Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo rjfl fVmNAR/j ^\.fl90S J?/ Boljše delo - večji dohodek informator 9lasilo delovne skupnosti • emona | ljubljana leto 7 september 1976 št. 63 Delavski svet ponovno imenoval Franca Nebca za generalnega direktorja OZD EMONE (Poročilo na 8. strani) ZAHTEVAMO SPREMEMBO MANJŠINSKE POLITIKE V AVSTRIJI! PROTESTNO ZBOROVANJE V MIZ LJUBLJANA, 6. septembra. — Številnim protestnim zborovanjem zoper brutalne ukrepe avstrijske policije In politiko vlade do slovenske manjšine na Koroškem so se danes pridružili tudi delavci v TOZD Mesna industrija v Zalogu. Na protestnem zborovanju je preko 200 delavcev odločno zahtevalo spremembo manjšinske politike v Avstriji ter izrazilo solidarnost z rojaki na Koroškem in Gradiščanskem. Tako so se delavci MIZ pridi'užili valu protestnih zborovanj po s vej Sloveniji ter obsodili politiko republike Avstrije, udeleženke helsinške konference, na kateri je zveani kancler Bruno Krei-sky v imenu avstrijske vlade podpisal dokument konference šefov držav in vlad, v katerem so tudi jasno opredeljene obveznosti podpisnic do nacionalnih manjšin. Avstrijska vlada ne samo da doslej ni pokazala niti najmanjše pripravljenosti realizirati obveznosti iz omenjene konference do manjšin, temveč njihove pravice celo krši. Avstrijska vlada niti 21 let po podpisu državne pogodbe ni izpolnila določil iz 7. člena državne pogodbe. Še več, s sprejetjem manjšinskih zakonov se je celo odločila revidirati to pogodbo, s čimer grobo krši mednarodno pravo in obveznosti. Na protestnem zborovanju je govoril sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov IVAN POSAVEC, ki je med drugim dejal: »Delovni ljudje Mesne industrije Zalog odločno protestiramo nad ravnanjem av- strijskih državnih organov v zvezi z uveljavljanjem pravic slovenske in hrvaške manjšine, ki jih zagotavlja 7. člen državne pogodbe. Od avstrijskih organov zahtevamo prepoved delovanja neonacističnih organizacij, smo proti vsakemu preštevanju in ugotavljanju števila Slovencev na Koroškem. — Zahtevamo iste pravice, kot jih imajo manjšine v Jugoslaviji.« Zbrani delavci MIZ so poslali zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu protestno brzojavko °8!SK ROMUNSKI KMETIJSKI MINISTER V IHANU Izredno zanimanje romunskih gostov za vzrejo prašičev pitancev — Posebno priznanje dipl. inž. agr. Lucijanu Krivcu, direktorju TOZD prašičereja in njegovemu delovnemu kolektivu j^hAN, i. septembra — An-Hj® Miculescu, podpredsed-f0. 'lade LR Romunije in sionski kmetijski minister, v spremstvu Ilie George-fu romunskega generalne-(v konzula v Jugoslaviji, (ki®3 Nebca, generalnega Ha vjtorja Emone In Lucija-(>t ?5'vca, direktorja TOZD Itj Sl®ereja Ihan, Jožeta Pent-®redsednika DS in drugih Šo avc,‘v Emone, ogledal na-(}fa,ar,no prašičev ter se potrt 1,0 zanimal za vzrejo, hnii,0*o"’.io in gradnjo podoji farm. inž. agronomije Luci-ivec J® uvodoma pou-W \da £arma obstoja 19. Cij ' ‘er da je z rekonstruk-v starih objektih dvig- nila letni prirastek prašičev s 30.000 na 55.000, k čemur je največ pripomogla nova tehnologija ter izgube spravila na najmanjšo možno mero. Prašič V Ihanu že lep čas ne poznajo več slame, ki so jo nekdaj pokladali prašičem. Z mrežastimi podi so v Ihanu zmanjšali izgube na 8 do 10 odstotkov. Celotne izgube znašajo 18,2 odstotka, pri čemer gre za 8% izgube v pra-siliščih, 3,2% v vzrejališčih (do 25 kg), pri predpitanju 3% itd. V izgube štejejo tudi prašiče, ki ne dosežejo komercialne teže, manj toot 80 kg, saj prodajamo le 100 kg prašiče. Romunskega ministra je pri tem zanimalo, koliko dni je potrebno da ihanski bekon doseže komercialno težo. Odgovor, ki ga bolj ali manj Emonci poznamo, je največ 205 dni ali slabih sedem mesecev. Ministra je zatem zanimal dnevni prirastek, ki ga je Lucijan Krivec razčlenil takole: Prašičke odstavljamo na 20. dan po rojstvu. Vzreja je v etažnih baterijah, in sicer od 5 do 25 kg teže. Dnevni prirastek v tej fazi znaša pov-prečno po 400 gramov na dan. Lahko bi bil tudi večji, toda prehitra rast neugodno vpliva na razvoj nog. Od 25 do 50 kg teže ihanski prešič povprečno dnevno pridobi po 680 gramov, od 55 kg do 100 kg pa 650 do 720 gramov na dan. Ihan ima lastno selekcijo, lastno testno postajo, hibridizacijo lastne osnovne črede, tropasemsko križanje in izhodiščne rase. Ob tem se je romunski minister podrobno zanimal za različne rase oziroma križance ter prednosti, ki jih s tem v Ihanu dobijo, pri čemer je zvedel, da križanje v isti farmi obstoja zaradi enakih ekoloških in drugih pogojev nasploh, v katerih se normalno razvijajo in odraščajo naši križanci. Iz prakse Za Emono je posebnega pomena njen inženiring, ki se uči v proizvodnji, in ki ni ločen od nje, da ne izgubi prakse in raste z novimi problemi. Ob tem se zmeraj pojavljajo nova vprašanja in nova problematika, ki jo načrtovalci iz prakse tako zlahka dohajajo in prehitevajo. Naša farma v Ihanu je še bolj ali manj klasično urejena, medtem ko so proizvod-no-vzrejne faze med seboj strogo ločene. Po novi tehnologiji so vse vzrejne faze v eni proizvodnji enoti (5.000 pujskov ali 10.000, kar je velika pridobitev. Te faze: 5 in 10.000 prašičev lahko združujemo oziroma dopolnjujemo po želji, sestavljamo jih bot lego kocke, ko se odločamo za velikost nove prašičje farme. »Zelo cenim to rešitev, vendar me moti vračanje svinj nazaj v prasilišče,« je dejal romunski minister. »Prasilišče je hkrati izpraznjeno in hkrati spet napolnjeno, je dejal Lucijan Krivec. Polnjenje in praznjenje vseh objektov je sočasno. Kočevje Zdaj gradimo novo svinjsko farmo za 15.000 prašičev v Kočevju in pripravljamo vse potrebno za največjo prašičjo farmo pri nas, in sicer v Murski Soboti — za 100.000 prašičev. Tudi v Ihanu bomo farmo povečali za dvakrat po 10.000 prašičev, kar pomeni, da pre- hajamo na 75.000 prašičev let-no. In ihanska racionalizacija? Za sto tisoč pujskov potrebujemo le 40.000 kv. metrov koristne površine ali 0,40 kv. metra na enega pitanca, medtem ko v klasični reji potrebujejo 10 hektarov za 100, metra na pitanca. Potem je tekla beseda o farmi 35.000 prašičev, ki smo jo zgradili na Poljskem, o primerjavi z italijansko tehnologijo in ponudbo, ki je bistveno dražja in manj racionalna. Priznanje Romunski minister si je ob ogledu skioptičnih slik, številčnih prikazov in objektov posebej zanimal za vklešče-vanje pitancev, dvotežna krmišča za najmlajše pitance, način hranjenja ter si nazadnje v spremstvu gostiteljev farmo in tehnološki postopek tudi z velikim zanimanjem ogledal, pri čemer ni skoparil s priznanji in komplimenti delovnemu kolektivu, kot njegovemu tehnologu dipl. inž. agronomije Lucijanu Krivcu. E-PRESS SERVICE PREBERI. • NOVA NALOŽBA: ČATEŠKE TOPLICE, str. 2 • TRAKTORISTI SO TEKMOVALI, str. 4 • EMONA NA EKVATORJU, str. 5 • lil. POLETNE ŠPORTNE IGRE EMONE, 2. del, str. 6 • EMONA IN GRADIS V KARNIJI, str. 8 Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek PRED NOVO VELIKO INVESTICIJO ČATEŠKE TOPLICE: ZDRAVILIŠČE DANES IN JUTRI ' S ^ ;4im Kopališče v tateških toplicah je eno samo človeško mravljišče, ki more sprejeti tudi po devet tisoč kopalcev ZDRAVILIŠKE NOVOSTI Letos so v Cateških toplicah ustanovili bol-nižmični oddelek (45 postelj), ki je ločen od ostalega hotelskega dela, hkrati pa se bo zdravstveno osebje še kadrovsko okrepilo. Zdravilišče ima zdaj tri zdravnike in enega zobozdravnika. Banjološki inštitut s sedežem v Celju, katerega član so tudi Ca-teške toplice, saj je dr. Franovič pomočnik direktorja tega inštituta, obetajo strokovno dognanejši razvoj in delitev dela med zdravilišči. VODA VRE NA PEANO V Cateških toplicah priteka na dan 130 litrov vode v sekundi, ki ima 60 stopinj Celzija. Voda zelo ugodno vpliva predvsem na vse vrste revmatičnih obolenj oziroma bolezni, pomaga shujšati — se pa tu ukvarjajo uspešno tudi z zdravljenjem zob (ni treba čakati) in plastičnimi operacijami. KOT NA MORJU CATESKE TOPLlCffi. tembra — Maks Marslk. voa' ja kopališkega rekreacijske#' centra, ki je ob lepih sobcrtat in nedeljah tako poln, č« ^ bolj, kot morska obada, J®* *' vi, da so do konca maja ®^ šteli več kopalcev kot k«®' koli, potem pa je vreme skazilo. Zadnje dni avgusta zdaj se kopališka sezona koliko popravlja, saj ni s bote in nedelje, ko bi ne P" šteli vsaj po 3 do 4 tisoč palcev. Sicer pa tu traja ^ palna sezona čez vse leto. t radi ograjenega zimskega®" zena, ki je posebna afcrak®^ Cateških toplic, podobno je moskovsko javno šče — v obeh se namreč ip" ko kopate ne da bi vas k®1"' tudi pri —20 in več stop® pod ničlo. Cateške toplice imajo ose® bazenov, vendar še prema’ da bi jih bilo dovolj za 7 m 9 tisoč kopalcev, ki ob leP®^ vremenu pridrejo sem, da ., se malce ohladili in okop®’ CATEŠKE TOPLICE, sept. — V okviru razprav o Osnutku samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja podjetje EMONA Ljubljana za obdobje 1976—1980 dajemo naslednjo INFORMACIJO o dosedanjem in bodočem razvoju TOZD Zdravilišče Cateške Toplice. Obenem Je to tudi odgovor na stališče samoup-pravnih organov TOZD SLA-V1JA Maribor. Na skupni seji DS in političnega aktiva TOZD Zdravilišče Cateške Toplice z dne 25. 6. 1976 smo obravnavali srednjeročni plan razvoja podjetja EMONA LJUBLJANA za obdobje 1976—1980. Omenjeni sestav je pozitivno- ocenil srednjeročni plan jn samoupravni sporazum z nekaterimi manjšimi tekstualnimi pripombami, ki smo jih dostavili skupnim službam podjetja EMONA. Podrobno smo obravnavali pripombe samoupravne organizacije TOZD SLAVIJA MARIBOR. Poskušali smo razumeti potrebe in trditve kolektiva SLA VIJE MARIBOR, vendar smo prišli do zaključka, da so nekatera njihova stališča po naši oceni nepravilna. Predvsem pri točki, kjer se postavlja vprašanje vprašlji-vosti stacionarnega zdravstvenega turizma. Čeravno so v SR Sloveniji in v SFRJ jasna stališča o vlogi zdravstvenega turizma v Jugoslaviji, kakor to sledi iz nekaterih dokumentov, naj opozorimo na naslednje: • študija o zdravstvenem turizmu v Jugoslaviji (naročnik: komite za turizem pri IS skupščine Slovenije). • študija Zavoda za trži-fcčne raziskave Bg., Zg., Lj. (naročnik Zveza naravnih zdravilišč). • Osnutek srednjeročnega plana razvoja SR Slovenije — poročevalec Skupščine SR Slovenije št. 17-letnik I. od 18. 8. 1975, stran 64 in 65, kjer piše naslednje: »V ta namen bodo v inozemskem turističnem prometu še nadalje prevladovali napori za razvoj kompleksne turistične ponudbe za stacionarne goste, predvsem v zdraviliških, klimatičnih obmorskih in klimatičnih gorskih krajih Slovenije. Pri tem se bo v skladu z veljavnimi trendi razvijal predvsem zdravstveni in razne oblike individualnega turizma, med njimi tudi kmečki turizem. Za razvoj teh oblik turizma ima Slovenija največje možnosti. Glede na zemljepisno lego ter v skladu z razvojem turizma v Jugoslaviji bo naraščal tudi obseg tranzitnega, v manjši meri pa izletniškega turističnega prometa.« OSNOVNI PODATKI TOZD a) predstavitev in dosedanji razvoj Zdravilišča Cateške Toplice. Tople vrelce so odkrili leta 1797. Zaradi velikih poplav so bili pozabljeni do leta 1854, ko so jih ponovno odkrili. Zdravilno vodo so koristili že mnogo prej, preden so se lastniki v letih 1924—1927 odločili za graditev objektov, od katerih adaptirani hotel »TOPLICE« stoji še danes. Zraven tega je bila zgrajena še depandansa, kjer naj bi se zdravili preprostejši gostje. Zdravilišče je vse do leta 1945 razpolagalo v hotelu »TOPLICE« in depandansi s 35 sobami in 105 ležišči. Po osvoboditvi se je leta 1949 pristopilo k ureditvi Zdravilišča. Zgrajena je bila restavracija s 160 sedeži in kuhinja. 1951. leta je bil pri hotelu »TOPLICE« zgrajen prizidek, s katerim je bilo pridobljeno 30 sob, v letu 1965 pa je bil zgrajen Zdraviliško — hotelski —- restavracijski objekt »ZDRAVILIŠKI DOM«. Zmogljivosti so se s tem povečale za 90 ležišč ter še za 30 pomožnih ležišč, za 230 pokritih sede- žev ter 300 sedežev na restavracijski terasi. Leta 1964 je bil zgrajen odprt termalni bazen velikosti 18 x 33 m s pripadajočimi objekti in napravami. Bazen lahko sprejme 1.200 kopalcev dnevno. Leta 1967 je bil zgrajen drugi zunanji bazen olimpijskih dimenzij, ki je ;gra-jen tako, da je možnost kopanja na prostem in tudi v zimskem času. Leta 1969 je bilo zgrajeno naselje bungalovov, tj. 62 hišic s Skupno 124 ležišči. VIRI FINANCIRANJA din 1. krediti Ljubljanske banke 7.459.664 kredit Glotrade Frankfurt 2.164.687 2. združena sredstva EMONA 1.245.270 kredit LHT Škofja Loka kredit Iskra Commerce, 19.835 Ljubljana 788:611 kredit IGO, Ljubljana 3. lastna sredstva: 809.137 22.482.20-1 načrti in ostali zag. stroški 1.145.000 geološke raziskave 700.000 zunanja ureditev 1.210.586 3.055.586 SKUPAJ dinarjev 15.537.790 POGREŠAMO LABORATORIJ IN EKG Zdravniki in fizioterapevti najbolj pogrešajo laboratorij za P°' drobnejše preiskave >n EKG — elektrokardio- graf, s katerim bi lal1; ko bolje diagnosticira1' paciente in napredek zdravljenja, sta povedali dr. VESNA GRAKA-LIC In višja fizioterapevtka MIRA PINTERIČ. Sedaj vseh težav n® morejo obdelati, ker*0 pač odvisni od skromnih sredstev, ki so ji0' na razpolago. Na dnevni oskrbi imajo 40 do 50 pacientov, ki se menjavajo vsakih 21 dni. Leto Celotni dohodek___ Bazni verizT indeks Znesek. Skledi. Znesek I BaznrVeKŽ. Indeks v ooo Amortizacija, Znesek Bazni Veriž Indeks----- Obresti Znesek Bazni Verii Število zaposlenjSf ' "Bn znl^e® Indekh TSazm Indeks 1 9 6 7 3.991 iloo - 133 i * j . 441 loo m • 26o ; loo !• -. 78 i loo 1 9 6 B 5.710 143 143 95 i loo 1 4o4 92 92 i 264 lo2 : 102 I08 ‘ ; 138 1 9 6 9 6.494 -163 ’ 114 334 ! 352 j 352 438 99 ; I08 • 351 : 135 ! 133 loo ! ; 128 1 9 7 O 8.651 217 133 419 441 ! 125 669 152 153 • 4o5' 156 115 116 . 149 1 9 7 1 lo.877 273 126 891 236 213 757 172 113 398 153 .98 135 173 1 9 7 2 13.155 33o 131 1.119 1178 126 B9o 2o2 118 356 137 89 138 177 1 9 7 3 15.721 394 12o 1.568 1650 14o 1.163 264 13o 316 121 89 139 178 1 9 7 4 19.562 490 124 715 753 45 1.740 395 15o 874 336 276 15o 192 1 9 7 5 26.423 662 135 1.288 1356 18o 2.295 52o 132 1.541 593 L76 ' 16o 2o5 1 9 7 6 Plan 31.1o2 779 118 1.6oo 1684 124 4.olo 9o9 175 1.33o 512 86 161 2o6 INVESTICIJE V LETIH Danes razpolaga Zdraviii grama Zdravilišča je predvi- 0 v vsaki etaži SO 95 U6 ll6 1«2 jol loS lo7 jol Precejšnje količine termalne vode, ugodna geografska lega in veliko povpraševanje po storitvah termalno-reak-tivnega značaja so v zadnjih dveh letih narekovale Zdravilišču, da je skupaj z OZD EMONO, katere TOZD je Zdravilišče med tem postalo, že uresničilo tudi prvo fazo razvojnega programa, ki je zajelo izgradnjo nekaterih najnujnejših objektov in sicer • dva bazena 30 x 25 m • dva bazena 20 x 10 m • avtomatsko kegljišče • filterske naprave • zunanja ureditev šče Cateške Toplice z naslednjimi kapacitetami: • z 240 ležišči v 39 enoposteljnih m 102 dvoposteljnih sobah 0 z 120 pomožnimi ležišči 0 z 440 pokritimi restavracijskimi sedeži 0s 630 odkritimi restavracij, skimi sedeži 0 s 6 bazeni s termalno vodo in različnih dimenzij ter po lokaciji delno odkritimi in delno pokritimi. PROGRAM NADAUNEGA RAZVOJA ZDRAVILIŠČA CATEŠKE TOPLICE V drugi faai razvoja pre- dena realizacija naslednjih novih kapacitet: 1. Hotel visoke B kategorije, katerega osnovne značilnosti so naslednje: 0 ima 336 ležišč, od tega jih je 100 v enoposteljnih sobah, 220 v dvoposteljnih in 16 v apartmanih, 0 vsaka soba Ima predprostor in balkon, tuš, WC in bide, umivalnik, telefon in radiosprej emnik 0 apartmanj so opremljeni tudi z dnevno sobo in TV, 0 dvigala so posebej za goste in osebje, posebej tovorno dvigalo in za »room« servis. sv gosp v vsaki Jj). co, vhod, za sobarice, etaži prostor njo. -|ff klubski prostori zajel"jj. dve sobi za TV in /d}' hali foyer j" cija so ustrezno nirani, 0 telekomunikacije zaje"1 ^ telefonsko centralo 'n lex’ 0 prisotni sta tudi pro« ^ ni spominkov in revij časopisov, ^ 0 aperativ bar ima 30 5 žev, j? 0 restavracija ima 300 s žev. Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Cfi Boljše delo - večji dohodek ® grili restavracija ima 100 sedežev, • mlečna restavracija ima 40 sedežev, • na terasi je 400 sedežev, • kuhinja ima kapaciteto po 606—700 obrokov kosil ali večerij, ® seminarska prostora s Po 125 sedeži jn dva manjka prostora s po 10—15 se-deži, • garderoba za hotelske go-ste do 250, sanitarni pro-stori do kapacitete 350 go-stov, ® kalneorehabildtacija — dve kompletni ordinaciji, •hidroterapija — 14 kabin 2a kopanje in masažo, • oiektroterapija — dve kompletni ordinaciji, • trim dvorana — 10 x 15 mJ, • sobna ordinacija — ordi-nacija s rontgenom • Plastična kirurgija — dve operacijski sobi in bolni-Ski oddelek do 10 postelj, • dva pokrita bazena: >6 x 25 m2 in 5 x 5 m2, • kozmetika, sauna , *■ Gospodarski objekti, v “kterem so skoncentrirana skladišča s hladilnicami, J'6 Priročne delavnice, pralca in likalnica s skupno po-?rsino 2700 m2. Nekatere osnovne značilno-11 gospodarskih objektov so pednji; • skladiščini prostori za hra-Po v izmeri 510 m1, • Prostori centralne priprave hrane s kapaciteto do 4000 obrokov dnevno, • Prostori za pripravo sladic in sladoleda do 3000 obrokov dnevno, • kuhmja in jedilnica za osebje s kapaciteto 200 malic in 100 kosil dnevno, • Pralnica, likalnica, šivalni-ca, sušilnica s kapaciteto Za 1000 ležišč dnevno, ozi-rotna za 3150 kg perila dnevno, • Prostori za skladiščnike, Prevzeme, delavnice, gara-Ze, boksi za pse, gardarobe hi sanitarije, J1, Letna samopostrežna prodna« restavracija s 470 4. Objekt pri obstoječem hrskem bazenu. '2- Infrastruktura: “ kotlarna kot poseben ob-i6kt z zmogljivostjo 4—5 . bilijonov Kcal/ura, • električne instalacije jake-^ *a in šibkega toka, jj. vodovodne instalacije za [ho vodo, termalno vodo Ureditev kanalizacije, » • Ureditev okolice: Peste, parkirišča, peš po-. hortikultura, • sotorišče za 33 šotorov in ^ prikolic ter za 300 go-Stov, sPortm park z igrišči za "phis, banmington, koSar-*o, odbojko in rokomet. BARAKE E-CATEZ Neki gost — naj bo bjegovo Ime zamolča-n° — sc je pred dnevi spotaknil ob naslov “Emona-hoteli« v Ca-Jpških toplicah, češ saj 4° so samo čisto navadne barake ... Ni mi-bilo deset minut po Jbni incidentu, ko je iz ®režic »priletel« direk-‘0r, da bi videl nesramnega gosta. Kot dober gostinec pa se Je z »nesramnim« gos-‘om p0 prvih besedah strinjal, češ zato pa s* tako vztrajno na v*6 krlpije prizadeva-o*0, da bi začeli zidati Pravi hotel, da bi Prišli do pravega zdravilišča ... I. TEKM1NSK1 NAČRT IZGRADNJE NOVIH KAPACITET ZDRAVILIŠČA Terminski načrt izgradnje zdraviliško-rekreativnega kompleksa, ki smo ga opisali v prejšnjih poglavjih, predvideva za leto 1976 izdelavo glavnega projekta, po že izdelani projektni nalogi in v letih 1977 m 1978 izgradnjo samo. Glede na to, da še ni izdelanih preciznih ekonomsko finančnih rezultatov vrednosti investicije, lahko le to investicijo le približno ocenimo s skupnim zneskom 150 milijonov din in ki bo imela približno takole strukturo: elementi investicije Gradnje Oprema — domača Oprema — uvožena Zagonski stroški Gar. polog in prispevki Skupaj AKTIVNI DOPUST Cateški delavca vse bolj priporočajo v svojem zdravilišču tako imenovani aktivni dopust, ki je potreben tako članom delovnih organizacij, ki delajo ir težkih pogojih, kot marsikomu drugemu, ki je »padel« v vse hujši ritem današnji-ka. CENE, CENE Medtem, ko mora zdravilišče živeti po novih cenah, z regionalnim zavodom za socialno zavarovanje še ni uspelo podpisati letošnje pogodbe, in sicer zaradi nesporazuma okrog obračunavanja uslug. Razlika je 32 din. II. PREDMET INVESTICIJSKEGA FINANCIRANJA V LETU 1976 V letu 1976 bo Zdravilišče čateškc- Toplice pridobilo vso potrebno urbanistično in tehnično dokumentacijo z glavnim projektom, vse v skladu z že sprejeto projektno nalogo, ki smo jo podrobneje že opisali v njenem vsebinskem smislu, sicer pa za-obsega. Zemljišče Coning z namembnostjo površin Zazidalni načrt za območje zdravstvenega turizma s hotelom, gospodarskimi poslopji, letno restavracijo in komunalno ureditvijo. Lokacijsko dokumentacijo za točko A 2 Gradnja Zgradbe Hotel »Terme« Gospodarski objekti Infrastruktura IN UREDITEV OKOLICE Ogrevanje, klima naprave, prezračevanje Električne instalacije jakega in šibkega toka Ureditev termalne in pitne vode, kanalizacija Ureditev okolice, ceste, parkirišča, peš poti, hortikultura, šotorišče, športni park Geološki podatki in geodetske podloge Oprema Zdravilišče Cateške Toplice je izdelavo tega glavnega projekta zaupalo v izdelavo Projektivnemu biro>i »RE-GION« iz Brežic. KAMPING ODPRT! Letos so v Cateških toplicah odprli kam-ping za sto ljudi oziroma 50 šotorov ali prikolic. Kamping ima svojo trgovino, električne priključke in sanitarije ter jc zelo dobro obiskan. Pravijo, da se dvakrat izplača, zato ga bodo še širili in opremljali toliko, kolikor bo sam zaslužil. strukturno razmerje v odst. 1977 1978 skupaj "37 37 74 4 9 13 — 1 1 5—5 7—7 53 47 100 Glavni projekt z vsemi detajli in s predračunom cen, po gornjih zahtevah bo naročniku Zdravilišče Cateške Toplice izročen do 31. 1. 1977 ter bo naročniku omogočal: • pridobiti vsa potrebna dovoljenja za začetek in izvedbo gradnje, • oddati dela izvajalcu ali izvajalcem za fiksno ceno »na ključ«, • brez sprememb in dopolnitev med gradnjo, ki bi bile posledica pomanjkljive dokumentacije po tem naročilu, izvršiti predvideno Izgradnjo. Cena vse dokumentacije za ta glavni projekt je fiksna ter znaša 3.250.000 din. Dogo-vorjena cena bo s strani naročnika plačana takole: • 20 odst. pogodbene vrednosti do 31. 7. 1976, • 20 odst, pogodbene vrednosti do 10. 12. 1976, ^ 20 odst. pogodbene vrednosti do 20. 2. 1977, O 40 odst. pogodbene vrednosti po opravljeni super-kontroli in po prejemu pismenih izjav zadevne superkontrole. Iz predstave in podatkov TOZD Zdravilišča Cateške Toplice so jasne, ekonomske in komperativne prednosti. Dovolj jasna upravičenost naložb družbenih sredstev. Občutno pomanjkanje kapacitet. Kopal Loto c i v obdobju 1967-1975 Kopeloi Bazni indeka 196? 84.653 loo 1968 138.719 164 164 1969 152.695 18o llo 197o 174.4o2 2o6 114 1971 184.935 218 I06 1972 2o9.964 248 114 1973 230.529 272 272 1974 2o8.659 246 91 1975 222.346 263 263 Nočitve v Leto obdobju 1967-1976 |teyilo_nočitoy hozni_indeka__yerižni indeks 1967 33.474 - loo 1968 36.815 llo llo 1969 4o.o4o lo9 12o 197o 57.894 145 173 1971 57.919 loo 173 1972 60.932 105 182 1973 62.781 lo3 188 1974 66.45o I06 199 1975 81.o92 122 242 1976 - plan 80.000 99 239 ETBonaiaavso NAJBOLJŠI DELAVEC - VRTNAR Letos je kot najboljši delavec v tozd prejel srebrni znak Emone — 75 vrtnar MIŠKO BOGOVIČ. Njegova nenehna skrb In ljubezen za nasade v parku zdravilišča je tolikšna, da Miško delovnega časa ne pozna. Nenehno se ukvarja s svojimi cvetlicami, grmiči in drevjem. Čeprav je le priučen, je na svojem področju dela postal strokovnjak, zato so predlog za odlikovanje podprli in pozdravili vsi člani zdraviliškega kolektiva. ZAHODNO- NEMŠKA ZAHVALA V letalu IAA, ki se jo zrušilo na zemljo 10. septembra pri Vrbovcu, 40 km od Zagreba, je bilo tudi 54 potnikov, ki so bili na počitnicah v aranžmaju E - TOZD Globtour in TUI-ITS iz ZR Nem eije. Zahodnonemški agenciji sta po končanih žalnih slovesnostih izrekli vse priznanje jugoslovanski vladi, posebej SR Hrvaški in vsem, ki so nudili takojšnjo pomoč svojcem tragično preminulih potnikov. VRSTA ZA POSTELJO Cateške toplice imajo 245 postelj plus sto pomožnih ležišč, na katere gosti, predvsem zdraviliški, čakajo v vrsti po tri mesece, takšno je povpraševanje. Odstotek izkoriščanja postelj znaša 91 “/«, kar dovolj zgovorno priča o nujnosti gradnje novega hotela. ČATEŠKI REKORDI Letošnja konica: 9,800 kopalcev v enem dnevu! V prvih sedmih mesecih so zabeležili 152,534 obiskovalcev, samo v juniju pa 62,617, kar je bil rekordni mesec doslej. Mravljišče avtomobilskih konj v Cateških toplicah, ki čakajo na svoje šoferje Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo ^dinar/J Boljše delo - večji dohodek m Na.jlepše, najgloblje in najpravllnejšc brazde smo zorali Emonci TRAKTORISTI SO TEKMOVALI EMONCI SO BILI NAJBOLJŠI Predrag Arsič, Janez Bunderle, Mirko Dukič, Štefan Gjergjek in Šerifa Mujanovič so osvojili prvih pet mest med poklicnimi traktoristi 1’redrag Arsič ZADOBROVA, 8. avgust — Pod pokroviteljstvom Emone so se danes in včeraj na poljih pri Zadobrova pomerilld traktorista na tradicionalnem že VI. področnem tekmovanju traktoristov, ki ga je ob 30-letnioi ljudske tehnike organizirala Mestna zveza orga-nizacij za tehnično kulturo v Ljubljani. Prvo tekmovanje traktoristov je bilo leta 1971 v Vodicah v organizaciji ljudske tehnike, ki je v tridesetih letih prerasla v zvezo organizacij za tehnično kulturo, ki širi znanje in napredek v šoli, v našem domu, v industriji in kmetijstvu. V svojih 74 društvih združuje preko 22.000 članov. Letošnje VI. področno tekmovanje je manifestacija napredka, znanja in tehničnih dosežkov v kmetijstvu, tovarištva in prijateljstva delovnih ljudi na delovnem področju kmetijstva. Traktoristi so tekmovali naslednjih disciplinah: • v oranju z določeno globino; • v spretnostni vožnji s traktorjem in prikolico na določeni progi; • v teoriji poznavanja traktorja In motorja, kmetijskih strojev, agrotehnike, znanja prometnih predpisov in pravil ter poznavanja samouprave in prve pomoči. Vsak tekmovalec je moral zorati parcelo 8 arov v velikosti 40 x 20 metrov, in to polovico na razor in polovico na slog. Cas, določen za oranje, je znašal 45 minut. Po znaku za zaključek oranja, je tekmovalec sicer lahko nadaljeval oranje, ocenjen pa je bil samo za tisto delo, kd ga je končal do znaka za zaključek tekmovanja. Pri oranju je moral tekmovalec paziti na enakomerno drobljenje brazde, posebej pa na to, da je bilo polaganje brazd pravilno. Med njimi ni smelo biti lukenj, zato, da se pri setvi ne izgublja seme. Polaganje brazd je odvisno od fizikalnih lastnosti zemljišča, od konstrukcije pluga in od uravnane globine. Pri splošnem vtisu, ki so ga tudi ocenjevali, je moral vsak tekmovalec posebej paziti na smer, izenačenost in na pravilen začetek in konec brazde. Tekmovalcu, kateremu se je videla sled obeh koles, so odvzeli 5 točk. Prav tako je bil ob dragocene točke, če je bila globina oranja večja ali manjša od določene. še posebno so se morali traktoristi potruditi, da so čimbolje odgovarjali na vprašanja iz teorije, ki jih je bilo kar 50. Prav toliko točk si je tekmovalec lahko pridobil tudi ob teoriji, kajti vsak pravilni odgovor je pomenii dragoceno točko. Uvrstitev tekmovalcev so določili tako, da so sešteli točke vseh treh disciplin. Olani Emone — poklicna traktoristi — so dosegli v kategoriji poklicnih traktoristov več kot zadovoljive rezultate: Predrag Arsič je zbral skupaj 306,40 točk in bil prvi, Janez Bunderle, 269,00 točk je zasedel drugo mesto, Mirko Dukič pa je bil s 267,20 točkami tretji. Vsi trije prvopiasirani so si hkrati pridobili tudi pravi- co za nastop na XX. republiškem tekmovanju poklicnih traktoristov. Štefan Gjergjek je bil četrti, šerifa Mujanovič peti, sedmo in osmo mesto pa sta sd priborila Ivan Kohek in Rado šukurma. Predrag Arsič je dobil kar tri pokale, kajti poleg pokala, ki ga je dobil za prvo mesto v kategoriji poklicnih traktoristov, si je priboril še dve posebni nagradi: pokal za najboljšega v teoriji in pokal za najboljšega v oranju. Trije pokali, tri priznanja in tri praktične nagrade, kd jih je pripravil organizator, so dokaz, da je traktorist Predrag Arsič, delavec Emone iz Depale vasi, res najboljši med dobrimi. Njemu in ostalim, ki so osvojili vsa prva mesta, iskreno čestitamo in jim želimo, da bi tudi na XX. republiškem tekmovanju traktoristov v plemeniti medsebojni borbi dosegli čimboljše uspehe. Zapisal: ZVONE GJURIN Raketa je švignila pod nebo v počastitev 30-letnice ljudsko tehnike ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ NAGRADNI E-KVIZ ALI POZNAŠ EMONO? Tokrat smo za vas, naše bralce, pripravili mali nagradni E-kviz pod geslom: »Ali poznaš Emono?« 1. Emona ima več temeljnih organizacij združenega dela, koliko? a — 25 h — 23 c — 24 2. Koliko ležišč bodo imeli hoteli Bernardin v Portorožu po dograditvi? a — 1.100 b — 1.616 c — 2.485 3. Koliko delavcev je zaposlenih v Emoni? a — 4.850 b — 7.800 c — 6.300 1. Sektor transport pri Emoni razpolaga z določenim številom avtomobilov za prevoz blaga. S kolikimi? a — 65 b — 360 c — 110 5.TOZD Prašičereja vzredi letno večje število klavnih prašičev, koliko jih je lani? a — 18.200 b — 55.100 c — 142.000 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 6. Kateri samoupravni organ dokončno odloča » prenehanju delovnega razmerja delavca zaradi kršitve delovne dolžnosti? a — odbor samoupravne delavske kontrole b — delavski svet c — odbor za varstvo delovnih dolžnosti 7. Katero kavo praži in embalira Emona? a — kavo EMBA b — kavo Mer* c — P-kavo speciai Od treh navedenih odgovorov je pravilen le eden, ki ga obkrožite. Rešitev nagradnega E-kviza pošljite do 26. septembra 1976 na naslov — E-informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova št. 2. Rešitve pošljite na dopisnici. Navedite številko vprašanja in črko pravilnega odgovora. XXX Nagrade: 1. nagrada, odojek iz Ihana, 2. nagrada, mortadela Mesne industrije Zalog, 3. nagrada, 1 kg kave-special Avtor: ZVONE GJURIN ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* JAVNA RAZPRAVA GLOBTOUROVCI0 ZAKONU 0 ZDRUŽENEM DELU Poletna turistična sezona bo kmalu pri kraju in tedaj se bomo globtourovci iz vseh poslovalnic in direkcije laliko zbrali v Ljubljani in kritično ocenili svoje delo. V začetku novembra bomo organizirali sestanek šefov poslovalnic. Zbor kolektiva Globtoura in aktiv Zveze komunistov na katerem bodo dobrodošli tudi delavci, ki še niso včlanjeni v Zvezo komunistov. Najvažoiejša tema na teh zborih bo osnutek zakona o združenem delu, zato je dolžnost nas vseh, da se na javno razpravo temeljito pripravimo, kajti le tako bomo lahko objektivno ocenili namen in vrednosti zakona. Za našo TOZD je še posebno pomembno poglavje, kd govori o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, kajti ustava iz leta 1974 jasno poudarja, da je TOZD osnovna oblika združevanja dela, in da v njej delavci samostojno urejajo svoje medsebojne odnose pri delu. Medsebojna razmerja delavcev so se z razvajanjem samoupravnega sistema spreminjala in dopolnjevala. Tako je z novo ustavo postal delavec edini nosilec odločanja. Vendar besede delavcev ne smemo pojmovati relativno, kajti pravi delavec je tisti, ki vestno in pravočasno izpolnjuje delovne naloge. Osnutek zakona ne razliku- je umskega in fizičnega de^®j če se malo zamislimo ob razlagi in pošteno počistil1^ pred svojim pragom, bi n1®1’ sikdo izgubil status delavc^ četudi misli, da je zaved6*1 član naše samoupravne sk^P" nosti. Tudi s pojmom odločahJ moramo razčistita naše Pr®L stave, ki so žal dostikrat kontradiktorne. Vsi delays imamo pravico odločal«®' Vendar moramo za pravil1*; odločanje ogromno delati se izpopolnjevati na vseh d lovnih mestih. Zato izobra^ vanje ni le pravica amP®\ tudi dolžnost vseh delavc®’ v delu, ki ga združujemo- ,s Poglavje iz medsebojd*® razmerij vsebuje delovno merje, sklenitev delovn®? razmerja, določanje praV1J obveznosti in odgovorno* delavcev, odgovornost Jl, opravljanje delovne dolžno®^ varstvo pravic delavcev medsebojnih razmerij pri ^ lu in prenehanje delovne^ razmerja. Osnutek zakona združenem delu deli odgov^( nosti delavcev na disciplin5^ in materialne. Zakon naši® , ukrepe, kot so opomin, ja^ opomin, razporeditev na dn' go delovno mesto, denad£ kazen in prenehanje delov*1 ga razmerja. Toliko za dober začetek!^ STANKO TOMA*' globto^ KRANJSKA GO*'’ Vaše zaupanie - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek KAKO pridelujemo e-kavo? EMONA NA EKVATORJE Govori Jože Ham, vodja naše plantaže kave v Centralnoafriški republiki Pripoveduje Jože Ham, vo-"fe naše plantaže kave v Cen-‘ralnoafriški republiki. Ljubljana, 26. avgust — »AH J® eno kavico?« — »Kavo r®r prosim!« — »še eno ka-"®o bomo, pa gremo!« To so besede današnjih dni, 0 utrip današnjega zasebnega J® Poslovnega življenja. Kava temna močna pijača, ka-re uporaba je bila znana j® uekateriii podatkih že le- 1 >. ^^5, prva kavarna pa je ‘ * odprta pri nas v Beogra- *e leta 1.522. Kavo pozna-u večinoma le v mali skode-c • kje raste in kako, ve le "'»lokdo. DvE leti vročine ri??r. se je te dud mudil v J “ijani direktor Emona ka-ree Pl' Jože Ham, kate-delovno mesto je v Ran-Bukv’ v Centralnoafriški re- ^ ''ki, ki jei mimo grecie lla;j j/^nimo, oddaljeno od Lju-4 kilometrov po Prirt1 smo izkoristili ter ga pobarali, kako Mo ie novega v tej najbolj ^“Uijeni enoti Emone, ij, v Centralno afriško repub-1974 Sern Pri®®* 1- septembra Itj ‘z leta, in sicer v Bangui, jj j« glavno mesto'te države. flPfava se nabaja v srednjem sevi! Afrike. le nekaj stopinj jjjrno od ekvatorja, in me-na severu na Cad, Kongo ijj l111?1!, Sudan na vzhodu Kamerun na zahodu. Ob-dobrih 617.000 kvadrat-n kilojneirov Torej je pre-t J velika, če jo primerjamo k^Ugosiavij0i ki meri 255.804 Val t r»w m »*« Air Condition ne pomaga. Imamo sicer tri te naprave, a jih ne uporabljamo. Kaj hitro bd se prehladili in zboleli. Na hektar pridelamo letno okoli 1.200 kg očiščene, tako Imenovane trgovske kave. Lani je znašal pridelek 200 ton. Obrali smo vse kar se je obrati dalo. Letos bo pridelek znatno manjši, saj smo opustili velik del starih plantaž, nove plantaže pa bodo dale pridelek šele v letu 1979. Tu mislimo seveda plantaže, ki smo jih zasadili letos — to je 200 ha. Kava, ki jo obremo, posušimo in izluščimo, gre potem na svojo dolgo 1.600 km dolgo pot, ki jo naredi po afriškem kontinentu, da pride na ladjo v pristanišču Poante Norr na zahodni obala Afrike. Vi'eče po 60 kg očiščene kave nalože na vlačilce v pristanišču Lidiombo, ki plujejo nato po reki Sangha do Rrazzavil-la odtod pa z železnico do pristanišča Pointe Noir. POŠTENI PARTNERJI SMO Celotna investicija vemo, je v skladu z našimi političnimi načeli, načeli sodelovanja z državami v razvoju. Tja nismo prišli kot kolonizatorji, temveč kot prijatelji in poslovni partnerji, s seboj smo prinesli delovne metode. Zaposlenim nudimo zaslužek, zdravstveno varstvo in zdravila. Zgradili bomo šolo in trgovski center, kjer bodo zaposleni delavci lahko kupili tisto, kar potrebujejo za življenje. Vloženi denar je srednjero- čna investicija, ki se bo v naslednjih letih vedno bolje obrestovala. V letu 1979 bodo naši nasadi dali prvih sto ton kvalitetne kave, naslednje leto že 200 ton. Pridelek kave bo iz leta v leto večji, še več pa bo pomenilo tisto, kar ne bo prikazano v nobeni bilanci s številkami, to so delovne izkušnje in metode, zdravje in zadovoljstvo delavcev domačinov in topel človeški odnos do sočloveka. Srečo in zadovoljstvo v skromnem domu domačinov.« ŽEJNI PRAVE KAVE Tovarišu Hamu se je mudilo. Zamudili smo ga več, kot je pričakoval. Ob »toliki« kavi nismo spili niti skodelice. Pogovarjal sc je: ZVONE GJURIN POROČILA IZ TOZD HOTEL RIVIERA PORTOROŽ PORTOROŠKA NOČ V Portorožu je bila 14. in 15. avgusta organizirana tradicionalna »Portoroška noč«, ki je privabila mnoge domače in tuje turiste. Na žalost mnogi od teh turistov niso bili zadovoljni s to manifestacijo in ugotavljajo, da je vsaka nova tovrstna turistična prireditev iz leta v teto siromašnejša. Res, obiskovalec letos ni imel prilike videti kaj posebnega, razen v Avditoriju »drage vstopnice« za ogled folklorne skupine SPECTAC-LE TAHITI ter v nedeljo 15. VIII. popularni ognjemet. TOZD hotel Riviera se je letos za to prireditev bolje pripravil kot ostala hotelska podjetja, saj so bili vsi lokali odprti vse dotlej, dokler jih ni zapustil poslednji gost, a Bistro — Suzana je imel tega dne samo počitek — za čiščenje in pripravo lokala za goste, ki prihajajo na jutranje okrepčilo in malice. V Jurčku na plaži se je obiskovalec lahko prepričal, da je TOZD Riviera veliko doprinesel, da bi bila »Porto-roška noč« prava »fešta«, saj se je le na tem delu Portoroža kadilo, a po zraku je krožil vonj, ki je budil apetit. Na aužnju smo vrteli emonske odojke, purane in piščance, medtem ko smo na žaru pekli druge specialitete. Gostje tega lokala so bili zelo zadovoljni, nekateri so nam izrekli pohvalo. Vsi delavci TOZD hotela Riviera so bili tega dne zasedeni. Delo v obratih je potekalo brez večjih zastojev in pripomb gostov, saj so k te- mu veliko pripomogli šefi strežb in kuhinj z dobro organizacijo dela, medtem, ko Mladi iz TOZD hotela Riviera so odigrali dve nogometni tekmi. Najprej so se pomerili z nogometaši amaterskih klubov iz ZR Nemčije in Nizozemske. Naši nogometaši so bili okrepljeni z reprezentantom in nogometašem CZ Savičem, ki se je bil pri nas na dopustu. Naša reprezentanca je premagala amaterje iz tujine z rezultatom 9:2, Tekmo smo odigrali na nogometnem igrišču v Sečovljah, a ogledalo si jo je 200 hotelskih gostov, ki jih je vozil avtobus turistične so kuharji, natakarji, točaji ter drugi zaposleni delali s polno paro. Veliko pomoč so dobili od pisarniškega osebja, ki so svoje pisalne stroje in svinčnike zamenjali z belimi bluzami in pomagali pri pomivanju kozarcev, krožnikov ter drugega pribora. agencije SNEL iz Rotterdama. Nekaj dni zatem so se nogometaši Riviere pomerili z nogometaši TOZD hotela Bernardin, ki so dokazali, da poleg znanja in gostinske stroke obvladajo tudi pravila nogometa. To zanimivi in razburljivi igri so »Bernardinci« zapustili teren z dvignjeno glavo, saj so premagali Riviero z rezutatom 3:1. Ta tekma je bila začetek nadaljnjega sodelovanja Riviere in Bernardina na športnem polju. S. B. NOGOMET BERNARDIN: RIVIERA 3:1 Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo V Dl NAR/ vX-:i9o5 -sf J Boljše delo - večji dohodek DOBIMO SE V PORTOROŽU III. POLETNE ŠPORTNE IGRE EMONE - II. DEL Objavljamo razpis za lil. poletne športne igre Emone — 2. del, ki bo v Portorožu, dne 25. in 26. septembra 1976. RAZPIS TEKMOVANJA: MALI NOGOMET: Tekmujejo samo moške ekipe, igra se dvakrat po 15 minut, ekipa šteje 5 igralcev + vratar, ter dve rezervi. BALINANJE: Tekmujejo samo moške ekipe, igra se ena Igra do 13 točk, ekipo sestavljajo štirje tekmovalci. NAMIZNI TENIS: Tekmovanje poteka ekipno in posamezno, moški in ženske. Ekipo sestavljata dva tekmovalca, igra sc na tri osvojene točke, partija na na dva dobljena seta. PLAVANJE: Tekmovanje poteka ekipno in posamezno, moški >■. -zenske. Moška proga hn 'a'"m 30 m, ženska pa 40 m slog prosto. Za vsako TOZn lahko prijavite samo po dva tekmovalca-ki v vsak tekmovalni razred. Tekmovalni razredi: MOŠKI: do 30 let starosti od 31 do 40 leta starosti in od 41 leta starosti dalje ZENSKE: do 30 leta starosti od 31 do 40 leta starosti in od 41 leta dalje TENIS: Tekmovanje je samo za posameznike in posameznice. Igra se na dva dobljena seta. Ta panoga se ne upošteva pri ekipni uvrstitvi. Za vse panoge bo tekmovalna komisija pripravila potek tekmovanja, kar je odvisno od števila prijav za posamezno panogo. Tekmovalna komisija si pridržuje pravico katero panogo črtati iz programa iger, v kolikor ne ho zadostno število prijav. Za posamezno panogo se lahko prijavi samo ena ekipa iz TOZD. Za vse nastopajoče je zaže-Ijen nastop v športni opremi. Tekmujejo lahko samo redno zaposleni član i naših TOZD, vključno z učenci v gospodarstvu, štipendisti pa ne. V kolikor se ugotovi neresničnost podatkov, se diskvalificira ekipa v celoti. Vsi nastopajoči morajo imeti s seboj obvezno osebno in zdravstveno izkaznico. Vodja ekip TOZD, naprošamo, da po možnosti ne prijavijo iste tekmovalce za več panog, saj je s tem zelo onemogočen normalen potek tekmovanja. Organizirali bomo skupen odhod Iz Ljubljane z avtobusi, zato prosimo, da v prijavi navedete koliko oseb bo štela vaša skupna ekipa, saj potrebujemo točno število udeležencev radi rezervacij prenočišč in hrane. Točen čas odhoda iz Ljubljane bomo javili naknadno, predvidoma pa bo odhod med 3. in 9. uro zjutraj. Stroške prevoza in zaključka s kosilom v nedeljo 26. sept. 1976 nosi organizacijski odbor, ostale stroške nosi vsaka TOZD sama. Za l-dnevni Penzion,(kosilo, večerja, spanje, zajtrk) v hotelu Bernardin morate plačati za vsakega tekmovalca 120,— din + 3,— din turistične takse. Prijave ekip in posameznikov pošljite pismeno na naslov: EMONA LJUBLJANA — Kersnikova 2, za tov. TEŽAK. V prijavi navedite tudi vodjo ekipe TOZD, da bomo vedeli, komu naj pošiljamo na-daljne informacije. Naknad-njih prijav ne bomo upoštevali. Vse morebitne informacije dobite pri tov. Težak, telefon 310-655/213. ORGANIZACIJSKI ODBOR AVTOMOBILISTI NA PLAN! V okviru III. poletnih športnih iger Emone organiziramo 26. septembra 1976 E-avto karavano na relaciji Ljubljana—Portorož pod pokroviteljstvom generalnega direktorja Emone Franca Nebca, E-avto karavana je turistično tekmovanje avtomobilistov v disciplinirani vožnji — v koloni, strogo upoštevajoč cestno prometne predpise, spretnostni vožnji in testiranju znanja voznikov tekmovalcev. E-avto karavne se lahko udeleži vsak član Emone, ki je v rednem delovnem razmerju ali v pogodbenem razmerju z Emono. Ob vozniku avtomobila lahko tekmuje tudi zakonski drug zaposlenega v Emoni — s tem, da tekmuje kot sovoznik. Pričetek tekmovanja bo 26. septembra ob 6.30 s tehničnim pregledom vozil in startom v Ljubljani na Šmartinski cesti. Pred startom bo krajša spretnostna vožnja. Trasa bo potekala od Ljubljane preko Vrhnike, Cerknice, Ilirske Bistrice, Lokev in Kopra do Portoroža. Cilj bo v Bernardinu, kjer bo za vse tekmovalce in sovoznike pripravljeno kosilo. Krajši postanki bodo v Cerknici, Ilirski Bistrici in v Lokvah, kjer bo treba opraviti tudi test znanja. Vsak tekmovalec bo prejel vrečko z E-popot-nico za okrepčilo med tekmovanjem, XXX Nagrade so: za ekipni plasma TOZD — prehodni pokal, za prva tri mesta v individualnem plasmaju — pokali. Posebna nagrada je predvidena tudi za najboljšo žensko tekmovalko in tolažilna nagrada za zadnjeplasirancga tekmovalca. Vsi udeleženci prejmejo posebna pismena priznanja. Prijave s kavcijo 100 din, ki se tekmovalcu na cilju vrne, je treba oddati do 22. septembra 1976 pri referentu za rekreacijo v Ljubljani, Kersnikova 2, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Vsi prijavljeni tekmovalci dobe pravočasno pravilnik o tekmovanju, kontrolni karton in ves potrebni propagandni material. Prijavite se v čimvečjem številu! Za odbor: direktor prireditve MIRAN BLAIIA UDELEŽENCEM E-MTOMRA- VANE-76 Ponovno je pred nami dan drugega dela naših poletnih športnih iger, tretjih po vrsti. Kakor lani bomo tudi letos priredili organizirano turisti-čno-športno manifestacijo naših avtomobilistov — amaterjev, E-AVTOKARAVANE ’76 pod geslom: Spoznavajmo Emono. K sodelovanju smo povabili vse tiste, s katerimi skoraj vsakodnevno tesno sodelujemo. S tem nameravamo še globlje utrditi vezi z vsemi tistimi, s katerimi z ramo ob rami delamo in skrbimo za večji kos kruha, za naš skupni lepši, jutrišnji dan. Naša E-avtokaravana ni težka po tehnični plati, zahteva pa popolno disciplino vožnje v okviru splošnih predpisov in pravilnika prireditelja, obenem pa bo majhen pregled osebnega znanja o delovni skupnosti, v kateri živimo in delamo. Poznavanje tega pa je odraz zavesti ter eden izmed pogojev za uspešno delo v naši samoupravni družbeni skupnosti katere del smo. Vsem udeležencem želimo borben in športni duh in SREČNO VOŽNJO! PRIREDITVENI ODBOR START LJUBLJANA - Šmartinska c. avtokaravana 76 Vihriika ILIRSKA BISTRICA Dolžina trase 176 km od tega 19 km makadamsko cesto PORTOROŽ Hoteli Bernardin REŠITEV NAGRADNEGA E-REBUSA Pravilna rešitev: POLJE DEL-ST-V-O GOVEDO-RE (P)-JA DOMŽALE Prejeli smo 157 pravilnih rešitev. Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado — vikend pension za dve osebi v hotelu RIVIERA v Portorožu, Dora Poljšak — TOZD TO Koper, JLA št. 23; 2. nagrado — vrednostni bon v znesku 300 din, Marija Pcrovšek, TOZD Trgovina na veliko, 61000 Ljubljana, Kodrova 4/d in 3. nagrado — zaboj vina »BRIC«, Jože Jesenovec, TOZD Zunanja trgovina, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2. ČESTITAMO! ------- POROČILO IZ TOZD SUPERMARKET MARIBOR V NOVI PREOBLEKI Septembra bo mariborski Supermarket dobil novo podobo. Na tehničnih oddelkih te hiše bo prišlo do zamenjave trgovske opreme, ker obstoječa ni funkcionalna. Novo opremo v skupni vrednosti okoli 450.000,00 din bodo Izdelali v podjetju »Primat« Maribor in »Zarji« Žalec. Ob zamenjavi trgovske opreme nameravamo obnoviti tudi talne obloge na površini 570 m', to pa zaradi vse večjega odstopanja obstoječih PVC ploščic. V Supermarketu pričaku- jemo, da bo nova obleka P nesla več pozitivnih uč*n*; v°di učiteljica iz Škofič, 0r,ca Sabotnik. v Iliade koroške rojake je ■drenu kolektiva pozdravil ^retar osnovne organizaci- je Zveze komunistov IVAN POSAVEC. Mladi koroški rojaki, mladi zares, saj šteje naj mlajši le deset let in najstarejši petnajst, so bili teden dni na počitnicah na Debelem rtiču pri Ankaranu. Na poti domov na Koroško so se delavcem predstavili s prikupnim programom slovenskih in koroških narodnih pesmi. Najprej so zaigrali pesem Svibamjska roža, nato pa sta mlada pevca Marjan in An-drijan ob spremljavi tamburic zapela pesem Tri planike. Po venčku slovenskih narodnih pesmi so zaigrali lepo koroško pesem Cej so tiste stezice in za konec še slovensko narodno Pridi Gorenje.. Zares ganljivo je bilo poslušati mlade Korošce, ko so s pridihom koroške govorice svojemu matičnemu narodu zapeli slovensko pesem in tako pokazali svojo prizadev- nost pri ohranjanju stikov s svojo matično domovino. Prisrčno je bilo slovo naših delavcev od mladih Korošcev, njihovih spremljevalcev in pedagogov, ki so jim zaželeli veliko uspeha v šoli in pri delu, poglabljanju prijateljskih vezi z Jugoslavijo in uresničitev pravic, ki jim pripadajo v njihovi deželi in v sodobnem svetu. ZVONE GJURIN ALMANAH 30 LET EMONE Delo na almanahu ali bolje rečeno na prispevku za kroniko Emone za 30-letnico obstoja naše delovne organizacije je praktično pri kraju. Zbiranje podatkov je bilo kaj težavno delo zaradi tega, ker je to vendarle obdobje 30 let in je povsem razumljivo, da podatki niso bili popolni, da so bili osebni spomini na tako dolgo obdobje dokaj pomanjkljivi in negotovi. Vendar je iskanje pismenega gradiva, predvsem zapisnikov delavskega sveta tako bivše Prehrane kot bivšega Agrokombinata Emone, rodilo uspeh. Zbrano gradivo, ob vseh pomanjkljivostih, ki se jih avtor prispevka za kroniko Emone zaveda, je zagotovilo podatke, ki niso doslej še nikjer tako enotno prikazani. - Kopica podatkov o času nastanka, razvoja, uspehov ali neuspehov do leta 1976 zelo nazorno prikazuje težko razvojno pot današnje Emone, ki je postala pojem gospodarske organizacije doma in v tujini. V uvodu gradiva so zapisane pomanjkljivosti prispevka za kroniko, ki obsega 232 strani, brez shem, ki prikazujejo tudi razvoj organizacije podjetja, razvoj samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Iz vsega tega gradiva se da kaj lahko izluščiti najvažnejše za pravo kroniko ali monografijo podjetja Emona. O tem bo odločal uredniški odbor, ki je bil imenovan že v decembru 1975. leta. Menim, da je zbrano gradivo, ki je plod intenzivnega sedemmesečnega dela, vredno pozornosti in bo lahko že tak kot je, koristen za marsikatero priliko, kjer naj bi prikazali razvoj današnje Emone, ki je resnično vreden pozornosti — ne le v slovenskih, temveč tudi v jugoslovanskih okvirih. V zbranem gradivu je premalo poudarjena vloga zunanje trgovine, ki je nesporno odigrala svojo vlogo v nadaljnjem razvoju Prehrane do leta 1970 in pozneje v sklopu Emone. Avtorju gradiva je ostala še naloga zbrati strnjeno gradivo v hotelih Slavija Maribor, Evropa Celje, Riviera Portorož, Zdravilišča Čateške toplice, kar ne bo težko vključiti tudi v dosedanje gradivo, ki je že tako prirejeno, da se ob priključitvi vključi tudi kratka biografija le-teh. Hotel Slon Ljubljana pa je svoje gradivo že prispeval. Avtor prispevka za kroniko Emone se čuti ob tej priliki dolžnega zahvaliti se vsem, ki so pomagali pri zbiranju gradiva, ki ni bilo lahko niti enostavno. Milena Levstek je hranila in dala na razpolago vse zapisnike delavskega sveta in upravnega odbora bivše Prehrane od leta 1950 do 1970, Boža Srimšek je vložila mnogo truda pri iskanju arhivskega gradiva na Miklošičevi 4, kjer je shranjen arhiv bivšega Agrokombinata Emona, Kikelj Franc in Cigale Ferdo sta prispevala svoj delež s shranjenimi izvodi AE Vestnika, ki so bili bogat vir gradiva, tovarišica Slavič Heda iz TOZD Poljedelstvo-govedoreja je storila veliko pri iskanju zapisnikov in drugega gradiva v Domžalah, Mengšu in drugod po enotah te TOZD. Tovarišica Olga Ferjančič iz TOZD Mesna industrija Zalog je tudi storila vse, da bi pomagala pri iskanju gradiva. Tovariš inž. Kresal Dušan, ki je danes sicer v .Vletaiki, je ponudil kopico gradiva in nasvetov, ki so bili koristni za zbiranje gradiva pa tudi kako zastaviti in obravnavati kroniko, ki naj bi bila prerez vsega, kar se je v razvoju podjetja zgodilo. Vsem imenovanim kot tudi tistim, ki so tako ali drugače sodelovali, da je lahko prišlo do tega, kar vam v kratkem opisujemo, se iskreno zahvaljujemo 10. april 1977, dan Emone, hkrati pa tridesetletnica obstoja se naglo približujeta. Potrebno bo pohiteti in dokončno oblikovati kroniko, ki naj bi jo dobil sleherni delavec Emone, zato pozivamo še vse tiste delavce Emone, ki imajo ali vedo za kakršnokoli gradivo ali podatke, fotografije ali druge dokumente iz dosedanjega delovanja bodisi Prehrane, Agrokombinata ali drugih pridruženih TOZD Emone, da jih posodijo ali to sporočijo na uredništvo Informatorja, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2/11, telefon 316-472. BERNARDIN VABI E-vikend pension le 120 din Od 1. septembra dalje za vse člane Emone • ogrevane sobe • zimski bazen Preti odhodom morate obvezno dvigniti napotnico v tehničnih službah v Ljubljani, Kidričeva ul. 13. Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Privarčujmo milijardo V ITALIJI GRADIMO LESENE MONTAŽNE HIŠE EMONA IN GRADIS V KARNIJI TRAK EMONE V Pontebbi, Huminu, Tricesimu in drugod na potresnem območju gradimo 340 lesenih hiš s 680 stanovanji, v vrednosti 30 milijonov din LJUBLJANA, 7. septembra Ni prvič, tla Emona in Gradis z roko v roki naklepata večji posel. Tokrat gre za iz-voz stanovanjskih provizori. jev Gradisovega TOZD LIO v Škofji Loki na potresno področje Furlanije. Posel, do katerega je prišlo skoraj po naključju, in ki obsega dobavo in montažo 340 stanovanjskih provizorijev, se je pričel dokaj mirno ob obilici trgov-sko-pravnih problemov , ki ponavadi spremljajo pogodbo takega obsega. Začetek del je bil predviden za zadnje dni julija, toda t’> di najlepši terminski plan če-sto ostane samo na papirju. Tako je bilo tudi tokrat. Izdatna zamuda pri pripravi in ureditvi lokacij je vse udeležence privedla v obupno ča- sovno stisko. O tej časovni stiski, ki jo še povečuje izredno mrzlo in deževno vre-me, te dni zelo prizadeto piše ves italijanski tisk. Predsednik Andreotti je na svojem obisku potresnega območja doživel marsikaj. Toda osvežimo si spomin. Epicenter potresa je bil v bližini Gemone, zato je najbolj prizadeto to staro mestece z okolico. Domačini so izdelali potresno karto, na kateri so klasificirali posamezne občine, od docela razrušenih do poškodovanih. Srečujemo imena kot so: Buia, Attimis, Trasaghis, Treceslmo, Arta, Pontebba in mnoga druga, kjer so predvsem stara poslopja utrpela znatno škodo. Ko si človek ogleduje prizorišče nesreče in je na eni strani soočen z vso bedo prebivalcev šotorlšč, ki so trenutno izpostavljeni dežju in vetru, na drugi strani pa so sili razmer spoznava birokratsko in pridobltniško plat medalje, ki spremlja obnovo, lahko v nedogled razmiš-šlja in kombinira. Stvarnost pa ostaja. Ta pa je vsak dan manj rožnata za prizadete ter bolj kritična za gradbince, ki jim zima vse bolj nasilno trka na vrata. Naš del posla smo pričeli v naselju Pontebba, kjer kakih 30 prikupnih lesenih hišic že stoji — in vsaj obljublja zavetje prvim družinam. Potem, ko bodo pripravljene lokacije okrog Pontebbe, sledi premik na jug, na območje okrog Gemone, kjer sledijo dela v naseljih Attimis Trepogrande, Trasaghis, Tre-cesimo in kot se že vsa ta, očividno grška imena, pač še pišejo. Časovna stiska je vedno hujša, prehajamo pa v obdobje najbolj intenzivne gradnje, ki bo predvidoma končana prve dni novembra. Gradisove! nam ob vsakem obi-ku vedo povedati veliko zanimivega. Nekaj teh zanimivosti s slikovnim materialom bomo v eni prihodnjih številk skušali strniti v, upamo, zanimiv članek o doprinosu slovenske gradbene industrije k reševanju potresne škode pri naših sosedih. JOŽE ULČAR Tisti majski večer, ko za spremembo nismo samo neprizadeto brali o nekem potresu nekje, temveč nas je tudi v ožji domovini kar pošteno treslo, je že nekoliko odmaknjen. Strah v kosteh je pa ostal, nekaterim bolj, nekaterim manj. Vrli Tolminci zanj nimajo preveč časa, ker si morajo pospešeno krpati strehe nad glavami, ali pa si graditi nove, če jim je domove do kraja porušilo. Upajmo le, da smo bili dovolj solidarni in se jim ne bo godilo, kot nekaterim v sosednji Furlaniji, o katerih teče beseda. KRITIČNA OCENA GOSPODARJENJA V TOZD ZA POSOČJE BOMO ZBRALI MILIJON DIN Delavski svet ponovno imenoval Franca Nehca za generalnega direktorja Emone LJUBLJANA, 17. sept. — Delavski svet je kritično analiziral gospodarjenje v prvem polletju dn začrtal ukrepe, ki so nujni za izpolnitev letnega plana. Večina razprav-Ijalcev je zelo samokritično ugotavljala subjektivne vzroke za nezadovoljiv gospodarski rezultat. Med sklepi naj posebej podčrtamo sklep, ki govori o analizi devetmesečnega gospodarjenja in takojšnjih ukrepih za izboljšanje poslovanja, ki naj bi zagotovili izpolnitev plana. Drugi pomembnejši sklep nam nalaga, da izboljšamo asortiman (izbiro) blaga v trgovini ter smotrneje obračamo kapital, DS se je odločil za postopek sanacije v tozd igralnica Casino, in sicer zaradi neurejenih odnosov in razmer v tem delovnem kolektivu ter imenoval odbor za sanacijo. Delavski svet naše delovne organizacije je na predlog razpisne komisije ponovno Imenoval Franca Nehca za generalnega direktorja Emone, in sicer za naslednje obdobje štirih let. Ob tej slovesni priliki so se člani delavskega sveta Francu Nebcu zahvalili za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo na krmilu podjetja ter mu s ponovnim imenovanjem izrekli vse priznanje in zaupanje za dosedanje delo (Franc Nebec Je direktor Emone (ex Prehrane) od 1.10.1951 vse doslej z izjemo štirih let, kc je bil na Zadružni zvezi. Delavski svet je na zadnjem zasedanju imenoval tudi 6-članski izdajateljski svet za naše glasilo Emonamforma-tor. Delavski svet poziva delavce v vseh TOZD Emone, naj prispevajo enodnevni zaslužek za obnovo potresnega območja v Posočju, ki so ga zadnji potresni sunki še posebej prizadeli. Naš prispevek, ki bi po približni oceni enodnevnega zaslužka znašal okoli 100 starih milijonov dinarjev, naj bi po priporočilu delavskega sveta posebej namenili za gradnjo ali obnovo določenega objekta. Gre torej za namensko, konkretno in hitro pomoč, zakaj zima že trka na vrata brezdomcev v Posočju. Delavski svet podjetja je natančneje analiziral poslovne rezultate gospodarjenja TOZD v X. polletju letošnjega leta. Globalno je DSP rezultate gospodarjenja v tem obdobju obravnaval že na svoji seji 20. avgusta. Takrat je tudi zadolžil odgovorne službe v TOZD in skupno službo za pian in analize, da v najkrajšem času pripravijo temeljitejše analize in predloge ukrepov, ki jih bodo TOZD izvedle do konca leta, da bi tako odpravile zastoje in do konca leta popravili rezultate, ki jih Kaže polletni obračun. Navedeni sklep DSP je bil utemeljen in nujen, saj rezultati v I. polletju še zdaleč niso zadovoljivi. Celotni dohodek po fakturirani realizaciji v Emoni kot celoti je samo 7 odstotkov večji kot v istem obdobju lani, planirani celotni dohodek pa je dosežen le z indeksom 42 od planiranega. Neplačana realizacija na dan 30. 6. je znašala nekaj preko !t>6 milj. din. V primerjavi s preteklim letom, ko se je gibalo stanje dolžnikov od 240 do 300 milijonov din in več, je na tem področju brez dvoma dosežen pozitiven rezultat, vendar je to pripisati predvsem novim predpisom, ki praktično onemogočajo prodajo blaga na odprt račun. Iz tega stališča tudi znesek 106 milj. din odprtih terjatev ni opravičljiv, posebej še, ker so bile v smislu predpisov vse terjatve izpred 1. 4. 1976 odpisane v breme dohodka TOZD, torej niso posvetile dovolj pozornosti za zavarovanje plačil, posebej velja to za TOZD Zunanja trgovina na katero odpade preko 60 milj. neplačane realizacije. V zadnjih dneh tega trimesečja bodo morale TOZD torej poskrbeti, da bodo zavarovana vsa plačila, posebej pa velja to seveda za zavarovanje plačil v zadnjem trimesečju tega leta tako, da v zaključnem računu praktično ne bi smeli izkazovati neplačane realizacije, saj ta neposredno vpliva na zmanjšanje ostanka dohodka. Dohodek (tudi po fakturirani realizaciji) je le za 3 odst. večji kot v istem obdobju lani, oziroma je dosežen le z Indeksom 41 od letnega pla- na. Po plačani realizaciji pa le z indeksom 24 odstotkov. No, pri tem je treba poudariti, da je amortizacija v primerjavi s I. polletjem preteklega leta za 39 odstotkov večja. Osebni dohodki so v primerjavi s preteklim letom večji za 21 odstotkov. Tak porast osebnih dohodkov seveda ni v skladu s porastom dohodka, vendar je bilo povečanje nujno, saj smo v Emoni glede višine osebnih dohodkov še vedno skoraj za 10 odstotkov pod republiškim povprečjem. Toda ne glede na to, bomo morali v drugem polletju rezultate popraviti tako, da bomo osebne dohodke povsem uskladili z ustvarjenim dohodkom. Povečanje osebnega dohodka in povečanje amortizacije je imelo za posledico ostanek dohodka, ki je po fakturirani realizaciji dosežen samo v višini četrtine od ostanka dohodka, ki je bil dosežen v I. polletju preteklega leta oziroma v višini komaj 11 odstotkov od letno planiranega. Po plačani realizaciji je podjetje kot celota celo v izgubi. Sanacijski programi, ki so jih pripravile TOZD, so od TOZD do TOZD zelo različni, tako g'odc njihove vsebinske kvalitete v pogledu ukrepov, ki jih TOZD predvidevajo za naslednje obdobje, kakor tudi glede ugotavljanja vzrokov za nastale situacijo. Nekatere TOZD ,pa programov sploh niso pripravile ali pa jih skupni službi za plan in analize niso predložile. Splošna pomanjkljivost večine programov je v tem, da so premalo konkretni, nastale vzroke pa vidijo v glavnem samo v objektivnih okoliščinah, malo ali po nič pa navajajo programi subjektivne vzroke, ki bi jih bilo treba odpraviti. Na DS? so nekateri predstavniki TOZD sicer vzroke za nastalo stanje in predvidene ukrepe mnogo bol j konkretno obrazložili kot je to opisano v njihovih programih. Res je, da ni najbolj bistveno, kako so program' napisani, izredno pomembno pa je, da so z rezultati poslovanja in s predvidenimi ukrepi povsem seznanjeni vs. delavci TOZD, saj je samo na tak način možno zagotoviti realizacijo postavljenih ciljev. Iz predloženih programov in iz obrazložitev predstavnikov TOZD na DSP je razvidno, da na TOZD pripisujejo vzroke za opisano stanje predvsem naslednjim zunanjim vplivom. • Celotni dohodek ni dosežen v predvidenem obsegu zaradi premajhne založenosti trgovin. Temu pa je vzrok zelo restriktivni uvozni režim. Ne glede na to pa so predstavniki maloprodaje prepričani, da bi morala TOZD Zunanja trgovina na tem področju napraviti več, saj so nekatere naše konkurenčne organizacije, za katere velja isti uvozni režim, bolje založene kot mi. Dovolj tudi ni bilo storjenega na področju asortimana domače (jugoslovanske) proizvodnje. Izražena so mnenja, da se moramo nujno bolje povezati s proizvodnimi organd-zacijami in pri njih naročati izdelavo zanimivih proizvodov. Glede nabave blaga tako iz uvoza, predvsem pa iz domače proizvodnje za letos ne more veljati izgovor, ki so ga nekatere TOZD vedno uporabljale v preteklih letih, da za izboljšanje sortimana ni dovolj denarnih sredstev, da ne plačujemo pravočasno itd. V letošnjem I. polletju, posebej pa še po uveljavitvi novih plačilnih instrumentov, smo imeli v Emoni večino denarja preveč, ne premalo. • Nekatere TOZD so navajale tudi, da podatki, ki jih kaže polletni obračun niso povsem točni, ker nekateri obračuni po stanju 30. 6. v tem obračunu niso bili upoštevani. Ce je temu tako, je treba ugotoviti, da pomeni neupoštevanje obračunov veliko malomarnost odgovornih služb in zavajanje delavcev in odgovornih organov. V bodoče bo treba tako stanje povsem odpraviti. • V proizvodnih TOZD navajajo kot vzroke relativno slabega stanja predvsem dis-propoi ce med nabavnimi cenami surovin in prodajnimi conami proizvodov, ki so v celoti še pod državno kon- trolo. Ta ugotovitev velja v veliki meri tudi za trgovsko dejavnost, ki posluje še vedno z zamrznjenimi maržami. To stanje bo možno odpraviti le postopoma dn to tako, da bomo čimprej uveljavili skupno ugotavljanje dohodka med proizvodnjo in trgovino tako med TOZD v Emoni, kakor tudi v okviru poslovnih skupnosti v obsegu in na način, kakor je določen v sporazumu o temeljih planiranja. Na tem področju pa TOZD doslej še niso napravile ničesar oziroma zelo malo. 0 Ne glede na objektivne okoliščine pa moramo ugotoviti, da tudi na področjih, Kjer so rezultati odvisni od nas samih, nismo izkoristili še vseh rezerv. Organizaciji dela, tako na področju tekočega poslovanja, kakor tudi na področju izvajanja investicij, nismo posvetili dovolj pozornosti. Izostanki z dela zaradi bolezni in drugih vzrokov ?e vedno naraščajo, samo v nekaterih TOZD so uspeli zmanjšati stroške nadurnega dela. Tudi sistem nagrajevanja v večini TOZD še ni zadovoljiv. V tem kratkem povzetku ne moremo prikazati celotne problematike, ki izhaja iz elaboratov TOZD in iz razprave na DSP. Opozoriti smo s tem našim prispevkom hoteli le na nekatere probleme in izhodišča, stvar vsake posamezne TOZD pa je, da na njenih organih svojo problematiko čimbolj objektivno obravnava in sprejme konkretne sklepe za izboljšanje stanja. Po našem mnenju je to naloga, h Kateri jr treba pristopiti takoj in jo tudi kontinuirano izvajati. Prepričani smo, kar je bilo poudarjeno tudi na DSP, da kljub slabim rezultatom, ki jih kaže obračun za I. polletje, ni razloga za pesimizem in je do konca leta z učinkovitim gospodarjenjem mogoče doseči rezultate, kot so predvideni v planu. To je tudi nujno, saj bo le tako mogoče kontinuirano izvrševati razvojni program posamezne TOZD in Emone kot celote, ki je bil nedavno sprejet. SLUŽBA ZA PLAN, ANALIZE IN STATISTIKO BIZOVIK, 11. septembra — Ob tridesetletnici LD Pugled, ki dolga leta uspešno sodeluje z našo delovno organizacijo, je bila tu pod pokroviteljstvom Emone slovesno razvije Pra‘ pora. Ob tej priložnosti je lovce v imenu Emone podzravii Franc Nebec, naš generalni di' reki or in na prapor pri' pel častni trak Emone ter zeleni druščini zaželel dober pogled iu še veliko plodnega sodelovanja z našo delovno organizacijo. ZAHVALI Ob smrti drage mame MARIJE HOČEVAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz Supermarketa C-etaže za izrečeno sožalje iu prispevek za cvetje. BOHNEC ANGELCA Vsem sodelavkam >n sodelavcem v TOZD Supermarket Ljubljana se najtopleje zahvaljujem za pomoč, ki so mj jo nudili ob nesreči, ki me je tako kruto prizadela. Posebno zahvalo dolgujem sindikalni organizaciji. Vsem še enkrat lepa hvala! IVANKA MALOVRH SM LJUBLJANA HVALA ZA STANOVANJE Iskreno in toplo -sC zahvaljujem za dodelitev stanovanja iz solidarnostnega sklada podjetja Emona, svetu DSP za delo, nagrajevanje in družbeni standard, tovarišu direktorju TOZD MIZ, tovarišici Olgi, tovarišu sekretarju, Skoberne Marjanu, tovarišici Malči iu vsem ostalim; v poslovnem življenju pa največ uspehov vsem iz srca želi hvaležna MARIJA SLAK, TOZD MIZ I d | informator glasModolovn«skupnosti' smon« ijuNi4'1- Emona Informator — Izdaj® komisija za Informiranje Pr' delavskem svetu podjetja »Emona« — Izhaja •n’ krat mesečno — Ural* uredniški odbor: glavni ,n odgovorni urednik M,r*r Blaha. tehnični urednic Tatjana Lapajne UredništvC Ljubljana, Kersnikova 7; telefon 310-655, Int. 225 f" 316-472 - Tisk: CGP Ot\o Ljubljana — Naklada: 7.00t' Izvodov i