DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neframkirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoalaviki znaja m*®ečno 10 Din, za Inozemstvo m«*ečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stanc vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovske#« značaja, stane beseda Din 1		 V oglasnem delu stana pe- titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu*l Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo,
Štev. 17.	Sobota, 28. februarja 1931.	Leto VI.
»Socialna narodna politika".
»Žalibog pa so zadnji dogodki zopet dokazali, da se nekateri zastopniki razrednega delavstva te svoje socialne dolžnosti ne zavedajo in da bi najraje zopet zapluli v vode, ki so bile pred 6. januarjem. Ni naša krivda, če moramo to kon-statirati, naša krivda pa bi bila, če bi molčali na pojave, kakršni so se pokazali pri agitaciji za volitve v II. rudarsko skupino.« — »Jugoslovan«, dne 22, februarja 1931.
Oficiozni list razpravlja v članku »Socialna narodna politika« o socialni narodnosti na način, kakor utegne 0 njej razpravljati neobjektivni opazovalec s prav posebnimi nameni. Ni pravega imena za tako pisavo.
Pri volitvah v II. rudarsko skupino so hoteli priti do vpliva ljudje, ki nimajo zaslombe med rudarji. S ponarejanjem dogovorjene kandidatne liste je podan dokaz, da so ali hoteli ogoljufati rudarje ali pa ni bilo v dogovor zaupanje med rudarji. Zato so nastopile pri volitvah štiri kandidatne liste, od katerih je dobila lista organiziranih rudarjev veliko večino in skoro vse delegate v II. rudarsko skupino. Tu je torej odločala samo rudarska zavest, da bodo rudarji svoje interese najbolje branili sami. Tako bi napravil vsak samozavesten in prepričan človek.
»Jugoslovan« pa to stvar obrne in pravi, da se je pri teh volitvah zgodila krivica »socialni narodni politiki«.
V čem obstoja ta krivica, nam ni mogoče ugotoviti. Vemo le, da je to nova fraza, ki naj bi pomagala podjetniškim organizacijam do lepših uspehov v boju proti izključno socialnim delavskim interesom.
V Italiji imajo socialno narodno politiko. Pa vprašajte delavce in podjetnike, oboji vam odgovore, da so nezadovoljni. Italijansko gospodarstvo se nahaja pred polomom, ker vodi Mussolini socialno narodno politiko, namesto socialne gospodarske politike.
Toda, kaj bi hodili v Italijo. Pred nekaj leti je bilo tudi pri nas tako gibanje, ki ima mnogo umorov in drugih zločinov na vesti, enako kakor italijanski fašizem. Matteotti in mnogo drugih ljudi je postalo žrtev fašistične smeri prav tako kakor skromni delavec Fakin v Trbovljah. Ne fašizem in ne gibanje pri nas ni bilo socialno narodno, ampak le ekstremni eksces nacionalne podivjanosti.
To iz zgodovine zadnjih let, ki je bila doba podivjanosti, denuncijacije in ki se jo nehote moramo spomniti, če čitamo navedeni članek.
Izrecno lahko poudarimo, da pri rudarskih volitvah v II. rudarsko skupino narodni moment ni igral vlo-Še in tudi ni mogel, ker so vsi rudarji ene narodnosti. Motijo se pa tisti gospodje, ki mislijo, da bodo rudarji drli slepo za nekim vodstvom, ki povsod izjavlja, da aoče sodelovati s Stankovičevo »narodno« organiza-cijo v Beogradu, ki so jo ustanovili s pomočjo delodajalcev. To je nemogoče! Tu pa ni kriva narodnost, ni kriva »socialna narodna politika«, anipak zgolj dejstvo, ker se delavstvo noče zasužnjiti podjetniškemu vpHvu. llkrep kralja z dne 6. januarja
le bil
ponovno tolmačen tako, da sedanje stanje dovoljuje, da vsi sloji y državi vsak zase zastopajo svoje mlerese. Nikdar še ni bilo nikjer izraženo mnenje v merodajnih krogih,
Naše najvažnejše naloge
Preprečiti poslabšanje obstoječega zavarovanja ter voditi boj za uveljavljenje zavarovanja za starost in brezposelnost. — Dela in kruha!
Že dve leti vodijo naše strokovne organizacije težke boje, da ohranijo in izboljšajo delavsko socijalno zakonodajo, ki jo reakcijonarni delodajalci neprestano napadajo. Najpreje je bilo treba odbiti težek napad na zakon o zaščiti delavcev, odbiti predvsem poizkus, da bi se podaljšal delovni čas v industriji in obrti. Naši napori so doslej rodili viden uspeh ter so v vseh teh bojih naše organizacije razvile svoje sile.
Danes se koncentrira ves boj okoli reorganizacije delavskega zavarovanja. Delodajalci bi ga radi poslab šali. Delavski predstavniki so med tem jasno dokazali, da je v interesu države in naroda, preprečiti poslabšanje delavskega zavarovanja za bolezen, nezgode in porod ter da je treba kar najnujnejše izvesti zavarovanje zoper onemoglost in starost. Bližamo se končni odločitvi v vseh teh vprašanjih. Delodajalci ne samo da vztrajajo na svoji zahtevi za poslabšanjem dosedanjega zavarovanja, oni se tudi uporno branijo, plačati nove prispevke, okoli 75 milijonov dinarjev letno, za izvedbo starostnega zavarovanja.
Tembolj je potrebno, da delavci vztrajajo pri svojih upravičenih zahtevah. Toda treba je povedati še eno resnico. Ako se hoče, da naj delavsko zavarovanje služi tudi oni ši-
roki masi napol kmečkega prebivalstva, ki ga na vasi vladajoča revščina tira v mesto, naj tudi država s svoje strani priskoči na pomoč delavskemu zavarovanju. Letna pomoč bi morala znašati okoli 100 milijonov dinarjev, toliko je potrebno za vzdr-žanje zavarovanja. Zavarovanje bo resno ogroženo, ako teh sredstev ne bo na razpolago, bodisi, da se jih zbere z novimi prispevki, bodisi z državno subvencijo.
Postoji pa še druga nujna potreba. To je boj z brezposelnostjo. Število brezposelnih sezonskih delavcev znaša preko 100.000. Trajno brezposelnih je v državi 50.000 delavcev. Vsled naraščajoče brezposelnosti v vseh evropskih in ameriških državah je veliko število izseljencev prisiljenih, da misli na vrnitev. Nujno potrebno je organizirati pomoč za brezposelne na širši in boljši osnovi, kakor je to danes slučaj. Mi zahtevamo velikopotezno državno pomoč za brezposelne. Poleg tega je treba resno vzeti v pretres vsa sredstva za preskrbo dela in razvoj gospodarstva. Naše strokovne organizacije bodo tudi v tem pogledu izpolnile svojo dolžnost do delavcev s tem, da bodo vztrajale na svojih zahtevah za podpiranje brezposelnih in preskrbo dela vsem delavcem.
Dr. Živko Topalovič.
Koliko je veljala svetovna vojna Nemce?
Saarski veleindustrijalec Hermann Rockling je računal stroške svetovne vojne ter prišel do zaključka, da je Nemčijo veljala svetovna vojna že doslej okoli polovice narodnega imetja. Zato ob polovici narodnega imetja Nemcem ni mogoče tako dobro živeti, kakor pred vojno. Ce vzamemo, da morajo Nemci to zapravljeno imetje obrestovati in odplačevati po 15%, tedaj morajo prigospodariti v enem letu okroglo 28 in pol milijarde mark (370 milijard Din). Vsak za delo sposoben Nemec mora torej odslužiti za svetovno vojno na leto 1000 mark (13,000 Din).
To so ogromna bremena, ki jih bodo nosili Nemci dve generaciji.
Na Francoskem se bo izcimila nova vladna kriza.
Francoska vlada v manjšini,
V francoski zbornici so glasovali dne 24. t. m. o votiranju zneska za fond za nezaposlene. V ostri razpravi je predlagal socialistični poslanec Leon Blum, da se poviša ta fond za 100 milijonov frankov. Ostro je napadel ministra Landrua, ki je rekel, da podpore ne smejo biti namenjene delomržnežem.
Blumov predlog je bil sprejet z 285 glasovi, za vladni predlog je glasovalo 268 poslancev.
Lavalova vlada pa zaradi tega poraza ni stavila vprašanja zaupnice.
da mora delavstvo iti v organizacije, ki jih snujejo podjetniki, ker že naravni razum pravi, da ima delavstvo svoje socialne, podjetništvo pa svoje gospodarske interese, ki se naj rešujejo po dveh avtonomnih interesen-tih.
Da bi člankar bolj vplival na delavce, trdi, da so nacionalisti dali delavcem delavsko zaščito in socialno zavarovanje. To pa jo bila dolžnost države, to je bil sad takratnega političnega vpliva delavstva. Predvsem so bili Srbi, ki so v tedanjem navdušenju izjavili, da če delavci potrebujejo tako zakonodajo, pa jim jo dajmo; pravico imajo, saj so naši državljani. Tako je prišlo do razmeroma dobre delavske zakonodaje. Vse je bilo odvisno od Srbov, ki so bili v večini v parlamentu.
Pa poglejmo, kaj se danes vse dogaja. Kakšno borbo vodijo proti vsej tej zakonodaji vsi nekdanji »narodni« politiki in »narodni« gospodarji? Sploh bi radi odpravili vso socialno zakonodajo in delavsko var-
stvo, ali pa poslabšali do nepomembnosti. Ali so ti ljudje tisti veliki »narodni« možje, ki priznavajo delavcem pravice? In delavstvo naj se poda v njih okrilje, v okrilje »narodnih«, ki poznajo sebe kot gospodarske kroge, nočejo pa poznati delavcev, proti interesom katerih se bore na podlagi »socialne narodne politike«.
Gospodje, ki mislijo, da je taka »socialna narodna politika« za delavstvo dobra, naj gredo tja, kamor spadajo.
Naše mnenje pa je, da je »socialna narodna politika« šele takrat prava, če se varujejo interesi vseh državljanov, in sicer avtonomno po zastopnikih delavcev na eni strani, na drugi strani pa po zastopnikih delodajalcev.
Zato smo in ostanemo pristaši svobodnih delavskih organizacij, ker le te morejo iskreno zastopati delavske interese v javnem življenju.
Hlapci pa naj ostanejo hlapci!
Pred kongresom socialistične internacionale na Dunaju.
Te dni se je vršila v Ziirichu seja izvršnega odbora socialistične internacionale. Na seji je poročal dr, Oton Bauer o sklepih komisije socialistične in strokovne internacionale, ki smo o njih že poročali. Izvršni odbor je te sklepe vzel na znanje in pozval mednarodni delavski razred k enotni borbi za zahteve, ki se tičejo predvsem odprave nezaposlenosti, odprave carinskih mej in splošne razorožitve. Za omiljenje nezaposlenosti je treba predvsem skrajšati delovni teden na najmanj 40 ur z uvedbo petdnevnega delovnega tedna. Ta sklep se je odobril z ozirom na katastrofalno gospodarsko krizo, neglede na washingtonski dogovor o osemurnem delovnem tednu.
Med najpomembnejšimi sklepi te seje izvršnega odbora pa je, da naj se ustanovi skupna razorožitvena komisija socialistične in strokovne internacionale.
Vprašanje splošne razorožitve bo ena glavnih točk dnevnega reda na mednarodnem socialističnem kongresu na Dunaju, ki se bo vršil dne 25 in naslednje dni meseca julija 1931.
Dunajski mednarodni socialistični kongres je zaraditega tem važnejši, ker sklicuje Društvo narodov na predlog angleške delavske vlade svetovno razorožitveno konferenco. Henderson sam je rekel: mir zahtevajo narodi in imeli ga bodo, če ga hočejo. Toda to željo, to zahtevo je treba povedati vsem vladam.
To bo naloga dunajskega mednarodnega socialističnega kongresa, torej naloga svetovnega socialističnega gibanja.
Španski socijalisti in volitve.
Spor med španskimi socialisti.
Na Španskem so razpisane občinske volitve; prej so pa bile razpisane parlamentarne volitve. Socialistična stranka in strokovne organizacije so z večino sklenile, da se parlamentarnih volitev ne udeleže. Pač pa se udeleže občinskih volitev, čeprav se z novo vlado politični položaj ni iz-premenil. Enako se proletariat udeleži provincialnih volitev. Večina stoji na stališču, da imajo občinske volitve predvsem upravno-tehnični značaj in proletariat hoče z udeležbo pri teh volitvah demonstrirati po zopetni upostavitvi ustavnega življenja.
Zaraditega sklepa socialistične stranke in strokovnih organizacij je nekaj pomembnejših članov izstopilo iz stranke. Stranka pa izjavlja v svojem komunikeju nado, da se izstopiv-ši člani-opozicionalci zopet vrnejo v 'stranko, ko bodo uvideli, da je taktika večine primerna v sedanji borbi za demokratizacijo javne uprave, — Občinske volitve so odgodene do 1, aprila.
Borba za svobodno neodvisno Albanijo, Vsled poskušanega atentata na albanskega kralja Ahmeda Zoguja je bilo aretiranih mnogo Albancev, ki žive na Dunaju. Večji del so jih med tem zopet izpustili, med temi tudi nekega kapucinskega patra. Pri preiskavi se je osumljence vprašalo, kakšen cilj da zasledujejo s svojo agitacijo proti kralju; odgovorili so, da se borijo za svobodno in neodvisno Albanijo. Zogu je po njih mnenju izročil domovino Albancev Mussoliniju v eksploatacijo.
Doma in po svetu.
Komunistiini 25. februar.
Napovedana revolucija preložena-
Že od novega leta sem so komunisti v raznih državah delali propa^ gando za svoj »Dan brezposelnih«, 25. februar, katerega dne so hoteli vse brezposelne spraviti na ceste in prirediti velike gladovne demonstracije. Nič čudnega, če so vlade raznih držav postajale zadnje dni že malo nervozne in poskrbele za obsežne varnostne mere, kar pa ni neposreden vzrok, da komunistične demonstracije niso nikjer zavzele večjega in grozečega značaja in se jih po nekaterih mestih ni niti opazilo.
Na Dunaju se je udeležilo obhoda 5000 komunistov, ki jih je v Alser-strasse policija pozvala, da se razidejo; ker se pa ti niso odzvali, jih je bilo treba s silo razgnati.
V Budimpešti so bile vsake demonstracije prepovedane, pač pa so se demonstrantje zbirali po trotoar-jih, odkoder jih je policija naganjala in aretirala približno 50 oseb.
V Berlinu je bilo sicer prepovedano demonstriranje v pohodnih kolonah, vendar so komunisti ves dan, zdaj tu zdaj tam, skušali prirediti pohode v večjih skupinah. Vsak tak poskus jim je policija preprečila, pri čemur je prišlo do pretepov in bombardiranja z raznimi predmeti. Zlasti hudi spopadi so bili v delavskih okrajih Neukoln in Pankow. V Neu-kolnu so se komunisti zabarikadirali v poslopju državne posredovalnice za delo, od koder so obmetavali stražnike s pivskimi vrčki in stoli. Z obeh strani se je tudi streljalo. Po licija je morala večkrat poslopje posredovalnice izprazniti. V Pankowu je kakih 200 brezposelnih napadlo in izropalo živilski trg. Tudi več dru gih trgovin z živili, zlasti z delikatesami, so brezposelni izpraznili. Pri spopadih je bilo več policijskih nameščencev ranjenih. Mnogo oseb je bilo aretiranih.
V Dresdenu so sklicali komunisti za 25. februar pet protestnih shodov, ki so se vsi mirno vršili. Obhodi so bili prepovedani.
V Saarbriicknu in Neukirchnu (Poruhrje) je prišlo do velikih nemirov in spopadov s policijo, ko so množice brezposelnih hotele razviti pohod po mestu in po revirju. Policija in deželni lovci so z golimi sabljami atakirali mase ljudi, ki so raztrgali cestni tlak in začeli obmetavati policijo s kamenjem. Pri tem je bilo veliko ranjenih na obeh straneh.
V Eschweileru so ravno ta dan pokopavali žrtve zadnje rudniške katastrofe. Komunisti so hoteli priložnost izkoristiti in njihov govornik je začel na grobovih hujskajoč govor, ki pa ga je navzoča policija prepo vedala in govornika odstranila s pokopališča. Nato je začel govoriti drugi govornik, ki ga je tudi policija nagnala. Tedaj je pa začelo občinstvo protestirati in zmerjati in je policija morala pokopališče s silo izprazniti. Ljudje so izdirali lesene križe in so se z njimi pretepali s policijo.
V Sofiji je policija prepovedala dne 25. februarja vsakršne manifestacije. Pripravljene so bile obsežne varnostne mere. V Sofiji so zaplenili pol milijona komunističnih lepakov; nad en milijon jih je pa komunistom že uspelo razširiti po deželi. Da pre preči demonstracije, je policija aretirala 40 uglednih komunistov.
V Varšavi je policija za 25. februar mobilizirala vse rezerve. Komunisti so se baje mrzlično pripravili na svoj dan, in so imeli več poskusnih demonstracij z brezposelnimi. Pri neki taki »vaji« v varšavskem predmestju Marki je policija ustrelila 3 demonstrante.
Boj jeseniških kovinarjev za kolektivno
pogodbo.
KID hoče zvišati produkcijo in znižati mezde.
Jesenice, dne 24. II. 1931.
Poroča se nam, da je podjetje iz- | delalo načrte o novih akordnih mez- | dah, kateri absolutno niso sprejem- j Ijivi. Podjetje kalkulira s tem, češ, da se je poskrbelo za zadostno gonilno silo za vse obrate, vsled česar odpadejo vsi odmori. Dasi je nekaj resnice na tem, so vendar ostali za glavne obrate stroji stari, kakor v valjarnah in je zahteva podjetja po povečani storitvi visoko pretirana. Predlog podjetja za nove akordne mezde gre za tem, da se zviša produkcija za več sto kilogramov dnevno. Dosedaj se je normalno izdelalo n. pr. 28.500 kilogramov žice; ta produkcija je tvorila osnovo dnevnega akordnega zaslužka, kolikor je storitev presegala to osnovo, za toliko se je zvišala akordna mezda. Sedaj pa zahteva podjetje n. pr., da znašaj minimalna produkcija 33.000 kilogramov dnevno, obenem pa ponuja delavcem akordno mezdo, znatno nižjo, kot so jo prejemali doslej za minimalno storitev 28.500 kilogramov žice. Omeniti je treba, da je do sedaj maksimum žične produkcije (valjane) dnevno dosegel 33.000 kilogramov
Na isti način skuša podjetje dvigniti tudi ostalo storitev, obenem pa tudi znižati mezde.
Na Dobravi, v elektrodni tovarni, se hoče delavcem po istem sistemu
| znižati plačo dnevno od 5 do 35%. j Tako znižana plača naj bi tvorila I osnovno akordno mezdo — akord v j tem podjetju še ni bil vpeljan — in šele od povečane produkcije bi delavci dobili akordne premije. Z drugo besedo povedano, podjetje hoče znižati mezde in povečati profit.
Delavci na Dobravi so skrajno ogorčeni in je le malo upanja, da se bo posrečilo zaupnikom skleniti s tovarno miren sporazum, dočim obstoja na Javorniku in Savi upanje, da bo dosežen sporazum na podlagi proti-predlogov, ki so jih stavili delavci. Med delavci vlada absolutna enotnost, kakor tudi med vsemi organizacijami, med katerimi ima absolutno večino Zveza kovinarjev Jugoslavije v vseh treh tovarnah in vseh obratih.
Morda pa bo ^Kranjska industrijska družba« le spoznala, da je najboljše jamstvo za zvišanje produkcije zadovoljno delavstvo, kar je pa mogoče doseči le na ta način, ako bo delavstvu z novo kolektivno pogodbo zajamčena eksistenca, kar je predpogoj za ohranitev njegovega zdravja in delovne sile.
Ce je delavstvo organizirano, kakor na Jesenicah, se pač ne da po gaziti, ker njore s silo svoje organizacije postaviti meje kapitalističnemu izkoriščanju.
Koliko časa bo še trajal sedanji režim? Belgijski »Vingtieme Siecle« piše v komentarju k sedanjemu re žimu v Jugoslaviji, da ni govora o povratku k prejšnjemu režimu in da bo sedanji režim ostal še dolgo na krmilu. — »Slovenec« poroča s shoda kmetske prosvete v Žalcu, da je govornik izjavil, da je jasno, da se bo v najbližji bodočnosti zopet dopustilo sodelovanje ljudstva pri odloča nju demokracije.
Protestni shod v Zagrebu. Zadnjo nedeljo se je vršil v Zagrebu protestni shod proti zagrebškim emigrantom. Govorili so zastopniki »narod nih delavskih sindikatov«, »jugoslo vanske akcije« in drugi. Resolucijo je predlagal novinar Bornemisso. Bila je sprejeta. (Bornemisso poznamo v Sloveniji že iz leta 1920, ko je hodil v Slovenijo cepit delavski socialistični pokret, ki je bil do tedaj enoten in močan. Ves pokret je bil Bor-nemissi vse premalo radikalen. Iz teh cepitev je potem nastal definitiven razkol med socijalisti in »komunisti«. Ta razkol je zelo oslabil de lavski vpliv na razvoj političnega življenja.)
Novi upravni odbor Mestne hra nilnice ljubljanske. Mestni občinski svet je na seji dne 25. t. m. tudi volil nov upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske. Nove kandidate so sestavili za upravni odbor občinski svetniki Jarc, Jenko in Tavčar. V novem upravnem odboru hranilnice ne najdemo več predsednika dr. Gregoriča in dr. C. Jelenca in še nekaj drugih. V novem odboru so: Belič Andrej, Dachs Ivan, Jarc Evgen, kanonik dr. Klinar Tomaž, Lovšin Evgen, dr. Lukan Miroslav, Miklošič Ljudevit, Olup Josip, dr. Pestotnik Pavel, dr. Pipenbacher Josip, Rohr-man Viktor, Rojina Anton, Rutar Jo sip, Urbas Miroslav, Zajc Albin in Žan Ivo.
Aleksander Toman osemdesetletnik dne 24. t. m. Mladi Toman je bil agronom. Pridružil se je vstaji Petra Karadjordje. Pozneje je odšel v Ameriko in se udejstvoval kot časnikar. Sedaj živi starček v ljubljanskem mestnem zavetišču.
•
Pomirjenje Macedoncev v Bolgariji se je reševalo v posebni komisiji, ki je sicer poročala, da je uspešno rešila svojo nalogo. Vendar pa izjavlja glasilo Vanče Mihajlova »Makedonija«, da ne odobrava sklenjenega dogovora. Enako izjavlja Protogero-va skupina, ki "je tudi sklenila, da skliče konferenco, na kateri bo obsodila pomirjevalno akcijo Pop-Hri-stova in Perličeva. Ti pa zopet osnujejo še tretjo skupino. Borbe se bodo potemtakem nadaljevale še v ostrejši obliki vseh proti vsem.
Demonstracije nezaposlenih v Italiji. V Aleksandriji so nezaposleni delavci priredili demonstracijo po mestu. Demonstracije so trajale več ur. Ne policija in ne fašistična milica ni hotela razgnati demonstrantov, ker bi bilo neokusno, če bi nastopali proti gladujočim delavcem. Oblast je morala pozvati karabinijere. V Italiji delajo v mnogih industrijah samo nekaj dni v tednu. Tako v znani tovarni klobukov Borsalini samo po tri dni. Mussolini diktira znižanje plač, policija in milica nočeta nastopati proti nezaposlenim itd. Režim, ki se mu vse upira, v katerem propada gospodarstvo in ni svobodne odločbe naroda, kakor kaže, ni pravi.
Rumunski kralj Karel kontrolira cene živil in se zanima za zaslužek delavcev. Kralj Karel je obiskal centralno tržnico v Bukarešti in se je pri tej priliki informiral o nakupnih in prodajnih cenah živil. Zanimal se je tudi za kakovost blaga. Pri tem je ugotovil nepravilnosti, zlasti, ker je razlika med nakupnimi in prodajnimi cenami previsoka. Po tem se je kralj napotil k pekom, kjer je v več slučajih kontroliral težo kruha in žemelj in je istotako vprašal za nakupno in prodajno ceno. Na ulici je kralj, ki je bil v civilu, ustavil različne osebe in se spustil z njimi v pogovor. Povpraševal jih je, kje so ev zaposleni in koliko zaslužijo. Kaj bo sedaj ukrenil, to se pa še ne ve.
Knez Starhemberg je voditelj avstrijskega Heimwehra. Te dni je potoval po Tirolskem ter grozil, da hoče prevzeti oblast in lahko Avstrija doživi nekaj, česar doslej še ni do- J živela. Odnehali ne bomo prej, da bodo vsi nasprotniki sedeli ali viseli tam, kamor že davno spadajo. —- j Gospod knez se bo najbrže zmotil, ker je igral kot notranji minister preveč nerodno svojo vlogo.
Izstop iz cerkve na Dunaju. Na Dunaju so imeli brezkonfesijonalci v soboto in nedeljo konferenco. Tekom lanskega leta je zopet izstopilo
10.000 oseb iz cerkve ter znaša celokupno število svobodomislecev na Dunaju okroglo 120.000. V dunajskih j šolah se nahaja 10.000 brezkonfesi-jonalnih otrok. — Naša katoliška akcija pljuje vsled tega ogenj in žveplo na brezverce.
Brezposelnih je bilo v Nemčiji dne 15. februarja 4,991.000, to je, za
106.000 več kakor 1. februarja.
Bankrot občinskih uprav v Nemčiji, Več tisoč nemških občin, med temi vsa večja nemška mesta, so izjavila, da bodo v aprilu ali maju, mogoče že v marcu, prisiljena napovedati bankrot.
Starostno zavarovanje na Francoskem. V nadzornem odboru soci jalno-zavarovalnih zavodov na Francoskem je imel delovni minister Landry govor, v katerem je omenil, da znaša število zavarovanih sedaj 9 in pol milijona. Fond pa je dosegel višino 1832 milijonov frankov.
Proti Weekendu in tovariškemu zakonu. Londonski škof je imel silno ognjevit govor proti takozvanemu Weekendu, ki baje nudi »divjim« parom nadomestek za zakon. Seveda je g. škof zavzel obenem zelo* ostro stališče proti tovariškemu zakonu, ki se čim dalje bolj uveljavlja in širi.
Gandhi je dobil neomejeno pooblastilo. Indijski nacionalisti so dali Gandhiju neomejeno pooblastilo, da
se pogaja z indijskim podkraljem. V svojih zahtevah pa Gandhi doslej še ni popustil, ker ne zaupa Angliji.
Občinske volitve na Španskem.
Na Španskem se bodo vršile dne 12. aprila t. 1. občinske volitve. Vlada se hoče prepričati, kakšno je politično razpoloženje v državi na podlagi izida teh volitev. To namero je imel tudi prejšnji diktator general Berenguer.
Gospodarska kriza v Ameriki. Glasom nekega izkaza o gospodarskem stanju Severne Amerike je imelo 709 družb v minulem letu za 35 odstotkov manj dobička, kot v prejšnjem letu. Pri nas je to v mnogih slučajih baš obratno.
Bomba na strehi predsednikove palače. Na strehi predsednika repu blike Kube so našli bombo. Naknadno poročajo o novem poskusu atentata na predsednika. Policija je ne kega moškega razorožila, ki je prežal z revolverjem, da bi ubil predsednika.
Železniška katastrofa v vzhodni
Aziji. Iz Šangaja poročajo, da je v bližini Plihana iztiril brzovlak ter strmoglavil več metrov globoko preko nasipa. Usmrčenih je bilo 50 potnikov, 80 težko ranjenih.
Zračno padalo, ki se sigurno odpre. Na Dunaju je baje iznašel neki Joset Lschner zračno padalo, ki se pri skoku iz letala sigurno odpre. Svojo iznajdbo je imenovani preizkusil dne 24. februarja v cirkusu Renzti na Dunaju v navzočnosti oblastnih zastopnikov. Poskusi so se sijajno obnesli. Padalo se odpre že po enem metru padca. Cez tri tedne se bodo poskusi vršili na letališču v Aspernu.
Boj za alkohol na odprtem morju 23. februarja sta se približali dve ladji, ki sta vozili alkohol, Rhode-Is landu pri Newyorku. Ladji so finan carji pozvali, naj pristaneta, kar pa nista hoteli storiti, ampak sta otvo-rili silen ogenj iz strojnic na finančno ladjo, ki je seveda na ogenj odgovorila. Po enournem boju sta ladji ho teli pobegniti, toda financarji so ju potopili, med tem ko so tihotapce rešili in prijeli.
PRI ZIMSKEM ŠPORTU, OB MRZLIH DNEVIH
NIVEA-CREHE
ln sicer poprej vdrgniti, p red no greste ven na mrzli zrak. Nlvea krema prouikne po polnoma v kožo in ne puSča bleska za seboj, napravi jo odporno proti vetru in vremenu Nivea-kretna prepreči, da koža razpoka ali da postane hrapava. Vdrg-nite si, predno se podaste spa», vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo.
  Z radostjo boste konstatlrall, kako mehka in gibka je va a koža, fe 10 potipljete, In kako zdravi in mladostni izgledate. Nivea-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je druge kreme za kožo, ki bi vsebovila kožo negujoči EUCERIT.
Doze po 5 —, 10-— In 22 — Din — tube po 9*— in 14 — Din. Izdelovatelj v Jugoslaviji:
Juflosl. P. Balartdorf 1 Co., d. s. o. J. Maribor, OngerllUva ulica 24.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one P< n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Ljubljana.
Dr. Vinko Gregorič. Dr. Gregorič je slavil v sredo, dne 25. t. m. petdesetletnico svojega doktorata. Dr. Vinko Gregorič ni bil nikdar toliko politik, kakor javen delavec, ki je dejansko marsikaj ustvaril tako v zdravniški zbornici kakor tudi drugod. V javnem življenju se je udejstvoval večinoma kot organizator gospodarskih podjetij. Od 10. februarja leta 1928 je bil tudi predsednik ljubljanske mestne hranilnice, a bo uajbrže že te dni zamenjan. Predvsem je njegova vrlina mirno delova-niet neusmiljena kritika nečednih stvari, ker je sam nedostopen za ko-rupcionistične naklepe. Političarji so te njegove lastnosti vedno bali. Osebno je dr. Gregorič socialno ču-in miroljuben zdravnik. Redki jubilej ga je našel še čilega in zdravega.
Maribor.
Delavska predstava v gledališču se bo vršila v soboto 7. marca. Upri zorila se bo krasna drama L. Franka »Karol in Ana«, ki nam slika trplje De vojnih ujetnikov in življenje onih,
,1 so ostali doma. Cene znižane ! 2772 Din). Vstopnice se dobe v piižnici Delavske zbornice in papirnici Ljudske tiskarne. Znižane cene veljajo samo v predprodaji. De-avci, delavke in nameščenci, obiščite to lepo predstavo socijalne vsebine!
Vlom v pisarno Strokovne komi-
l|e. Minulo sredo okrog 3. ure zju • raj je bil izvršen vlom v pisarno Strokovne .komisije na Ruški cesti 7. Ne znam vlomilec je odnesel 700 Din društvenega denarja. V razdobju par mesecev je bilo sedaj že tretjič vlomljeno v hišo »Ljudskega doma«.
Riziko dela. Pri popravljanju lokomotive je v sredo v tukajšnji kurilnici drž. žel. na mokrem tenderju spodrsnilo delavcu Pauko Josipu Padel je med odbijače, ki so mu stis uili prsni koš in polomili več reber.
onesrečenec se nahaja v bolnici in )e njegovo stanje zelo resno.
Pisarne, industrijska podjetja, solska vodstva, kupujte edino v naši Papirnici, Slomškov trg 6.
Celje.
2q liziko dela, V pondeljek zvečer okrog I , se )e ponesrečil na celjskem tovornem la°*H °rU zelezniški premikač Jakob Vani rZ.?e^a' “služben pri tukajšnji progovni' j Kolesa so mu odrezala levo roko ramo in komolcem. Ponesrečenca so repeljali z novim rešilnim avtom v bol-kjer so mu nudili prvo pomoč. Po-odbe so zelo nevarne. tjr Podražitev kruha. Celjska pekovska za-“ga je z 18. februarjem povišala1 cene ni tv 'n s*cer: belemu kruhu od Din 4.20 n tV.n	za kg, črnemu	kruhu od	Din 3.60
a	'n 3.75 in polbelemu	kruhu od	Din 4.—
D' im 4-20. Hleb kruha je veljal dozdaj ‘n	2.50,	oziroma veliki	Din 5.—,	zdaj pa
,5	..mah	bleb Din 2,—	in veliki Din 4.—.
•aradi tega so tudi nekoliko lažji. Beli kruh ® ., mali hleb 44 dkg, veliki 88 dkg, črni a 1 hleb 53 d‘kg, veliki 106 dkg in polbeli mah hleb 47 dkg, veliki pa 94 dkg. Kolikor ? am ie znano, opravičujejo peki podražitev kridia z zopetno podražitvijo moke. Toda moka se zaenkrat ni podražila v tem raz-marju kakor se je kruh, v detajlu se pa mo-a -'ploh ni podražila. Pri nakupu na veliko Se ic dosedaj moka podražila za 5 do 10 Para pri kg in ne kaže tendence še nadaljnc Podražitve, nasprotno, pričakuje se lahko, a bo padla zopet nazaj na isto ceno, kakor e bila pred mesecem. Ta podražitev kruha ,e.’ če že ne neopravičena, pa vsaj preura-n)ena.
sk Kr®icvna skupščina cinkarniške bratov-e skladnicc se je vršila preteklo nedeljo ‘opoldne, na kateri je hil predložen račun-s|<1 zaključek za 1. 1930. Sledile so volitve j' nadzorni odbor za 1. 1931, v katerega sta na izvoljena ss. Jakob Vodopivec in J. ovač, V debati je bilo vprašanje priklju-'c bratovskih skladnic k splošnemu za-arovanju. Podpredsednik s. Planika«- je v konstaliral, da so delavski zaupniki podali o lej stvari popolnoma pravilno iz-D^n’ v kateri so sc v principu izrekli za Ijučitev, vendar pod pogojem, da član-
Tomc Josip.
Nihče ne piše o tem delavcu, ki je umrl v Ljubljani dne 24. t. m. ob pol 4. uri popoldne in so spremili njegovo truplo k zadnjemu počitku njegovi sorodniki, tovariši in tovarišice, zastopniki delavskih organizacij ter številno občinstvo, dolgih nekrologov, dasi"bi ravno ta priprosti mož, z ozirom na svoje dolgoletno idealno sodelovanje v strokovnem in svojčas političnem delavskem gibanju, to zaslužil. Ne zato, da se njemu poje slavo, pač pa zato, da bi tudi vsak izmed nas bil enako vnet in enako delaven v delavskem gibanju. Pokojni Tomc 'je dočakal nad 65 let. Po poklicu je bil Tomc strojar. Pozneje je služil na Koroškem pri splošni bolniški blagajni, nato pri gostilničarski bolniški blagajni ter končno pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani in okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, kjer je služboval več let kot uradnik. Šele pred dobrim pol letom je bil upokojen. Jože Tomc je bil skromen človek in ravno zaradi svoje skromnosti in ljubeznivosti prvovrsten agitator in podroben delavec. Po mišljenju je bil radikalen, oster in neusmiljen kritik, kar mu je marsikdo zameril. Vedno pa je bil zvest delavskemu gibanju in nesebično delaven. Te vrstice, dragi pokojnik, Tebi, tihemu sodelavcu v spomin! Rodbini pa iskreno sožalje!
stvo že pridobljenih pravic ne izgubi. S. Plankar je istotako konstaliral, da so govorice nekaterih netočne, češ, da so imeli na to izjavo vpliv izvendelavski krogi ali celo podjetje, temveč je združitev socijalno zavarovanih institucij večdesetletna zahteva svobodnih delavskih organizacij.
Seja celjskega okoliškega občinskega sveta se je vršila preteklo soboto zvečer, kateri je bil predložen računski zaključek za preteklo leto. Občinsko premoženje znaša Din 1,132.302.45. Občinski inventar pa okoli Din 1,300.000.—. Sprejet je bil sklep, da se nastavi za občinskega zdravnika g. dr. Drago Hočevarja. Načrt za parcelacijo posestev in regulacijo cest je bil soglasno sprejet. Odklonjeni sta bili dve prošnji za podelitev gostilniške koncesije in se je pri tej priliki razvila daljša debata, v katero je posegel v imenu delavskih zastopnikov s. Vodopivec. Utemeljeval je odklonilni predlog s tem, da je v občini itak dovolj gostiln in da je za nove sedaj najneprikladnejši čas, ko je kriza na vrhuncu, na drugi strani bi bile pa take koncesije zasmeh trudu raznih organizacij, ki streme, da bi izpraznile gostilne in dale mladini razvedrila in zabave v športu, naravi itd-
Potek občnega ’ zbora »Svobode«. Minulo nedeljo popoldne se je vršil občni zbor naše agilne podružnice »Svobode«, ki ie potekel nadvse lepo. Občnemu zboru je predsedoval s. France Arnšek, ljubljansko centralo je pa zastopal s. prof. Teply iz Maribora, ki je v lepem pozdravnem govoru razvil program kulturnega delovanja »Svobode«. Tajniško poročilo je podal s. France Guzei, blagajniško pa s. Viktor Godnik. Iz poročil pevskega, godbenega, šahovskega in dramatičnega odseka je razvidno, da je naša podružnica »Svobode« v preteklem letu res agilno delovala in je stari odbor zaslužil vso pohvalo. Poročilo gospodarja je navajalo, da je podružnica tudi gospodarsko dobro urejena. Absolutorij, predlagan po članu kontrole s. Vodopivcu, je bil nato soglasno sprejet. Zlasti je treba omeniti agilno .delovanje pevskega odseka, ki je po poročilu s. Oseta obdržal v preteklem letu preko 100 pevskih vaj, večje število javnih nastopov, med njimi 7 lepo uspelih koncertov in 4 nagrobne nastope. Po temeljiti in sodružni debati je bil nato izvoljen nov odlbor, v katerem so prevzeli:	predsedniško	funkcijo	s.
France Oset, tajniško s. Viktor Fric in blagajniško s. Filipičeva. Občini zbor je .Kil zaključen v najlepši harmoniji med petjem naših le.pih delavskih pesmi.
Hrastnik.
Smrt zavednega rudarja. Dne 22. febr. 1931 smo spremili k zadnjemu počitku našega s. Lamper Jakoba, dolgoletnega zvestega borca v vrstah ZRJ, ki se je zavedal, da je edina rešitev delavstva v svobodni delavski organizaciji. S. Malovrh se je pred hišo žalosti poslovil od pokojnika in njegovega požrtvovalnega dela v organizaciji in je opozoril ostale, naj si vzamejo s. Lam-perja za zgled. Pevski zbor »Svoboda« I. mu je zapel pred hišo žalosti kakor tudi na pokopališču dve žalostinki. Na čelu žalnega sprevoda so nosili rudarji venec z rdečimi trakovi. Pokojnika in njegov spomin počastimo s lem, da sc bomo ravnali po njegovih zgledih. Ostalim sorodnikom izrekamo tem potom najiskrenejše sožalje.
Bistrica pri LimbuSu.
Smrt mlade Sodražice. Pretekli petek, dne 26. februarja je uimrla v mariborski bolnici na posledicah težke operacije s. Fur stova, sestra našega s. J. Ftirsta. Pogreb bo v Limbušu v soboto, dne 27. t. m. Pokojnica je bila navdušena »Svobodašica«,
Obtožba radi Marksove slike.
Toženi je oproščen.
Ta teden se je vršila pred okrajnim sodiščem v Mariboru zanimiva razprava proti delavcu Alojziju Divjaku, predsedniku delavskega kulturnega društva »Svobode« v Studencih pri Mariboru. Alojz Divjak je bil obtožen po čl. 8 zakona o zaščiti države, češ, da je meseca oktobra lanskega leta ob priliki neke igre in veselice društva »Svoboda« v Studencih ostentativno razobesil okrašeno sliko Karla Marksa in s tem uganjal politiko. Društvo »Svoboda« je res imelo 19. oktobra 1930 v Studen cih igro z veselico in je pri tem v gostilniških lokalih, kjer je imela »Svo boda« svoje stalne prostore, visela Marksova slika.
Na veselico pa so prišli tudi trije Rusi, bivši oficirji carske armade, ki so se radi slike razburjali in zahtevali od navzočega orožnika, da mora sliko odstraniti. Orožništvo je sliko res odvzelo, a jo pozneje vsled pritožbe funkcijonarjev društva »Svobode« pri srezkem načelniku, zopet vrnilo »Svobodi«. Predsednik društva, Alojz Divjak, pa je bil ovaden, češ, da je nalašč takrat za veselico razobesil Marksovo sliko, ki je bila še posebej okrašena in se baje na-pram orožniku izrazil, da se je za Marksa boril ter da ne izroči slike.
Pri razpravi zaslišane priče pa so potrdile, da je visela Marksova slika v istem lokalu kot društvenem, že davno pred veselico, da je imela le rdeči okvir, a nobenega okraska, pač pa so bile v bližini napeljane rdeče in modre žice, ker so za vese lico instalirali radio-aparat. Tudi srezki načelnik je poročal, da posest Marksove slike sama na sebi še ni politično udejstvovanje.
Sodnik g. Boris Senica je po zaslišanju številnih prič obtoženega, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Avg. Reisman, oprostil vsake krivde in kazni.
Književnost.
AH spolna vzgoja res ni potrebna?
Pod tern nasloven: je izšla te dni v založbi Ljudske tiskarne v Mariboru 96 strani debela knjiga, ki jo je spisal odličen in moderen pedagog dr. Žgeč. Avtor sc zavzema v knjigi s prepričevalno besedo za novo spolno vzgbjo, ki mora čimprej nadomestiti staro. Knjigo mora citati vsaka slovenska mati in vsak šolnik. Naroča sc v vseli knjigarnah, ali pa pri založništvu Ljudske tiskarne v Mariboni ter stane komad Din 8.—.
članica pevskega odseka in ena najbolj agilnih sodružic v okolici sajastih Ruš. Njena prerana smrt je zapustila globoko vrzel v naših vrstah, katero bomo le težko zopet izpopolnili. Nihče, kdor je poznal prijazno in veselo sodružico, se ni nadejal tako hitrega konca. Težko prizadeti rodbini, zlasti pa še našemu s. Ivanu, ki je lansko leto v decembru izgubil brata, izrekamo tem potom naše najgloblje sožalje.
Črna.
Občni zbor podružnice »Svobode«. Tukajšnja podružnica splošne delavske zveze »Svoboda« bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob 1. uri popoldne v društveni sobi v hiši št. 48 z običajnim dnevnim redom. Na istem poroča tudi delegat zveze iz Ljubljane o raznih važnih zadevah, posebno pa o smernicah, kako bi bilo mogoče razvili delovanje podružnice v bodoče. — Vsi člani in somišljeniki vabljeni!
Jesenice.
»Dva bregova«, drama iz beraškega življenja v treh dejanjih, se vprizori v nedeljo, dne 1. marca 1931 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske-da doma (»Pri Jelenu«) na Savi. Igro, ki jo je spisal lani umrli dramatik A. Leskovec, postavi na oder dramatični odsek jeseniške »Svobode«, ki zopet z največjo žilavostjo deluje. Drama je močno socialna, za delavski revir primerna in poleg tega zanimiva in napeta po svoji vsebini. Režiser je s. Fr. Škrlj. — Javnost, predvsem delavstvo vljudno vabimo k
Vabe, katerim delavstvo ne naseda.
Zakaj zaenkrat odklanjamo likvidacijo Bratovskih skladnic?
Jesenice, 24. februarja 1931.
V nedeljo, dne 22. februarja 1931 dopoldne je govoril na shodu narodnih nacionalistov na Jesenicah v »Sokolskem domu« gospod dr. Bohdnjc, ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev o problemu splošnega starostnega zavarovanja, s posebnim ozirom na vprašanje združitve Bratovskih skladnic s splošnim delavskim bolniškim in starostnim zavarovanjem.
Rudarskemu delavstvu je ta problem poznan, tako tudi delavstvu težke železne industrije, g. dr. Bohinjc pa ima seveda svoje posebne nazore o tem, ki so neppbit-no zelo simpatični gospodu Skubicu, generalnemu ravnatelju Trboveljske pramogo-kepne družbe, predsedniku glavnega upravnega odbo-a Bratovskih skladbic za Dravsko banovino. G. dr. Bohinjc se je strašno razburjal nad delegati delavstva Bratovskih skladnic, zakaj niso pristali na združitev s splošnim bolniškim in starostnim zavarovanjem, kot je slednje predvideno v njegovem osnutku. Rekel je, da ne veruje, da bi bili delavski delegati sestavili ono resolucijo, katero so v Beogradu predložili na anketi, ampak da je bila to resolucija! katero so podjetniki želeli. Jaz sem stvar tako razumel, da so po mnenju dr. Bohinjca ti delegati predložili resolucijo, katero so jim podjetniki sestavili in prepuščam, da prizadeti delegati odgovorijo g. dr. Bohinjcu sairi. Tudi je g. dr. Bohinjc izjavil, da sedanje delavsko zastopstvo v Bratovskih skladnicah nima mnogo pomena, ker če en delegat delavstva le preveč govori, že podjetnik poskrbi, da umolkne. Rekel je, da če bi takole lahko govoril z enim članom kakega krajevnega upravnega odbora med štirimi očrni, je prepričan, da bi mu ta priznal, kako je v krajevnih odborih, da delavski delegati pod vplivom podjetnikov ne upajo ničesar ukreniti, kar podjetnikom ne bi bilo po volji. Jaz sem razumel to tako, da nas ima g. dr. Bohinjc za papirnate figure. Vehementno je izpadal govornik, govocieč o stanju starostnega zavarovalnega fonda Bratovskih skladnic. S. Kemperle in jaz isivai mu malo popravila njegove netočnosti v številkah, pa to samo mimogrede.
Ko je naš s. Blaž Kemperle čital nekaj številk zaključkov glavne Bratovske sklad-nice, o naložbi denarja, je rekel g. dr. Bohinjc, da je na ,pr. okoli nad pol milijona dinarjev, katere ima Bratovska skladmica naložene pri KID, nepravilno naloženih. Tudi za to njegovo izjavo o nepravilni naložbi prosim člane glavnega upravnega odbora, da odgovorijo g. dr. Bohinjcu, če so poskrbeli za potrebna jamstva za ta denar za vse slučaje.
Na moje .opazke, da imamo mi zelo nizke upravne stroške v primeri s splošnim zavarovanjem, je govornik izjavil: »Res je, da imate vi le 7 odstotkov, mi pa 14 odstotkov, toda ako hočete, tudi mi napravimo nižje upravne stroške? ker je to ipak le vprašanje manipulacije v bilanci ali v kontu, kaj vnesemo med upravne stroške.« Razumel sem to tako, kakor da bi bile vse bilance Bratovskih skladnic, ki izkazujejo stroške, f ngirane. Tudi na to vprašanje naj nam odgovori glavni upravni odlbor in revizorji.
Trditve g. doktorja, da bi se po Vašem načrtu nabralo v petih letih v celi državi okoli pol milijarde dinarjev, ako bi se vzpostavilo splošno starostno zavarovanje, so morda resnične, toda ker pripadate Vi po svojem prepričanju oni družbi, ki ima salrao en žep in dela z devizo: nabralo-prejelo-vzelo, je treba tudi vedeti, kakšne bi bile dajatve za vpckojence, katerih se bo v petih letih nabralo toliko, da bi pol milijarde dinarjev izdaleika ne zadostovalo, kakor me odgovarja nam v Bratovskih skladnicah res skromna in prenizka vsota Din 14,000.000.—, ki jo pa vendar že imamo. Rekel sem Vam tudi, dia imamo zastopstvo v Bratovski sklad-nici delavci, do čim so pri Vas komis ari jati, pa ste odgovorili, da so komisarijati tudi pri nas mogoči.
Bratovske skladnic« so bile predhodnik onemu zavarovanju, katerega slučajno brez volje delavstva predstavljale sedaj Vi, g. doktor, bodo pa, kakor sem Vam na predavanju rekel, že počasi prišli časi, ko bo delavstvo odločalo v svojih ustanovah, Takrat pa ne bo treba, da pridete Vi propagirati združitev, temveč bo prišel kdo drugi v imenu delavstva.
Vedite, da smo mi že od nekdaj, od kar se delavstvo prebuja v svojih organizacijah, bili in smo za splošno obvezno starostno zavarovanje za celo državo, čisto drugo vprašanje pa je vprašanje združitve zavarovanja v sedanjem položaju.
Vi ste, po Vaši lastni izjavi, pristaš velike delavske skupnosti, zakaj to skupnost potom separatističnih organizacij cepite kot član glavnega odbora NSZ in ga skušate odvajati od svobodnih delavskih strokovnih organizacij?
Vi in pa g. Skubic, generalni ravnatelj Trboveljske premogoikopne družbe, vedita, da bomo rudarji in plavžarji branili samoupravnost svoje ustanove z vsemi zakonitimi in dopustnimi sredstvi in da bomo pristali na združitev s splošnim zavarovanjem šele tedaj, kadar bodo spremembe pri splošnem delavškem bolniškem zavarovanju in boljše kot so danes, oziroma ko bo delavstvo imelo
pravico soodločevainja v lastni ustanovi.
Jurif Jeram.
predstavi. Delavstvo naj se začne zavedati svojih dolžnosti do kulturne organizacije, ki po trnjevih potih gradi novo kulturo. V nedeljo zvečer | vsi v Delavski dom!
Prve vesti spomladanske sezon«
V naših prodajalnah dobite že sedaj najnovejše modele za spomlad.
Do danes še ni bilo dobiti tako krasno izdelanih, tako popolnih modelov in pa tako poceni. Modo, dražest in radost si more dandanes dovoliti’ vsakdo. Ugodno je človeku iti spomladi na promenado v novih čevljih. Taki čevlji stanejo danes pri nas: za dame samo Din 199*—, za gospode samo Din 249*—. Oglejte si naše izložbe, obiščite naše prodajalne.
Vrsta 9675-38
Kako se Vam dopadejo ti krasničeveljčki?Okrasiiismo jih z okusnimi raznobarvnimi kombinacijami. Pridite, da Vam jih pokažemo.
Vrsta 9805*#
Ta' najnovejši model daj* nožicam elegantno linijo Kombinacija lak in sem$ usnja, daje temu čeveljčku poseben stil, ki se mora do-pasti vsaki pravi dami.
Vrsta 4645-71
Evo, tudi za Vas krasni čeveljčki; za Vas gospodične, ki ljubite šport in si želite nizko, široko peto. To je naš zadnji model, ki Vam bo v tej sezoni prinesel največji uspeh.
Vrsta 2645-80
Čeveljčki iz temno rjavega boksa ali semiša, kombinirani s svetlo barvo. Izdelani s polvisoko peto. Model za dame finega okusa
Vrsta 2605-72
Praktični izrezani čeveljčki s polvisoko usnjeno peto, izdelani iz finega boksa rumene ali svetle, moderne barve, z okusno zaponko.
Vrsta 2345-77
Svetli nubuk s temnorjavim boksom je v skladu s pri-rodnimi barvami spomladi. Kombinacije in okras teh čevljev omogočata, da jih je mogoče nositi k vsaki spomladni obleki.
Vrsta 1625-26
Lahki čeveljčki, s polvisoko leseno peto, okusno kombinirani in izdelani iz najfinejšega materijala. Na zalogi imamo lakaste ali iz boksa.
Vrsta 1955-98
!z jelenje kože ali Iz finega laka, okusno okrašeni, s polvisoko lahko peto. Ako želite elegantne in udobne čeveljčke, pridite k naffl'
89.-
t rsta 2651-05
Omogočite Vaši deci normalno rast nožič. Kupite ji udobne in lahke čeveljčke široke oblike. Imamo jih iz boksa in lakaste, oboji stanejo isto ceno
Vrsta 2642-30
Navadno deklica noče nositi enakih čeveljčkov, kot jih imajo bratci Radi tega smo te čeveljčke okrasili tako okusno, da boste z njimi napravili hčerki naj večje veselje.
Vrsta 1937-22
Vi, ki ste izpostavljeni naporom in ste celo zimo nosili težko obutev, potrebujete pomladi lažjih čevljev. Glejte jih, iz dobrega boksa, s trpežnim gumijastim podplatom, za nizko ceno.
Vrsta 7637-21
Ustrezajoč zahtevi mnogih naših odjemalcev smo za to spomlad izdelali čevlje koničaste oblike Ni si mogoče misliti garderobe elegantnega gospoda brez teh čevljev, Iz črnega lakastega usnja ali rjavega boksa.
Vrsta 6637-11
Ako nosite obleko iz angleškega blaga, ne morete biti brez teh čevljev, športne oblike, ki so izdelani iz najboljšega boksa in okusno okrašeni z v usnje izdolbenimi luknjicami. Imamo jih v črni in rjavi barvi.
Vrsta 9637-21
Ti udobni in enostavni čevlji imajo svoj stalen krog odjemalcev. Izdelujemo jih il črnega laka ali rjavega boksa, oboji stanejo isto ceno.
It vsilili Dom čeulieu imamo ni zalosi nasaolce v odsouarlajači borni.
Tivar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočim nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah! CENA OBLEK ZA GOSPODE. .
ZA DEČKE:................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240 — do 750*-; Din 200’— do 330’—:
Din 210-— do 270'—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.......................
Din 130*— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET........................
Din 110*—- do 270*—;
RAGLAN:................................................
Din 650*—;
HLAČE:.................................................
Din 90’— do 180*—.
Obiščite naše orodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu 1 Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno. Pazite se ored ponaredbami!
Vrsta Tek. štev.
Pazite
a gornjo ceno!
Popravilo ur
srebrnine, kakor ludi
najboljše, hitro in poteši
M. JLGER HSIH
URAR
Maribor, Goiposka 15
Pristopajte k zadrugi
M
*»
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Jtnpnjte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
miwiu&7
~ od
Papi/t/nkt
M&OMVL
KOLESARJI, POZOR!
Ker je sezona za vožnjo s kolesi končala, je treba, da skrbite že sedaj, da bodo kolesa popravljena ia prihodnje
leto 1 Potrebno je torej, da se kolo temeljito pregleda, razloži, emajlira, ponikla, ležišča zbrusijo, očistijo ter namažejo z najboljšo vazelino In nato zopet sestavi, tako da je kot novo pripravljeno za bodočo sezono. — Vse to se popravi najbolje v špecijalnl mehanični delavnici
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
Tattenbachova ulica St. 14, nasproti Narodnega doma-
Shramba koles in motorlev ten zimo.
Brezkonkurenčne cene!	Točna	in	solidna	postrežba!
PRISTOPAJTE K ŠTAJERSKI HRANILNICI IN ----------------  POSOJILNICI	V	MARIBORU	1
ČITRJTE .DELOVSKO POLITIKO
nRROcn se ; m n r i B o R
POŠTni PREDRL22
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejule Viktor Eržen v Mariboru.