževanje srednjih in strokovnih šol ... „ 4,500.000._ Užitnina na alkoholno pijače, samostojne banovinsko užitnine in udeležba na skupnih banovinskih užitniinah............................... 190,000.000,— Razni prejemki iin refundacije države....................................„ 43,838.279._ Neplačano dajatve iz prejšnjih let.......................................... 73,500.000,— II. Banovinsko gospodarstvo: Oddelek za prosveto ..................................................M 560.000.___ Oddelek za kmečko gospodarstvo ................................ 24 583 755__________ Oddelek za gozdove . .................■ . ” 40,434.155.'- Oddelek za tehnična dela .............................................” 1,336.000._ Oddelek za socialno politika........................................ ” 977.011 _ Oddelek za ljudsko zdravje ............................................ ” 32,770.800._ Skupaj . . . din 1.491,000.000.— Ta preračun, četudi ni še takšen, ka- obliki, da la ni odvisna od dotacij cen- kranega želi imeti banovima Hrvaška, trale. V ostalem pa nudi preračun ibamo- iprecej jasno kaže, tla niso imeli i prav vime Hrvaške mnogo prilolžnosti za pre- naši pesimisti, ki so trdili, da se od dir- inotrivanjle raznih političnih, gospodar- žavinaga preračuna me more oddvojiti ipo- »kih in socialnih vprašanj in bi zaslu- membnojših zneskov in da država tudi žil, da se me samo s preračumsiko teh- ne more prepulstiti .posameznih svojih ničnega poglleda, temveč tudi s teh po- (lolio; likov neiposradno samoupravi v taki gl ec lov o njem razpravlja. Težak gospodarski položaj v Primorju Letošnja dolga in huda zima je pustila zek) hude -nasledke. Vse poljsko delo je zastalo za več kot mesec dni, kar je za te •kraje zelo težlko, če se pomisli, da zavlada v poletju navadno veliika suša. Draiginjia je kot nasledek ylo.jne omeimogoči'la ‘ljudem, da l)i si kuipovali živež, iki je postal -izredno drag, tako da ipo nekaterih krajih lij udje stradajo. Alasti je it 11 prizadet Kras in istrski kraji, kjer je ipridelek vedno (premajhen, da j)i zadostovali do .nove letine. Pa tudii za tiste, ki si lahko nabavijo in imajo denar, mi vec lahkjo ipriti do vsega. Minogo potrebščin je inamireč imogoče dolbiti le na SLOVENSKE POSEBNOSTI kante, tako mesečno le 5 dkg kave na osebo, 'A kg sladkorja itd., poleg tega pa so do sedaj uvedeni trije brezmesni dnevi. Kakor povsod, je tudi v teh krajih se-dainja vlojina imela velik odmev. Kraji so namreč na imejii, tako da iprav maži kraji najprej čutijo visalko spremembo v položaju. V tem času je to zlasti hudo, ker so vsa polja obdelana, vsi travniki pa izeleni. Da vojaštvo inilkjer nima do vsega teiga iposebne piozornosti, pa je zinano. Novi položaj iin stanje, če bo dolgo trajalo, Ibo vsekakor pustilo v naših žo tako pasivnih krajih težke gospodarske nasledke. nih n<'. zlustj jasno po tem, da je včlenje-in ,i (J i' u st vih kotna.j 10% vseh emigramtov l°vni,li 51 ' VSU 1 ^‘vu *e 1M) nekaj de- Na Vnebohod so mladi ljudje pobirali po ljubljanskih ulicah darove za kočevske Slovence. Človeku je bilo kar veselo pri srcu, ko je videl, kako se ljudje večinoma niso branili in godrnjali, ampak skoraj vedno z veseljem dali. Tudi mladi nabiralci zaslužijo pohvalo. Vendar pa se je gotovo vsakemu med n jimi postavilo vprašanje: ali je mogoče s takimi nabiralnimi akcijami v resnici kaj pomagati? Ali je z denarjem, ki ga vržejo, mogoče kupiti eno samo zadolženo slovensko kmetijo iin preprečiti, da bi prišla v tujo roke? Ali je morda mogoče s pomočjo tega denarja dati zaslužek tistim kočevskim o love,ncem, ki ga nimajo? Če ne to, kaj potem? Ker — same propagande :ni mogoče jesti, ne biti zadovoljen s še tako navdušeno nabiralno akcijo, če ne prinese resnične pomoči. Z drugimi besedami bi se to reklo: Po-moč ogroženi slovenski zemlji bi morala priti se od kod drugod, ne le iz ubogih slovenskih žepov. Priti bi morala v taki obliki, da bi slovenski človek vedel, da nekomu ni vseeno, kako se mu godi 111 da se odgovorno mesto zaveda, da je v državno Mladina ima besedo »Škofijski list« z dne 25. aprila 1940 objavlja resolucije zborovanja duhovnikov ljubljanske škofije z dne 6. marca 1940, med katerimi stoji pod točko 14. tudi sledeče: »1_4- Škodljivo razcepljenost v vrstah katoliškega delavstva je povzročilo predvsem to, da so zašli nekateri vodilni krolgi Jugoslovanske strokovne zveze pod vpliv marksističnih idej in se iniiso oklenili takoj v začetku papeževe socialne okrožnice »Quadragesiimo anno«. Pisanje »Delavske pravice« in delova-:nje Jugoslovanske strokovine zveize je že nekaj let tako, da se je organizacija sama izločila iz skupnosti celotne katoliške dejavnosti. V JSZ je gotovo mnogo vernega krščanskega delavstva; vse to vabimo zaradi edinosti v vrstah katoliškega delavstva in v interesu strokovnega delavskega pokreta, da vstopi v katoliško strokovno organizacijo ZZD. Katoliška akcija je med delavstvom kričeča potreba. Zato se mora v vseh župnijah, kjer stanuje delavstvo, takoj organizirati Zveza mladih katoliških delavcev in delavk.« £#f msc fa nosi Udi Balkan in velesile »Slovenec« razmotriva v svoji torkovi številki ina uvodnem imeistu položaj južnovzihod-nih držav in tako zaključuje svoj sestavek: Ko so so zad.nje tedne prerekanja med velesilami, tako ornimi, ki se med seboj vojujejo, kakor tudi tistimi, ki v vojini iniso udeležene, sukalo okrog vprašanja, kdo 'bo proti komu vzel južno vzhodno Ev-ropo ipod zaščito in kdo lx> koga prehitel pri tem delu, se je obema taboroma dozdevalo, da stvar me bo preveč težka. Italija in Nemčija sta na sestanku isvojili voditeljev na Brennerju rekli, da je to mogoče storiti v dvoje brez sodelovanja Sovjetske Rusije, Anglija in Francija pa sta Spoznali, da spričo nasprotja med Sovjetsko Rusijo in Turčijo na Moskvo ne moreta in ne smeta računati. Toda, ko je začela sredozemska (napetost nastajati, ko se je razvijala v vedno hujšo vročino in ko smo imeli že vtisk, da je prišel čas za usodne rešitve, bodisi z ene strani, bodisi z druge, se je v diplomatični.h razgovorih imed Nemčijo im Moskvo, a tudi v razinih objavah moskovskega radia, da ne govo-irimo o drugih anakili. pojavila 'podoba sovjetskega delničarja, ki je prijavil svoje apetite Je : to brez dvoma tudi na,jk v al i t a t i v n e j ši | vso Italijanske proizvodn je. V filmu je 5 preprosto nazornostjo podana zgodba ini^e' re, ki njen si:n ubije skopuha zaradi pravi ji vo ljubimke; režiser se je spret110 ogni) vsem praznim, čemernim učinkovitosti®1'j V filmu nas preseneča čudovita estet**11 skladnost med notranjim potekom zgodbe*"! zunanjo igro, ki je prežeta od težkega/'1' ma, temu pa se enakovredno pridružuj1’ glasbena spremljava, ki daje življenju ## platnu 'svojsko barvitost in dogajanju & čan poudarek. _ Vso težo zgodbe 'nosi glavna oseba Dore. Igra jo slavna italijanska igl8T. Ema Gramimatiea, ki jo zaradi njenega'1, renite.ga obvladanja, igralskega znan ja, T' sok o ustvarjajmo iin izrazne zmogljivosti " subtilne osebne kultiviranosti štejejo 1 vredno naslednico Eleonore Duše. Film »Jeanine Dore« je preskrbela slo''0!1,’ ska filmska družba. Emona Film (sloveni napisov žal mi bilo), ki nam obeta v tej se’ zorni še en film iz isto igralko v maslo''*11 •vlogi filmskega dela »Vdova« po drami ^c' mata Simonija. Prvi slovenski barvni film našo pokrajine in narodnih obredij im p'5 sov jo snemal g. Božidar Jakac, akad. kar, ki ga je v petek 3. maja pokazal % šeimu krogu občinstva v veliki dvorani ” goviskega doma. Uvodno predavanje je L I voril g. France Marolt o kulturno poh*1^ mem pomenu narodnih festivalov in je :P( I tem poudaril veliko dokument ar ično važ>1’ teh filmov za dokaz slovenske narodu® „ mobilnosti (kot so hkrati dragocen znanstv . material slovenskemu etnologu, ali na P ' mer gledališkemu de,laven). Polna dv0fa gledalcev je s tihim navdušenjem in vrani jo sledila preprostim posnetkom beto*^ jj, jimskili, štajerskih in prekmurskih narod11^ plesov in spremnih mitičnih običajev, k>' . jim vmes sledili posnetki dolenjskih, g<>r skih in ostalih našiili pokrajin. Ta prvi venski barvmi (inem.i) film so denarno o®®, gočili ameriški Slovenci, in slikar g. je pristavil, da so iprosili predvsem za go snemkov poljslkega kmečkega dela, po Kj tereni so jim v novi domovini najibol j tf Film bo odšel v Ameriko. K. P' O vi, vi z našim pismom, vi z našo besedo možje — kam, kam ste pahnili sebe in nas? < Oton ŽU'pa'n ' * . e{' ^ ) Naša domovina je boj in prihodmPM jp domovina je vredna najžlahtnejše kry ju najboljšega življenja Iz muke trpljeiJJ" suženjstva neštetih milijonov bo zrasla , ša domovina: vsa ta lepa domovina z v svojim neizmernim bogastvom. Ivan Canknr' Urednik in izdajatelj: Vitko Musek, Ljubiji pri nas v navadi. Poročevalci o nositnih stvareh podtikajo posaiine^1’ , umetnikom in njihnini delom cele i ve iizumetničenega in za Jase ipriv‘ ^ nega umstvenega ozadja in idejnih ^ lobocij, ki jih nikjer ni iin ne r zapeljuje umetnike in občinstvo. I je pri nas dobila prvo besedo talko 1 pj j novama umietnostna stilna kriiik^^r | imamo tudi stolico za umetnostmo J^o j doviino ,ua vseučilišču, naše umetfl0^^ I ustvarjanje ne napreduje, ne veifi kaj ne. Kritika naj bi obsojala j.\C priznavala dobro, ne P«>