P6STNINÄ Ljubljana, dne Podružnica: Z A G R E B, IZDAJA ZA SLOVENIJO PÄVSÄUAÄNÄ. 16. avgusta 1920. Demetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA SLOVENIJO JUQOSLOVANSKABORZfl Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16. ▼ mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske :: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: Ta dopise sprejema Snoofna ekspedicija AI.latent, Ljobljana, Itonpsoi trj 3 j RazPoši|ia 86 menjaje brezplačno po vsej kralje-Irojavi:Ji«-Ijeijau »HiiilBrt.iti», im,utoil,Milj Bencin Petrolej Gonilno olje Strojno olje Cilindrovo olje Tovot - mast Kolomaz Vazelin Olje in mast za usnjarje i. t. d. dobavlja promptno Mineralna rafinerija Dravograd Dopise na Centralo v Mariboru. Tel. 80. Brzojavit Rafinerija. Kapitalisti I Kdor hoče naložiti milijone kar sploh najbolj mogoče varno, dobro, najbolj plodonosno in popolnoma diskretno, ta naj piše pod šifro „Fortuna“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. y 0.L LJIIBLJIlllll Dunajska i. 33. Oskar Fuchs i drug, Zagreb, Vlaška ul. 59. Tei tat n-ra. nudi sa svoga skladišta uz umjerene dnevne cijene, svakovrstnu kolonijalnu robu 1 ke-mičke proizvode na veliko. Zahtevajte cijenlke! Tel. 386. Tel. 386. Maribor, Gosposka ulica 38, trgovina z galanterijskim blagom na debelo nudi po znatno znižanih cenah: Cigaretni papir in stročnice znamke „ALTESE“. — Čistilo in voščilo za čevlje znamke „FOX“. — Kalodont, razni pisemski papir, ključavnice za košare in razno drugo galanterijsko blago. .BALKAN' Trgov, špedicijska in komisijska del. družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarlnanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani — Skladišče, sooieno s tirom lužne železnice. — I. ljubljansko javno skladišče. Naivežie domaže žpeditiisko podjetje, "Wl | Dobavni viri. ©cd®©©©© | I r.nrnr trgovina z au- 1. J.llUlcl, tomobili, motorji, kolesi in tehničnim 'gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14, tel.int. 462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406. z MM, kem. čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Šelen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice: Maribor, Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje. Jeter Kozina 8 to., tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210. 4. „Kolt IjedeL Stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c. 33, telefon 142/a in 1230 a. 5. Hiiuiiiua empeuitlj Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147. 6. Viktor Seiner i sini zem. proizvodi, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11. .z Brata [ul, Ä1; Sad (Bačka). Najboljši izvor za kupovanje zemaljskih proizvoda, navlastito brašna, žita, posij a, zobi itd , izravna veza sa producentima. Tražite cijene i mustre. Čurcijska ulica br. 11. Telefon br. 10. Brzojavna adresa: Bračulič, Novi Sad. J. Tomažin,®;"»: Pred Prulami. Pii«*]«“ elektrotvrd-. „ÖlBlId ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450. greb, Preradovićeva ulica 13. 23. Svali 8 Bizjak, in manufakture, Ljubljana, Dvorni trg. 3. 2iSt.KOOli,SSf,Kr. dište papira. Knjigarn hrv. vseučilišta L jugoslov. akademije, Zagreb. parfumerija, 25. U. Uiaillll, Ljubljana, Dunajska c. 12. ,5.č.verlajv,s:i;k„: predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4. k. Itelje „Helios“,bI£ Ljubljana, Aleksan. c. 5. >7. Marija Tiiar, lant rijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5. 7.1, [.Rotar, rij a, fotomanufaktura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, tplefon 402. s. Strojne tovarne in livarne B. O. LÄS5 c. 48, elektro-oddelek. z S. Potoinik, K S gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg. ul 6. io. Fran Parkelj, ™,v?=*a Ljubljana, Šelenb. ul. 6. AH,in“ B. Čvančara, 11. „HUHJfl ^drogerija, Ljubljana, Šelenb.ul. 5. Marko Fleš, boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5—85. 26 Tllß RßX CO., pfsahfih strojev in pisarniških potrebščin, Ljubljana, Selenburgova ul. 7. 27.]XMj,Tv,io';io. Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Specijaliteta: .Selja- čke vodenice“ — za armu, brašno in gerstle. 33. Franjo [erar, äis kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale. greb, Frankopanska ul. 8. Tel. inter. 3-31. Brzojavi: ,Elektros‘ Zagreb. 28. Brata Sever, tSt na, Gosposvetska c. (Kolizej). krznar, 29.11li|J UUjfln, izdelova-telj čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). 9.1.Banat sin, S™": varna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307. 2o.l.Bonai, Ljubljana, Šelenb. ul. 5. Telefon 222 2i. F. 81. liker, Sg: zaloga ^premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117. Joit i šnkle mehaničko bra- varska radiona, Za- s« Frkovit i Krao, zif reb — Mesni č ka 5, Ljubljana — Stritarjeva ul. 7, Beograd — Sarajevska 8. 3,Sever 8 Komp., semena in deželni pridelki, Ljubljana, Wol-fova ul. 12, tel. 316. “ d. d spedi-32. „UQID0U cija — komisija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska c. 33 Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel, 375,. Ekspozitura, Wien, Opernring 21. sdmiiaMKo/S: niča, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. 35 BgtOII [dldd, Ljubljana! Dvorni trg 1. 36 „ Slovenija“, St valnica, Jesenice — Fužine, Gorenjsko. 37. talon Paoli, Ä'” mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 38.Fr.tasin,w.x tnine, Ljubljana, Še-lenburgova ul. 7 (pred glavno pošto). 89.1. Löwinjer, ‘"S. ~ Zagreb, Vlaška ulica štev. 24. f Mafia“ zavaroval-40. „UUullu ) na družba, Žagreb. Podružnica za Sloven i jo, Ljubljana, Stari trg 11. 4.. Filip Piisfov, “nli: bij a n a, Šelenb. ul. 7. 42. M. Lttooja, ns Maribor, Aleksandrova ul. 23. «Bioiiie inf, “S: izvodi, centrala Beograd, KnezMiletina'15. Filialka: Vel. Kikinda-Banat. 4. Milan Keil, SäS Zagreb. Boškovičeva ul 3, telefon interurban 17-62. »s Jeilrof,- Nv'o,d,?i: ured za električno industriju i pogon, Za- I L Laki, 18. i Les, 47. Lekarniške embalaže, 20. Lepenka, 20. Livarna, 8. Lubje, 48. M Manufaktura, 23. Mast, 49. Motorji, 1. O Oglaševanje, 5. Obleke, 23. Orodje (alat), 58. Cfnta“ družba z o. z 46. „JlUId Št. Vid nad Ljubljano. Zastori za okna in postelje, gar-dine bonfams in druge vezenine. 47. Import, export, zemaljskih proizvoda, kolonijalne robe, žitarica, gradjevnog i gorivog drveta, žestokih pića, velepecara šljivovice, rakije itd. Bos. Šamac. Brzojavi: Meštrovič. — Tel. int. 17. lit. M. Pivljakovit, carinarska agentura, Maribor, Cafova ul. 2. 48. M. Stergar, P*kTh pridelkov in vegeta-bilij, Kamnik »s Jovan lomit, Stš ječma (Malzkaffee) i ljuštenog ječma, Mitroviča, Srem Brzojavi: „Amerikanec“. Telefon broj 37. 50. Fraoz i drog, otpremništvo Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon 2-61. « Zadloga za proizvodnjo cjpmpna • sjemena po- jJBIIlCllü , vrca, cvijeca, gospodarskog bilja, vo-čaka i sadenica, Zagreb, Preradovičeva u I ca 20. Telefon 17-74. 52. dllllUll OBll 1 vina kolonijalne vele-, trgo- spe- cerajske robe, Zagreb, Vlaška ulica 57. |*q*4< Jugoslovenska 55. jjll&a , tvornica elek. strojeva d. d. Karlovac, Brzojavi ,Ites“,Tel. 15. 66.,.lldria“,---Sikeoik pec Ini pr. šek, vanilni sladkor, čaj v z; vitkik, sladna kava, Ljubljana, Gosposka ul. 16. =7.,üio“,-Oskar Fortis i liriin boja za tkanine, I Illliy, Zagrel, Vlaška ul. 59. k. Kootnj Dion, „0;°,t tehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. Tel. 460. zdra-11) viina zelišča,deželni pridelki, zastopstvo paroplovnih družb, Ljub'jana, Kolodvorska ul 35. cementarna. ■ y nija. Laško, Slove- [rjavet s Tork, .XI lopati"), trgovina z železnino, Ljubljana, Watvazorjev trg 7. „FlltlOS“, p,Ld„ maljskih proizvoda, pledinama, kolonijalnom i inom robom, Zagreb, Vlaška ul. 21. Brzojavi: „Fructus“, Zagreb. _____ «Jiriimetoiska knjižara, i papirnica d. d vina cigaretnog papira, do-pisn:ca, materijal za pisanje i risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4. . Kovatevit iSalatir, £ vački, odpremnički i komisioni pasao, Bosanski Brod. itipkarm. Iretht iKovatiU«.“: mikalije. Zagreb, Poslovnica, Ilica 31. Telefon 17-95 INDEKS k „Dobavnim virom“. Agenture, 13, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1. B Barvanje blaga, 2. Barve, 18. Baterije elektr., 14. Carinarjenje, 54. Cement (porti., roman), 60. Cvetje, 48. Čaj, 56. Čepice, 29. Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 4L Črnilo, 53. Deteljno seme, 48. Deželni pridelki, 6, 12, 31, 37, 43, 47, 49, 59, 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 53. Drogerija, 7, 11. Eksport, 18, 39. Elektromotori, 55. Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55. Elektro tvrdka, 14, 45. Firnež, 18. Fižol, 48. Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11. G Galanterija, 17. Garaža, 1. Gobe (suhe), 48. Graveur, 35. Gumi (tehnični). 1. I Import, 18, 39. Inseriranje, 5. Ječmen (žgani), 49. Ječmen (luščeni), 49. Kartonažna tovarna, 19. Klingerit, 58. Ključavničarska, mehanič. delavnica, 22. Knjigarna, 24. Kolesa, 1. Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12,21,32,50, 63. Korenine, 48. Kože, -29. Krojač za dame, 9. Krojač za gospode, 9. Krznar, 29. Plakatiranje, 5. Pohištvo, 28. Poljedelske potrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36. Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44. Premog, 21. Svetlolikalnica, 2, 34. Štampilje, 35. Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49. Reklama, 5. Papir, 17, 20, 24, 53. Parfumerija, 7, 11, 25. Perilni prašek, 56. Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. Pisarniške potrebščine, 26. Samoveznice, 42, 44. Semena, 31, 51. Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56. Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33. Slanina, 49. Slivovec, 47. Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. Špedicija, 12,21,32,50,63. T Terpentin, 18. Transformatorji, 55. Tvornica tinte i kemikalije, 64. Ure, 38. Vinska klet, Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, 48, 59. Zlatnina, 38. Žarnice, 14. Žganje, 47. Železnina, 58, 61. j Hffll ! sadjarske in vinorej-■ skešolezpra'iiso, star ! 34 let, oženjen, išče J primernega m,"sta na ! kakem veleposestvu * na Hrvatskom . Dopisi • pod „Ekonom“ na J upravo lista. Automobilni plašči z dušami v raznih dimenzijah, ceno na prodaj. Dopisi pod: „GUMA” na upravo lista. I I 8 I I Žito ! Žito vseh vrst ima in dobavlja najhitreje in najkulantneje Hartl i Mernatovid (preje Petrovič i Hartl) veletrgovina Subotica-Bačka. m ■ i m i ■ B B B BH 9B ■ H BB I liuisl i Slom sli nudi v o K 40 — j Mlekarska udruga u VIROVITICI. g =........................... S BB BB BB BB S- H ES fcH aieaieiaaaBaieseHiBB ^ ” ” ...................' " ' Francuski toaletni sapun vanredne ejene i kvalitete. Dz. a K 60 -, ä K 80 — la. ä K100' -. Dobije se P NARANČIĆ, PETRINJA. v___________:_______j Uubliana sttalEOčia oliia lit. (naspi! glavne pniln.) Pecljalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. Iv. Iv. Reguliranje cen. lina trgovec v splošnem res prekomerne dobičke, ki sc mu dan za dnem očitajo? Na to vprašanje ni težko dati z dokazi in primeri podkrepljenega odgovora. Če zahteva trgovec za svoje blago prekomerno ceno ga vsled konkurence od druge strani enostavno ne bo mogel prodati. Prisiljen je torej k prodaji s „primernim“ dobičkom. Za konkurenco pa ne smatram toliko ostale trgovce nego organizacije konzumentov, to so razna konzumna društva in zadruge, ki nimajo namena „prekomerno“ zaslužiti nego le preskrbovati svoje člane z blagom po primernih cenah. Če je trgovec dražji od teh, se konzumentje seveda obračajo na svoje trgovske organizacije in trgovec mora počasi a sigurno propasti ali pa se zadovoljiti s primernim „meščanskim“ dobičkom. Če trgovec preslabo plačuje, producentom je na prosto dano, da se združijo in sami razpečavajo svoje pridelke ali izdelke in tudi ta trgovec bo moral propasti. Ves krik in vik na trgovstvo radi baje prevelikih dobičkov je toraj neosnovan. Radi par izjemnih slučajev v izjemnih razmerah pa vendar ne gre obsoditi pavšalno vse trgovstvo. Če se čuti konzument ali producent po trgovcu oškodovanega, prosto mu je, da se organizira in ustanovi lastna konzumna društva, zadruge itd. Nastalo bo tekmovanje med samostojnim trgovcem in konzumentovo ali producentovo organizacijo in ne eden, ne drugi ne bo mogel „prekomerno“ zaslužiti. Izid boja in zaslužek trgovca bo odvisen od obojestranskih zmožnosti. In da ima zmož-nejši uspehe in jih ne odklanja čeprav so materijalni, je jasno in v redu. Tako je v vseh poklicih. Vzemimo časnikarje. S svojo duhovitostjo, naglim, pravilnim presojanjem položaja itd. si je pridobil ime. Izdajatelji časopisov se trgajo zanj. Ta mu nudi mesečno 10.000, drugi 20.000 itd. Ali bi časnikar tako ponudbo zavrnil kot „prekomeren dobiček“, ki ga morda očita v svoih člankih trgovcem? Ne verjamem prav. Isto velja skoraj za vse druge poklice. Zmožnejši prekosi svoje sovrstnike ter je na višjem mestu seve vsem viden, medtem ko ostane tisoče drugih nevidnih in zato zavidnih. — To je večen boj v naravi, ki ga opazujemo v rastlinstvu, živalstvu in človeštvu, boj brez katerega bi ne bilo gibanja, življenja, napredovanja. Obsojati moramo toraj vsako umetno določevanje cen. V prostem prometu se bodo iste same regulirale. Kot trgovski list seveda ne moremo propagirati konzumne in druge organizacije konzumentov, naperjene proti trgovstvu, vsekakor pa se mi zdijo te kot naraven regulator cen brez primerno bolj opravičene kakor različne komisije za določevanje cen. V tej igrajo običajno glavno vlogo politični momenti; konzumi itd. pa imajo kolikor toliko gospodarskega razumevanja in občutijo posledice morebitnih kozlov na lastni koži. A. T. Zvišanje železniških tarifov. Prijel sem se za glavo, vščipnil v bedro, kakor človek, ki ne ve, ali bdi ali sanja. Vidim, da se sosed na levi tudi krega, mamica na desni tarna, tu robantijo, tam kolnejo, ves narod, vox populi, se krega, ker ne razume modrosti, ki kaplja iz beograjskih možgan. Za božjo voljo, kaj jim ni mar posledic! Tako težko breme bo nalagalo to povišanje na rame najbednejših, da jih človek niti ne more v hipu razbrati. Pomislite samo: Oddahnil se je vsakdo, ko so začele cene padati, po malo sicer, ali videti je bilo vendar le neprestano pomikanje navzdol. Sedaj pa, kot bi trenil, je obstal barometer, povsod kakor na povelje. To je prva, že vidna posledica. Vidiš ga, hudiča, kako se že pripravlja, da bo skakal zopet navzgor, pa ne po malo! Druga posledica. Tretja posledica: Ustavil se bo ves izvoz. Zakaj? Ker bodo cene naših produktov tako visoke vsled velikih železniških troškov, da ne bomo mogli konkurirati z nikomur. Kaj bo četrta posledica? Padala bo, padala — naša valuta. Ako že mora imeti država večje dohodke, naj bi si jih poiskala drugod. Katerokoli drugo stvar bi obdavčila, vsak drug davek bi manje vplival na povišanje cen, kakor pa bo vplivalo povišanje železniških tarifov. Končnoveljavna regulacija valute n. pr. bi vplivala ugodno na vse cene, posebno pa najno- Višek priprostosti je olajšano in okrajšano knjigovodstvo. Takoj in lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Maks Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6. - Prospekt A. ram, Celje. O Fotomanutaktura, *? popravilo aparatov in zatvorov. Električne novosti karbid, vozila vseh vrst, vreče, stroje i. t. d. dobavlja uk nm Budapest III, Felsöerdösor 37. Dober in dva dobra [Http (Han) se iščejo za grafitni in ant acitni premogovniK na Hrvatskem. Ponudbe s prepisi spričeval in točnimi zahtevami pričakuje ZAGREB, Pejačevicev trg št. 3. □nanananimnBaaon g Koraf i Tritimovif, □ Valjevo (Srbija) □ mešovita trgovina □ Nudi svoje stručne g usluge za kuvanje □ pekmeza od šljiva O za kupovinu surih g šljiva itd. Kupci su q svakovi stne fabričice O (tvorničke) robe kao g proizvoda od kože; □ stakla svake vrste: □ porcelana groždjarije g (železo) električnog O materijala papirnate robe itd. a naaanaaanananaoa Ljubljana, Dunajska cesta 48. StOŽiHL Telefon štev. 532. ■■■■■■ Fabrikacija muškog : i dečijeg odela. : ^ .....m. —. JSr BBBIBEBBBBSBHaBEBSBBBBBBH 1 PIHA lOSLfttmi IIHHIIA SAM0VEZA I OVRATNIKA ‘ Armin Löwenstein B ■ Zagreb, Draškovičeva ul. o. B ___ BBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBeBBI laoaooannnanaaaaooaaannna! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Kupim v vsaki množini raznovrstna ireva in plaćam naj-višje cene. IVAN ZAFF Pobrežje pri Mariboru Jugoslavija. Istotam se proda 2000 kosov -*■ ■- ■- Salmiakova oni pristna, za te-DVl, legrafične elemente in električni material, za močni in slabi tok. Dobavlja od skladišča Maribor: MELI-STROJA, d. z o. z. Centrala: Gosposka ul. 8. Telefon št. 267. Obrat: Aškerčeva ul. 22. Telefon 94. Brzojavi: Me-listroja, Maribor. I I I razmnožuje strojno iiuino pisanje (risbe, note) potem neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne staklpto Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljevinu E ÜELE1URG0VA ULICA ÜT. 7jl I I I Veletrgovina kolonijalne k i špecerijske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. Zadruga ZAGREB, Preradovićeva ul. 20. Telefon br. 17-74. Preporuča svoje prvorazredno garantovano jjg|(lflj|) povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sa deni ca. CIJEN1K šalje ua zahtjev badava I zemsko valuto, katere kurz je podlaga za cene naših pridelkov in izdelkov. Cene vsakega predmeta težijo za izenačenjem s svetskimi cenami. Ako bi naša valuta stala ugodno, bi bile cene vseh stvari pri nas gotovo nižje, kakor so sedaj. Ako bi bila naša valuta dobra, bi bile industrijske države pripravljene, dati nam blago tudi za dinar in ne samo proti kompenzaciji. — S splošnim znižanjem cen bi se znižali tudi državni izdatki, ker bi odpadli vedni poviški plač itd. Ako je v Beogradu že niso zavozili, naj sklenejo z čehoslovaško republiko pogodbo na podlagi plemenilnega sistema, t. j. velikanske množine pri nas pridelane volne naj se pošljejo v Čehoslovaško v predelavo: Čehom naj se pusti del izdelanega blaga kot plačilo, nekaj odstotkov naj bi se porabilo v kompenzacijske svrhe, ostanek pa bi zadostoval za naše potrebe. Kaj bi mi s tem dosegli? Ali ne bi s tem ubili dve muhi naenkrat? Ali ne bi s tem Italijani izgubili svoj trg pri nas? Ali ne bi s tem padla lira, ona lira. ki na inozemskih tržiščih pritiska na naš dinar? Dobre volje je treba v Beogradu, pa bi se z e našePftttčin. Saj jih je več! Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. Svilarstvo. Regent je podpisal naredbo glede svilarske službe in glede pospeševanja svilarske obrti. Svilarstvo bo prineslo naši državi letos preko 10 milijonov dinarjev dobička, v p rib od-njosti pa pričakujejo od svilarstva še mnogo več dohodkov. Doslej take naredbe še nismo imeli. Ta naredba bo ostala v veljavi dotlej, dokler sc ne sestavi specialen zakon za svilarsko obrt. Sladkor. Iz Beograda se službeno javlja: V slovenskih časopisih sc širijo vesti, da ni dovolj sladkorja in da se morajo radi tega cene sladkorju dvigniti. To ni resnično. V Beogradu je dovolj sladkorja, kilogram po 13 dinarjev. Kobilice v Črnigori so se pojavile zopet. Napravile so veliko škode. Pomnožile so se ogromno, in bati sc je, da preidejo v Hercegovino. Odrejeno je vse potrebno, da se zatre ta mrčes. Tehnična šola za invalide v Zemunu. Ministrstvo za socialno politiko bo otvorilo v Zemunu tehnično šolo, v kateri se bodo naši invalidi učili raznih obrti. Srbskemu poljedeljskemu društvu je minister za prehrano dovoli! kredit 375.000 dinarjev, ki bo služil za nabavo novih in popravo starih sušilnic za češplje in slive. Ameriški konzulat v Zagrebu. Vlada je na zahtevo Zedinjenih držav privolila, da se ustanovi v Zagrebu ameriški konzulat. Konzulat bi začasno upravljal Wilburg Kehlinger, dokler bi ne bil imenovan drug konzul. Jugoslovanska podjetja na Reki morajo likvidirati. D'Annunzio je izdal naredbo, po kateri morajo vsa naša podjetja, kot: denarni zavodi, trgovine in obrti, likvidirati. Nihče ne sme opravljati več svojih poslov. To je v zvezi s preišnjo odredbo D'Annunzija, da se morajo vsa podjetja na Reki nacionalizirati. Čebelarsko zborovanje, ki je bilo mnogobrojno obiskano, se je vršilo v Splitu. Na tem zborovanju je bil položen temelj edinstveni organizaciji jugoslovenskih čebelarjev. Med drugim se je sklenilo, da se zaprosi vlado, naj dovoli 100.000 dinarjev brezobrestnega posojila za nabavo čebelarskih potrebščin. Gibanje Rusov v Jugoslaviji. Bivši ruski minister za promet Križanovskij jc odpotoval v London. Skupina inženirjev ga je pooblastila, da se pogaja z angleškimi in francoskimi kapitalisti glede grajenja novih železnic v Jugoslaviji. Rusko-sloven&ki banki se je posrečilo osnovati v Jugoslaviji celo vrsto trgovskih in industrijskih podjetij. Razen tega je ustanovila tovarno za milo in drugo za kable. Ustanoviti pa namerava še Srpski Lloyd za plovbo po jadranskem morju. Srednja tehnična šola v Osjeku. Minister za prosveto je sklenil, da se v Osjeku ustanovi srednja tehnična šola po vzorcu srednje tehnične šole v Sarajevu. Šola bo imela tri oddelke, in sicer telegrafski, monterski in elektrotehnični. Sladkorne tovarne. Ker so domače tovarne za sladkor, ki stoje pod državno upravo, ostale brez denarnih sodstev, da bi si letos nakupile sladkorne repe, je ministrstvo za obnovo zemlje odobrilo iz svojih kreditov ministrstvu za trgo- E3® m 8 Vse vrstno BLAGO eksportira v balkanske države Emerich Szego Budapest 11., Felsöerdösor 37. Jermena za pogon, dynamo, šivalne stroje v vseh širinah iz prvovrstnega jedrnatega usnja pošilja točno F. HH 8 IH Miiglitz (Moravska). Telefon 21/VIII. Notter i drug ZAGREB Min 3—27. Ilica 25/1 Pieporuia svoje veliko šiite ' ' ■ ' ' -sassaBsai Amerikanskog uredskog namježtaja: pisal stolova, registrator-ormara, fotelja, onnariEa za spise 1.1. d. tiol-garoitora gospodskih soha. Pisal strojeva svih sustava. Strojeva za zhrajaoje. kopiranje I umnožavanje. Blagajna sigurnih proti vatri i provali Vlastita mehanička radiona a popravki svih n ta straka zasijecajiićih strojeva. najceneje in najugodneje inserirate lahko v slov., hrvat., srpskih in inozemsk. listih potom Anoiie ekspedicije Reiuega zavoda in tip It. 3 Telefon interurhanitev.M Plakatiranje v vseh mestih kraljevine SRS. Umetniški reklamni plakati. Reklamni proračuni. vino začasno posojilo v znesku 2 in pol milijona dinarjev. Ministrstvo za trgovino je stavilo ta denar na razpolago tovarnam, da bi mogle nakupiti od ljudstva sladkorne pese in da bi mogle dajati pridelovalcem sladkorne pese predujme. Tobačna tvornica v Skoplju. Uprava državnih monopolov je določila, da kupi v Skoplju zemljišče, na katerem bi se postavila moderna tvornica za predelavanje tobaka. To bo največja tvornica te vrste. Tudi v Bosni mislijo postaviti enako tvornico. Razdelitev bivškga avstrijskega brodovja. Bivši član naše mirovne delegacije, Andrija Radovič, ki se mudi sedaj v Beogradu, je imel s sotrudnikom „Pravde“ nastopni razgovor: Znano je, da je na zavezniški konferenci v Londonu, dne 21. novembra 1919, bilo sklenjeno, da se bivše avstro-ogrsko brodovje razdeli tako, da pripadajo Jugoslaviji vse one ladje, ki so last Jugoslovanov, a Italiji one, kojih lastniki so Italijani. Ostanek je bil prisojen Angleški in Franciji. Po londonskem sklepu nam, odnosno Italiji brezoo-gojno pripadejo vse ladje, izpod 2000 ton, ostale na pod gotovimi pogoji. Ta londonski sklep, ki je bil uradno priobčen v naši delegaciji, do danes ni izpremenjen, a še manj ukinjen. V resnici imamo doslej 6 ladij. Ni dvoma, da se bo omenjeni sklep glede razdelitve bivšega avstro-ogrskega brodovja tudi izvršil. Naša delegacija v Spaji je zahtevala, naj se to čimpreje izvede. Nato je sotrudnik „Pravde“ opozoril Radoviča, da so beograjski listi nosili in objavili neko izjavo italijanskega ministra za zunanje posle, grofa Sforze, ki jo je imel v parlamentu, po kateri ima vse bivše avstro-ogrsko brodovje pripasti Italiji. Radovič je na to odgovoril: To, kar so prinesle naše novine, ne odgovarja resnici. Iz samih italijanskih listov z dne 23. julija t. 1. je razvidno, da je g. Sforza izjavil: Kadar se izvrši razdelitev bivše avstro-ogrske mornarice, potem bi prišle pod italijansko zastavo vse ladje, razen onih, ki so v posesti pravjh državljanov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sforza je to izjavil. ker sta Anglija in Francija odstopili svoj del Italiji. Končno je izjavil Radovič: Tako torej stoji ta stvar. To je bilo treba ugotoviti, ker je bilo neprestano razburjenje v našem narodu, zlasti pri onem delu, ki je v tem vprašanju posebno interesirali. Nerabljeni kolki kronske vrednosti, razveliav- lieni z dnem 16. junija t. L. sc lahko do vštetega 30. septembra 1920 brezplačno zamenjajo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in vseh davčnih uradih izven Ljubljane za nove kolke dinarske vrednosti v smislu veljavnih predpisov. Dotične vloge so kolka proste. V zamenjavo prijavljeni materijal se mora oddati osebno: pošiljanje po pošti je nedopustno. Po 30. septembru 1920 je izključena vsaka zamenjava ali povrnitev razveljavljenih kolkov. „Sladkor", dru/.ba z o. z., s sedežem v Ljubljani. Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje sladkorja in drugega kolonijalnega blaga na debelo. Osnovna glavnica znaša 500.000 kron. Nove tobačne tovarne. Uprava državnih monopolov je določila, da kupi v Skoplju zemljišče. Pripravno za parcelo, na kateri bi se postavila moderna tvornica za pridelovanje tobaka. To bo največja tvornica te vrste. Tudi v Bosni mislijo Postaviti enako tvornico. Mizarsko orodje. Urad za pospeševanje obrti ie prejel z Dunaja nekaj kompletnih garnitur mizarskega orodja, katere bo porazdelil med obrtnike. Interesenti, ki žele prejeti celo garnituro, naj takoj zaprosijo ustmeno ali pismeno uri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, od 8,—12. ure dopoldne. Priglasiti je treba najkasneje do 25. t. m. Na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirati. Dobava kopit. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj garnitur kopit. Inter-esenti-obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25. t. m. pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani. Dunajska cesta 22. od 8. 12. ure dopoldne. Na poznejše priglase sc ne bo mogoče več ozirati. Modema tvornica sukna v Karlovcu se bo ustanovila. V Zagrebu se je v ta namen ustanovila delniška družba z ustanovno glavnico 10 milijonov kron. od katerih je že polovica vplačana. Italijanski kapital v Zagrebu. „Assicurazioni generali“ namerava nadalje delovati v Jugoslaviji, toda iz političnih razlogov je ravnateljstvo sklenilo, da sc bo ustanovilo v Jugoslaviji društvo pod kakim jugoslovanskim narodnim imenom. „Assicurazioni generali“ nameravajo za sebe obdržati 50 odst. ustanovnega kapitala, 50 odstotkov bodo prispevali zagrebški denarni zavodi. Naše trgovske agencije. Ministrstvo trgovine je dovolilo, da se ustanovi v Parizu trgovska agencija, ki bo delala na to, da se bodo olaišale trgovinske zveže med Francijo in Jugoslavijo. Tudi v Turinu se bo ustanovila trgovska agencija. Konec stavke brzojava in telefona na Dunaju. Na Dunaju sta stavkala brzojav in telefon; v tem slučaju so Dunajčani zelo občutili, kako velike važnosti je ta naprava za veliko mesto in kako težko bi izhajali brez nje. Posebno se je to opažalo v slučajih, ko je treba poklicati nujne pomoči, posebno ob nesrečah ali glede ognja. Listi navajajo več slučajev, ko je bila rešilna postaja,le silno počasi obveščena in so ponesrečeni ljudje med tem pretrpeli polno nepotrebnih muk; v enem slučaju je bila pomoč že prepozni1. Žitna borza v Beogradu. V Beogradu sc je otvorila žitna borza, ki ho kupčevala s pšenico, koruzo, slanino, pekmezom in drugimi poljskimi izdelki. Borza je nastanjena v Kneza Mihajla ulici. Ribištvo na Skadrskem jezeru. Poleg prej nabavljenega materijala, razdeljenega ribičem na Skadrskem jezeru, je ministrstvo za obnovo odobrilo še dva posebna kredita, ki se bosta porabila za obnovo ribolova. Prvi kredit v znesku 200.000 dinarjev se bo porabil za nabavo novih strojev za centralno delavnico, v kateri se bo izdeloval ribiški materijal, drugi kredit v znesku 600.000 dinarjev pa se bo porabil za izdelavo čolnov, vesel in drugega ribiškega orodja. Tnozemslvo. Žlahtna kovina in iz nje izdelane dragocenosti se v Nemški Avstriji ne smejo prodajati ali kupovati na cesti, v železniških vlakih itd. Tudi oglasi ali reklame za take kupčije so prepovedane. Medzaveznlška finančna komisija se sestane 25. septembra v Bruslju. Gospodarski stiki z Bolgarsko. „Tempsov“ dopisnik v Sofiji javlja, da je došla v Sofijo češkoslovaška gospodarska misija, ki bo uredila trgovinske odnošaje in poštni promet med obema državama ter pripravila vse potrebno za vzpostavitev kolikor mogoče tesnili gospodarskih od-nošajev med Češkoslovaško in Bolgarsko. Omenjeni dopisnik vidi v tem zopetno oživotvorjenje slovanske solidarnosti. Moka in žitni produkti nove žetve na Čeho-slovaškem bodo dražji, kakor so bili doslej. Cene za oddano žito se bodo zvišale. Za zasebne na-stavljence, katerih družine nimajo večjih letnih dohodkov kakor 20.000 K, plačajo razliko med sedanjimi in novimi cenami delodajalci, za državne nastavljencc pa država. Osebe, ki imajo nad 20.000 K dohodkov, plačajo vso razliko same. Producenti plačajo poseben davek, čigar znesek cenijo na 200 milijonov. Čehoslovaški proračun za I. 1921 ima tri dele: redne, izredne in investicijske dohodke in izdatke. Finančni minister pričakuje, da sc bo po proračunu doseglo ravnotežje med dohodki in izdatki. Novi davki sc ne bodo vpeljali. Dosedanji avstrijski davčni sistem se bo nadomestil z novim, modernim in socijalno pravičnim sistemom. Osnovanje igralnic. Francoska zbornica je sprejela zakonski predlog, po katerem sc je na razdaljo 10 kilometrov od Pariza ne sme odpreti nobena igralnica. Žetev v romunskem Banatu je zelo ncoo-voljna. V tamiškem Banatu so pridelali povprečno po 120 do 200 kg pšenice na oral, med tem ko se pridela v dobri letini po 16 met. stotov. Radi tega vlada med ljudstvom velika nezadovoljnost. Uvoz — izvoz. Svoboden izvoz živine za klanje je dovolien, in sicer volov, starih nad 10 let, ter konj, starih nad 16 let. Naša vlada je sklenila s Čehoslovaško novo pogodbo, po kateri se bo orodalo Čehoslovaški 250 vagonov moke ter bo Čehoslovaška dovolila kot protikompenzacijo izvoz večje količine premoga. Carina. Gospodarsko finančni komite je imel v finančnem ministrstvu sejo, kjer se je po daljši diskusiji določilo, da sc zmanjša dosedanja carina, ki je bila naložena na posamezne predmete. ki so se izvažali. Ukrenili so, da dovolijo svoboden izvoz masti, slanine in prediva. Vprašanje glede svobodnega izvoza koruze in pšenice bo rešeno na prihodnji seji gospod arsko-finančnega komiteja. Kosta Stojanovič je opozoril svoje tovariše na nevarno finančno krizo, v kateri se nahaja naša država. Ukrenili bodo vse potrebno, da ukinejo špekulacije in mahinacije tujezemskih bank, ki kvarno vplivajo na našo valuto. Izvoz porcelana iz Čehoslovaške. Čehoslovaška vlada je v prvi polovici letošnjega leta izvozila porcelana v vrednosti 85 milijonov kron, in sicer v Avstrijo za 19 milijonov, v Italijo za 12, v Jugoslavijo za 12, v Rumunijo za 11, na Ogrsko za 8, na Poljsko za 6. v Nemčijo za 5, za' 1 in pol milijona na Angleško in za 1 milijon kron v Ameriko. Rumunija za svoboden izvoz. Iz Bukarešte se poroča, da namerava Rumunija odpraviti vse omejitve, katere se tičejo izvoza blaga. Denarstvo. Plačevanje našega žita. Na prošnjo generalnega komisarja avstrijske republike, naj se uredi način, po katerem bi se kupovali dinarji za plačevanje žita, nakupljenega v naši državi, je go-spbdarsko-finančni odbor ministrstva odredil, da sc Avstriji dovoli, da sme nakupiti denarje z avstrijskimi kronami do višine 40 milijonov. Kupovanje dinarjev se mora vršiti preko divizne centrale, Narodne banke in drugih denarnih zavodov, katerim bo izdalo finančno ministrstvo za to posebno dovoljenje. Avstrijska vlada pa mora prevzeti obveznost, ki bo sestavni del sklenjenega sporazuma, da bodo avstrijske tvrdke, mu katerih bodo naša posamezna ministrstva naročala blago sprejemala avstrijske krone kot ekvivalent za naša plačila po sklenjenih pogodbah. Prepoved dajanja in jemanja kreditov v inozemstvu. Da se preprečijo spekulacije tujih tvrdk pri padanju našega denarja, je finančni minister odredil, da ne sme noben denarni zavod uiti prodati niti dati kredita inozemstvu brez njegovega predgodnega dovoljenja. Vsako nasprotno dejanje bo kaznovano najstrožje z denarno globo in prepovedjo poslovanja. Prepovedani krediti inozemccm. (Naredba fin. ministra.) „Po naredbi ministrskega sveta z dne 19. marca t. 1. št. 10.125 je razpolaganje z dobroimetji v inozemstvu notom čekov, menic, akreditivov in izplačil v inozemstvu stavljeno pod državno nadzorstvo in kontrolo. Cilj te odredbe je bil. da sc zaradi zaščite naše domače valute prepreči izvoz kapitala iz države, bodisi v sl od kurznih operacij, bodisi zaradi spekulacij bodisi zaradi plasiranja kapitala v inozemstvu. Zvedel sem. da posamezne banke otvarjajo kredite tujim trgovcem in trgovskim društvom, kateri sc poslužujejo teli kreditov za nakupovanje blaga v naši državi in izvažania takega blaga v inozemstvo. Na tak način se izvaža iz zemlje blago, za katero ne dobimo sedaj nobenega ekvivalenta. razen dolga tuje firme dotični banki v naši državi. Tuie firme, katere tako postopajo, očigledno špekulirajo na padanje kurza našega denaria, ker bi sicer ne imele razloga, da odlagajo plačila svojih obvez, ki se glase v naši valuti. Da se te operacije, mereče na poslabšanje kurza našega nacijonalncga denarja preprečilo, ukazujem na podlagi točke 7 naredbe ministrsk. sveta od 19. marca t. L. da noben denarni zavod in nobeno denarno podjetje n. sme dati Inozemstvu kredita brez mojega predhodnega odobre-nia Vsako protivno postopanje bode naistrozJc kaznovano z globami in prepovedjo obratovanja. Generalni inspektorat sc bo brigal za navajanje in izvajanje te naredbe.“ — Naredba ie bila potrebna Iznolni se z njo vrzel, ki so jo puščale naredbe glede prometa z devizami .in izniačili z inozemstvi. Naredba pa prihaja nožno. Pri nas.h sosedih n. or. v Avstriji ie ze v vcliavi. Pn vseli teh naredbah. ki sc tičejo obrambe valu e. ic na težišče v tem. da sc zadostno kontrolirajo. . z-wl 1H 'i vornhin t 1. Promet. Železniški tarifi v dinarjih. Železniško rav-nateljstvo je odredilo, da se od 15. t. in. dalje pri vseh železniških blagajnica!) računajo tarifi v dinarski vrednosti. BRAŠNO sve vrsti izvrstne kakvoće, pošilja kukuruze i kukuruznog brašna kao i svih zemaljskih plodina i industrijalnih proiz-:::: vođa na veliko i malo. :::: Skladište Petrin jaka ulica 77. Telefon 23—61. Niže cijene, dok traje sadan.ja zaliha! Nudjam ukusno izradjene vrlo raste ljive marke SOKOL, bolje od gumrevih! — Cijena po komadu njem. M — -45, —-50, - -55, —-60; nadalje nudjam moje podvezace marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasov irske žice, koji potpuno na-doknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M L40, pomjedene M L50, posrebrene M 2‘10, počrnjene M 1'70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M l-— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden di kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. SiEEMEÜEEIiaMS «a—w wiwuu i»,i>ii..wawBBBMaMB3a—g » Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. , Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezn. SHS EMIL ilCHOHri Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I. carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije svake vrste, usklađištenja, «carinjenja, finan-cijalne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz širokotračmh vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. Preselenja u vlastitim patentiranim pokućtvenim koli ma. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta-Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16, 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452. TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD. slamnate loibice (cel arfe) predpražnike; vse »azUtne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRfiHIO CERAR, Imrca slamnibt r Slefcii. pjosiak pil Ijabljani V bližini Moskve sc ustanovi velika brezžičfia postaja za promet z Ameriko in druga manjša za brezžično brzojavljanje v Evropo. Bakarska železnica. Splitska trgovska zbornica se je obrnila na ministrstvo za promet s prošnjo, naj bi se takoj pričela graditi železniška proga od železniške postaje v Bakru do bakarskoga pristanišča: če ne bi šlo drugače, bi se zadovoljili tudi z ozkotirno, kur je omenjena proga z, ozirom na tranzit v Dalmacijo nujno potrebna. Lloyd-Express, (proga Dunaj-Ljubljana-Trst v zvezi s parnikom v Kaliiro) vozi v obeli smereh po enkrat na teden in sicer vsako sredo zvečer z Duftaja, prihod v Trst vsak četrtek zjutraj. V nasprotni smeri odhaja iz Trsta vsak pondeljek zvečer in dospe na Dunaj vsak torek zjutraj. Z Dunaja odhaja ob 19 ter prihaja v Gradec ob 23.47, v Maribor 1.04’, odhod iz Maribora ob 1.09, prihod v Ljubljano ob 4.10, odhod ob 4.20, miliod v Logatec ob 5.08, odhod iz Logatca ob 5.45, prihod v Trst ob 8.15, Lloyd-Express odhaja v obratni smeri iz Trsta v pondeljek ob 21, prihod v Logatec ob 24. odhod v torek oh 0.40. prihod v Ljubljano 1.21, odhod 1.35, prihod v Maribor 4.27, odhod 4,42. odhod iz Gradca ob 6.20,•prihod na Dunaj ob 11.40. Tarifne pristojbine se pobirajo za ta vlak za vožnjo po Jugoslaviji normalno, za vožnjo po Avstriji s 50 odst. poviškom voznine v brzovlukih za potnike, pse in potno prtljago. Vozne listke izdajajo samo postaje Logatec. Ljubljana gl kol., Gradec H. B„ Dunaj S. B. Za medpostajne relacije sc morajo^kupiti vozni'listki oziroma sc računa voznina do zgoraj omenjenih postaj. Prometna konferenca, ki se je vršila zadnje dni v Mariboru med našimi in avstrijskimi zastopniki radi ureditve medsebojnega osebnega in blagovnega prometa, je dokončala svoje delo. Sporazum se je dosegel v vseh točk ali. Glede prometne vozovne službe je sklenjeno, da s o remija naše osobic vse vlake, ki odhajajo proti Nem. Avstriji, do Spili, oziroma do Celovca med tem ko bo nemškoavstrijsko osobje spremljalo vse iz avstrijskega ozemlja prihajajoče vlake do Maribora, oziroma v smeri Zeltwega do Dravograda, oziroma iz severa do Podrožčice. Na naših in nemškoavstrijskih končnih postajah, do katerih vozi naše, oziroma nemškoavstrijsko osobje. se ustanove posebne ekspoziture, ki imajo pravico do napisov v lastnem jeziku in do svojih državnih barv. Službeni jezik na našem ozemlju je slovenski, na ncmškoavstrijskem ozemlju «a nemški. Glede zveze Maribor-Shilje-Radgona-Liutomer je določeno, da se na tej progi uvedejo posebni jugoslovanski vlaki, ki pa na nemškoavstrilskem ozemlju (od Spili do Radgone) ne bodo imeli postajališč za potnike in se bo carinska revizija vršila za potujoče iz Jugoslavije v Nemško Avströo na progi Ljubljana-Dunaj le v Mariboru, tako da ostaneta za potnike v Nemško Avstrijo postaji Pesnica in St. IIj zaprti. Glede komercijalne družbe sc ooira sporazum na bernsko konvencijo iz 1. 1914. z nekaterimi, našim razmeram prilagodc-nimi izpremembami. V poštni službi sc je izvršila izprememba le v toliko, da se uvede z Avstrijo zopet zavojni promet. V carinski, varnostni in sanitetni službi ostanejo dosedanji predmsi še nadalje v veljavi. Dogovor stani v veljavo takoj, kakor hitro ga odobrita obe vladi, kar sc pričakuje v 14 dneh. Za našo plovbo na Jadranu. Gosnodarsko-finančni odbor ministrstva je sklenil, da sc Jadranski banki votira 12 milijonov lir v svrho. da bi z ladjami družb „Dalmacije“ in „Oceanije“ še nadalje vzdrževala plovbo na Jadranskem morju. Italija je Jadranski banki odrekla kredit v nadi, da bi dobila v svoje roke delnice teh paroplovnih družb. Takse za potne liste v prekomorske kraje. Po začasnem zakonu p proračunskih dvanajstinah je predpisano, da se mora plačati za izseljeniški potni list v Ameriko taksa 250 dinarjev. Ta velika taksa je predpisana kot preventivna odredba, s katero sc je hotelo nekoliko omejiti škodljivo izseljevanje našili državljanov v prekomorske kraje. Tendenca tega zakonskega predpisa je bila edino ta. da se iz gospodarskih in narodnih interesov prepreči izseljevanje naših državljanov v prekomorske kraje ter s« vsi cd tega ta predpis nanaša tudi na izseljeniške potne liste za vse prekomorske kraje, ne glede na .to. ali se potuie posredno ali neposredno v Ameriko. :: mr Prodala na veliko I ZÄGHEB, liica 31. Telefon 17-95. Telefon 17- 95. Preporuča svoje proizvode, koji su već danas bolji od st ih inozemskih. Sve vrsti tinte za pisanje i kopiranje, tuševa, mastila za štampilje sa i bez ulja, arapsku gumu u elegantnim fag.on-bočieama. Plavilo u bočicama i krugljicama, elegantno pakovano. Vrlo umjerene cijene! Tražite naš cjenik! 55 »5 i! ■ V ■ H Najmodernejše last..ega izdelka, bduo tu- in inozemsko □□□□ I! manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska raipošiljaina Dvorni trg. Pod Na odno kavarno. ŽeStmćGARAGA MODERNA MEHAN. RADIONA Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobila Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benzinom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno i mjedno tokar nje. — Prima sve popravke au omobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cijene najpovoljnije, izradba brza. Drugi odjel. Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-djevne i umjetne bravarske poslove, kao: oki-vanje prozora i vrata Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrala i moderne šlednjake te sve druge poslove po narudžbi. — Izradba čestita i brza uz umjerene eijene ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon hr. 22 -28. ■ !T 2 >4 S 2 •- $ V ► r- * B.3 » k fc . . * > I « & . laiiamEBaaBaeiiiiiiaaaaa t* rpenilnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga H, Trehar — Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Telef. 539. ,ALOMA‘ plakati in reklamne risbe imajo najboljši uspeh! 0 * 1 J'fši Ü! .S ta : m ifi S. = i-fä! P - n : m Žtš\ -cd * ■= o ca v .5=5 £> e .ÜZT > ca j} ca T >r—3 2 «== U JXS fl ca cy a ca ES3 . ca *• "E m ta ^ « ig «3$ Ö N BHH8IEBH @ BfflEBHHBB : Kdor oglašuje, ta napreduje, i. Suhopoije agenturni i komisijonalni posao kupuje i prodaje razne živežne namirnice te prima topogledne komisije i narudžbe. Kukuruza žutog i bijelog kao i mekinje na vagone prodaje uz povoljno uvjete Hali oglasi. Prazne steklenice parfumske kupi po najvišji ! ceni I. C Kobr, Ljubljana, Wolfova ulica 3. za proizvodnju i nabavu Vukovar. Kupi se večjo množino j krede (Schlemkreiđe). Ponudbe pod „Kreda* na anončno ekspedicijo AI. Matelič, Ljubljana. (EVUE razpošilja proti na-plačilu in povzetju v Tržiču n Gorenjsko. frC? iz kavčuka <^Vv I CIRIL SITAR v> LJUBLJANA 4 01— 1620 — 3645"- 1615— 1650 - Devize: — — London 1 funt 295-— 300 — 330- 330 — 345"— — — Praga 100 kron 151"— 152- 153"— 154 — 152"- 154— Pariz 100 frankov 610 — 630"— 635 — 6 5— Curih 100 frankov 1200"— 1400 — 1460 — — - Wien 100 kron ... 39-50 40*50 39-40 39*65 39-50 39-80 Valute: — Dolarji 75- 75T.0 84 — 85-50 88"— 88 50 — Bolgarski levi 100 • Čeho-slovaške krone 100 150 — 155 — 143- — 145"— 155"— 156— Francoski franki 100 610"— Gl 5 — 620"— — 628"- 1 Napoleon d’or 322"— 325 - 325 — 327- 330- 335"- Nemške marke 100 187-— 190"— 195 — 197"- 193 — 195"- Romunski leji 100 185"— 191"— 197"- 192"— 194'- Lir LO . . 435"— 435— 452"— 455 — 470— 475'- Avstrijska krona . . . . 43 — 42'- 44- — 4V— I lijileateiii mutili rinili tiral j UNDERWOOD Še takoj tiobavčjiv pri THE REX C0„ Ljubljana SeHuima ulita V\, (naspnli glavne pile). Pri večjih naročilih popust. g „ALPHA 16 plakati risbe klišeji. Naročila sprejema anonms ekspedicija Al. Matelič LJUBLJANA, Kongr. trg 3. 0 D ELEKTROS! URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON E VLADIMIR NOVAK ZAGREB Frankopanska ul. 8 TeleFon lnlerurb.3-31 - Brzojavi: „Elektronovak“ Zagreb 1 1 E URED JU JE: Elektična centale i svs vrsti pogona za električnu rasvjetu i prenos sile itd. g IBBBBABBBBBBBBBBBBBBBBBi Industrija rublja. S. Kovačič ZAGREB, MEDJAŠNA ULICA 9. Proizvadja: Sve vrsti bijelog rublja, rublje za krevete, bluze i. t. d. Brza podvorba! Solidne cijene! Na zahtjev dostavlja cijemk ali gotove usorke na ogledi m ogijhi Im Mlm drva ima na prodaj tvrdka j» beli in sin pošta Podlehnik, žel. postaja Ptuj. — S*F* Potni listi!! Vsled velikega podraženja železniške tarife priporoča se strankam uporabiti za potne vizume in informacije posredovanja, ki se vršijo hitro in pod kulant-nimi pogoji. Naročila pod „Talpru Myr. Mixt. Co.“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. j JRUBla «IJEN/IE Poaraž’BEOCRAD' ZAGIIEB CVHElfrlOMM» otlavua zaloga I. C. Kotar, Ljubljana Wolfova ulica 3.