Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 27.
V Ljubljani, dne 4. julija 1935.
Posamezna itev. Din 1»— Leto XVISI.
Upnvniitvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5
Uredništvo »Domovine", Knaflova ulioa 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; ia .no* zemstro razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno «3 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, št. 10 711.
Bralce in bralke prosimo, da nam oproste, ker je ta številka »Domovine" morala zaradi sporov med tiskarnami in stavci iziti v skrčenem obsegu. List je zaradi tega tudi izšel en dan pozneje.
Drugi evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani
Evharistične svečanosti so privabile v belo Ljubljano ogromne množice prebivalstva iz vse Slovenije in drugih krajev države. Vse brez razlike je Ljubljana sprejela na zelo prisrčen način. Začetek kongresa je bil na Vidov dan, ko so se po cerkvah tudi opravile službe za pokojnim velikim kraljem-
Velik sijaj sta dala prireditvam navzočnost čudodelne pcdobe Marije Pomagaj 2 Brezij in prihod posebnega papeževega
odposlanca kardinala Avgusta Hlonda, s čimer je papež izkazal ljubljanskemu kongresu najvišje počaščenje. Vlado sta zastopala na kongresu minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec in minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič. V Ljubljani so se zbrali ludi vsi jugoslovenski katoliški nadškofi in škofi, ki se jim je pridružil še papežev nuncij na našem dvoru nadškof Pellegrinetti.
V petek popoldne so pripeljali v Ljubljano podobo Matere božje z Brezij na lepo okrašenem avtu v spremstvu dolge vrste avtomobilov, r katerih so se vozili odlični zastopniki cerkve. Po vseh župnijah, koder je držala pot, So množice vernikov pozdravljale mimohod Marije Pomagaj.
Na praznik sv. Petra in Pavla je bil predvsem mladinski dan. Mladina je v velikem sprevodu odšla na stadion, kamor so prenesli tudi podobo Matere božje. Tam je papežev odposlanec kardinal Hlond bral mašo, med katero je mladina pela nabožne pesmi in potem prejela sv. obhajilo. Kar 87 duhovnikov je moralo obhajati mladež. Po končani maši je kardinal Hlond dal mladini slovesen papežev blagoslov. Vseh šolarjev je bilo nad 20.000.
Po vseh ljubljanskih župnijskih cerkvah so se zjutraj vršile slovesne pontifikalne maše, ki so jih darovali nadškofje in škofje, popoldne pa je bilo na stadionu
prvo veliko manifestacijsko zborovanje, ki so se ga udeležili številni cerkveni in posvetni dostojanstveniki. Predsednik kongresnega odbora dr. Zitko je pozdravil papeževega odposlanca in vse druge odlične goste, za njim pa je izpregovoril kardinal Hlond najprej slovenski, nato pa srbskohrvatski in izrekel pozdrav svetega očeta. Govorili so še profesor dr. Hohnjec, profesor Grgec (iz Zagreba) in dr. Miha Krek. Po vsakem govoru je množica pod vodstvom kanonika dr. Kimovca zapela nabožno pesem.
Po zboru so bile na stadionu pete litanije, ki, jih je opravil mariborski škof dr. Tomažič.
Najslovesnejša prireditev je bila
nočna procesija mož in fantov na stadion s prižganimi baklami. Kako ogromna je bila procesija nam pove že dejstvo, da je pri sprevodu sodelovalo 25 godb, ki so igrale nabožne skladbe. Procesija je bila dolga poldrugo uro. Papežev odposlanec se je pripeljal na stadion z ostalimi cerkvenimi dostojanstveniki v avtomobilu in gledal s tribune nočno sv. mašo. Slovesnost se je končala šele ,po 2. uri zjutraj. V mestu samem so se ta čas po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah vršile slovesne polnoč-nice s skupnim obhajilom za žene in dekleta.
V nedeljo so se začele slovesnosti z mašami po vseh cerkvah, a na stadionu je bila ob 9. uri slovesna pontifikalna maša kardinala Hlonda. Po maši pa je bilo
drugo slovesno zborovanje,
na katerem so govorili predsednik kongresnega odbora dr. Žitko, odvetnik dr. Leskovar (iz Maribora) in upokojeni major Etger (iz Zagreba). Na koncu je dr. Zitko pozval vso množico, naj vzklikne papežu Piju XI. in kralju Petru II. Ia desettisočev grl se je oglasil mogočen »ŽivelaI►
Za zaključek kongresnih svečanosti se je popoldne vršila
veličastna procesija iz mesta do stadiona.
Pomikala se je nad dve uri skozi mesto. Samo mimohod duhovščine je trajal četrt ure. Od odličnih zastopnikov posvetnih oblastev so se udeležili procesije divizijski general Nedeljkovič kot zastopnik kralja, ministra dr. Korošec in dr. Vrbanič, ban dr. Puc, pomočnik bana dr. Pirk-majer in drugi. V sprevodu so nosili podobo Marije Pomagaj in je igralo nad 30 godb, medtem ko je množica molila ali pa prepevala cerkvene pesmi.
Ko je procesija dospela na stadion, so se začele
zaključne svečane litanije.
Ob navzočnosti kardinala Hlonda je cerkvene svečanosti opravil ljubljanski škof dr Rožman. Litanije so peli duhovniki in jim je vsa silna množica odpevala. Naposled je papežev odposlanec nagovoril množico v slovenskem jeziku in ji podelil blagoslov z najsvetejšim. Množica je blagoslov sprejela kleče in zapela zahvalno pesem.
Proti večeru potem so topovski streli z Ljubljanskega gradu naznanili zaključek evlia-rističnih svečanosti in silne množice vernikov so se razšle na domove.
Snovanje novih strank in zvez
med strankami
Zagrebški „Jutarnji list" piše, da je bil sklenjen sporazum med radikali, dr. Korošcem in dr. Spahom že v februarju in da je dr. Spaho s privolitvijo radikalov in dr. Korošca kandidiral na Mačkovi listi. Bil je v to prisiljen, ker njegovi volilci nikakor niso bili za vzdržnost pri volitvah. Med temi skupinami sklenjeni sporazum pa se tiče le zveze vseh treh strank, ni pa še dosežen skupen politični program, da bi se moglo govoriti o eni stranki.
Politične skupine pa, ki so nastopile skupno z dr. Mačkom, je vezal le volilni dogovor. Zdaj zahtevajo skupine iz Srbije, da se objavi tudi politični program, ker hočejo srbski volilci vedeti, kaj je končni program združene opozicije. Za Hrvatsko objava tega programa ni potrebna, kakor pojasnjuje „Jutarnji list", ker je narod na Hrvatskem ta program že sam dobro razumel.
Med Davidovičem, Joco Jovanovičem in dr. Mačkom so se že vodila pogajanja o tem programu in mnenja vseh treh so se že znatno zbližala. Zemijoradniki so baje v celoti sprejeli Mačkov program o notranji ureditvi države. Prav tako tudi demokrati. Proti temu programu so le zemijoradniki okoli Dragu-tina Jankoviča in Voje Laziča, ki so odločno za Jevtičevo politiko, in nekateri demokrati.
Naposled zatrjuje „Jutarnji list", da se del bivših slovenskih kmetijcev pripravlja za sodelovanje z dr. Mačkom in da bo ali neposredno stopil v Mačkovo kmetijsko stranko ali pa ustanovil svojo posebno stranko v Sloveniji, ki pa bo v zvezi z dr. Mačkom. Nesoglasja, ki še obstoje v opoziciji, se po zatrdilu „Jutarnjega lista" nanašajo samo na gospodarsko-socialni program, nikakor pa ne na političnega.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Dva zbora naših izseljencev
V Dalavski zbornici v Ljubljani se je 1.1, m. vršila letna skupščina Zveze izseljenskih organizacij, na kateri je bi o zastopanih okrog 50 izseljenskih društev iz države in tujine. Zbor je vodil predsednik Milan Marjanovič iz Zagreba, navzočni pa so bili tudi zastopnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Barac-Repenski iz Beograda, zastopnik banske uprave v Zagrebu Juraj Kučič, zaslužen delavec na izseljenskem področju, in novinar Ivan Mladineo iz Newyorka, predsednik Zveze jugoslovenskih izseljencev »Kraljevič Andrej« Anton Glavnik iz Metza in predsednik Društva jugoslovenskih delavcev Mile Kolakovič iz Luksemburga. Razpravljalo se je o raznih izseljenskih vprašanjih, zlasti o repatriaciji in kolonizaciji izseljencev in o ustanovitvi posebne izseljenske banke v državi. S to zadevo se bo bavil podrobno odbor, ki je bil izvoljen na zborovanju. Skupščina je soglasno sklenil?"., da pristopi zveza k Delavni zajednici Jugoslovenov v tujini, ki ima svoj sedež v Zagrebu.
Zelo zanimivo je bilo poročilo Mladinea o našem izseljenstvu v Ameriki in o stikih med domačim in izseljenskim tiskom. Zastopnik Narodnega izseljenskega odbora v Ljubljani Kravos je izrazil obžalovanje, da je tako važna skupščina ostala tako rekoč neopažena pri poklicanih predstavnikih naše javnosti. Zanimivo je bilo poročilo pred-
sednika Zveze jugoslovenskih izseljencev v Franciji Glavnika iz Metza. S skupščine sta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. VeL kralju in knezu namestniku Nj. Vis. Pavlu, pozdravni brzojavki pa predsedniku vlade, ministru za socialno politiko in naroduo zdravje, in šefu izseljenskega urada dr. Aranickemu.
* * *
Istega dne je bil v dvorani banske uprave prvi slovenski izseljenski kongres, ki ga je v zvezi z evharističuim kongresom priredila Družba sv. Rafaela. Zbor je vodil predsednik družbe pater Zakrajšek. Med udeleženci so bili krški škof dr. Srebrni 6, lavantinski škof dr. Tomačič, podbaa dr. Pirkmajer, odposlanec ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Barac-Repenski, zastopnik mestne občine dr. Rus, predsednik OUZD dr. Bohinjec, vodja borze dela Vončina in šef socialno-političnega oddelka banske uprave dr. Karlin. Podban dr. Pirkmajer je toplo pozdravljal rojake-izseljence ter izrekal zahvalo vsem organizacijam v tujini, ki lajšajo bedo našega človeka. Želel je, da bi Čimprej prenehali iz malenkostnih razlogov izhajajoči spori med našimi ljudmi v tujini. Sprejete resolucije zahtevajo med drugim, da se po vseh naših izseljenskih naselbinah postavijo duhovniki in narodni učitelji
Politični pregled
Kakor poročajo,
se namerava odpraviti ministrstvo za telesno vzgojo,
ker je postalo z zakonom o obvezni telesni vzgoji mladine odveč. Namesto trera ministrstva pa se namerava obnoviti ministrstvo za pošto, ker so posli sedanjega prometnega ministrstva že preogromni. Nadalje se namerava ustanoviti posebno
ministrstvo za civilno letalstvo.
V kabinetu finančnega ministra Dušana Letice so stalno
posvetovanja zaradi dvanajstin in novega finančnega zakona.
Iz vladnih vrst zatrjujejo, da bo nova vlada odločno nadaljevala finančno politiko, ki jo je začel v Jevtičevi vladi dr. Stojadinovič. Davčna bremena bodo omiljena in se bodo davki in takse pravičneje razdelili. Upravičenim željam gospodarstvenikov se bo iz-kušalo ustreči in se bo od davkoplačevalcev zahtevalo le to, kar morejo plačati po svojem gmotnem stanju.
Naposled se napoveduje, da bo najeto posojilo 300 milijonov dinarjev za obnovo voznega parka železnic.
Gradbeno ministrstvo namerava dovršiti gradnjo že začetih stavb vseučilišča v Zagrebu, zgraditi dve gimnaziji v Beogradu, pravno fakulteto v Beogradu, velik tehnični labora-
torij in otroško polikliniko v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se bo začelo prihodnje posvetovanje zunanjih ministrov Male antante
v Beogradu 29. avgusta. Trajalo bo nekaj dni. Nato pa bodo vsi trije ministri za zunanje zadeve odpotovali v Ženevo na zasedanje Društva narodov in tam nadaljevali posvetovanja.
OVČJEREJSKO DRUŠTVO ZA DRAVSKO BANOVfNO.
Na pobudo lista „R e j c a malih živali" in priznanih ovčjerejcev Jezerskega, Kokre in Solčave se je zbralo v nedeljo 23. junija v Štularjevi gostilni na Zgornjem Jezerskem precejšnje število ovčjerejcev, med njimi tudi izkušeni rejec g. Virnik Ivan z Zgornjega Jezerskega. Zborovanje je vodil predsednik občine g. Virnik Peter in naglasil v uvodu nujno potrebo ustanovitve društva za pospeševanje domače ovčjereje. Zborevalce je pozdravil tudi urednik ,Rejca malih živali" g. Inkret s Senkovega turna in pojasnil namen novega društva.
Kamniški sreski kmetijski referent g Hladnik Jakob, ki je veščak na področju ovčjereje, je podal zgodovino jezersko-solčavske ovce in njen svetovni sloves glede na kakovost volne. Naposled je očrtal smernice za razširjenje in ohranitev domače pasme. S pozivom na skupno delo je končal predavatelj strokovna izvajanja.
Po predavanju je bil razgovor o raznih pojavih, ki ogražajo našo rejo ovc. Tudi medved je bil na dnevnem redu, saj je posameznim I posestnikom napravil že mnogo škode. Pre-: čitana in obravnavana so bila pravila, nato pa | je bil izvoljen pripravljalni odbor s starosto ovčjerejcev g. Virnikom Ivanom na čelu. V Odboru so tudi zastopniki iz Solčave, Jezerskega in Kokre. Pravila so se vložila pri sreskem načelstvu v Kranju.	J^B
Tedenski tržni pregled
SViNJE. Na nedavnem mariborskem sejmu so bile cene prascem, starim: 5 do 6 tednov 50 do 60, 7 do 9 tednov 80 do 90, 3 do 4
40
H FARAONOV DEDIČI
«Ha, ha, molčite! Poslušajte! Vsi, ki vas zdaj opazujejo, se z upravičenim začudenjem izpra-šujejo, kaj naj to pomeni. Jaz pa se nič ne čudim, ker vem, kaj je temu vzrok. Povedal ti ga bom, o narod Rometov! Včeraj opoldne je imel ta lažni vladar, s svojimi svetovalci skrivno posvetovanje. Menda so že vsi uvideli, da moj vpliv med narodom prehitro narašča in da se čedalje bolj bliža ura, ko bodo morali, ustreči mojim zahtevam Ker jim pravica več ne pomaga, so sklenili poseii po krivici. Medtem ko sem se jaz mudil pri svojih prijateljih iz skobčevega okraja, sta se splazila ta dva, starec in tujec, v mojo sobano in ukradla ta predmet iz kosti. Ponoči sta potem sama izpustila ujetnika. In da bi mene pahnila v nesrečo* sta tam pustila moj talisman. Mene sta hotela tfmčlti, toda njune naklepe sem razkril in' zdai sodi, ljudstvo, kdo ima prav in kdo je sle-; par'»
Hudales in Sodnik sta se osuplo spogledala. Takšne zakrknjenosti in nesramnosti, kakor jo Je rokazal Uasif el Hajat, še nista poznala.
Tudi člani zbornice, ki so vedeli za načrt prodaje dragotin, so se zgražali nad podlostjo Kopta in njegovim potvarjanjem dejstev. Sodnika so kar dlani srbele, da bi planil nad Kopta in ga vpričo vseh pošteno premikastil.
Drugače pa je bilo z ljudstvom, ki je govor poslušalo. To ljudstvo je narobe razumelo osuplost dvora in svetovalcev. V njej je videlo dokaz za resničnost Koptovih obdolžitev in čedalje glasneje mrmralo zaradi nepoštene igre svojih dosedanjih vodnikov, ki jim je slepo zaupal?.
Velike množice so v rokah pametnega in spretnega govornika skoraj vselej mehke kakor vosek. Če pa so še vznemirjene in se boje za svoj obstoj, planejo brez pomišljanja na prvo žrtev, ki jim jo kdo pokaže.
Kopt, ki je bil v spletkarjenju pravi mojster, se je na to dobro razumel. Takoj je spoznal, da je iznova okrepil svojo moč. Zato ni čakal, da bi prišli njegovi nasprotniki do besede, ampak je kar nadaljeval:
«0, vidim, da molčite, ker vam je strah ohromil jezike. Seveda, kako ste si mogli niisliti, da bo nedolžnost tako hi'tro razpletla mrčže vaših laži in zahrbtnih napadov! Stoletja je bilo to dobro ljudstvo vprežerto v'jarem suženjstva. Toda dobri Bog, o katerčm govorite, da mu služite, se je naposled naveličal vaše lažnivosti, zavedel vas je, da ste začeli kopati meni jamo. v katero boste zdaj sami padli. Prepričan sem sicer, da ne boste ničesar priznali, ker je pač edini, ki bi mogel pričati v mojo korist — vohun — po vaši
zaslugi pobegnil. K sreči pa ste mi dali sami dokaz svoje krivde. Zakaj bi bili drugače — o, le poslušajte iq k srcu si vzemite! — zakaj bi bili drugače prijeli danes zarana mojega sina, če se ne bi bali, da vas bom pred vsemi dobrimi ljudmi razkrinkal? Že vnaprej ste s tem pokazali, da je vaša igra izgubljena. Niste si "mogli domisliti boljšega sredstva, da bi rešili svoje majave glave, kakor da ste poskusili prestrašiti ubogega očeta s tem, da šte mu vzeli sina. Le molčite! Če hočete, da vam bo kdo verjel, mi vrnite sina in povejte, kje ste se mudili včeraj popoldne. Stran s krinko, s katero ste doslej goljufali ljudstvo!«
Te besede, ki jih je govoril z zagrizeno vnemo. niso zgrešile svojega namena. Koptovi pri staši so začeli z odobravanjem kričati. Drugi pa so bili po večini vsi zmedeni in niso več zaupali svojim dosedanjim vodnikom. Samo kraljevi za upniki in najbližji privrženci so še sovražno gle dali Kopta, ki, se je poslužil za svoj napad tak podlega sredstva.
Sodnik, ki se je vselej hitro vznemiril in raz burtl, se ni mogel več zadržati. V arabskem jeziku, ki ga je dobro govoril, sex je obrnil h Koptu ni mu zagrozil:
«Poslušaj, kaj ti zdaj povem, Uasif el Hajat! Svetujem ti, da si moje besede dobro zapomniš. Ne botfi ugotavljal, kdo izmed nas štirih je dal prvi povotl za prepire, in tudi ne bt>m razglabljal, koliko so tvoji neumni načrti upravičeni ih koliko ne. Če pa boš še nadalje segal za
mesece 120 do 150, 5 do 7 mesecev 160 do 200, 8 do 10 mesecev 250 do 280 in, eno leto do 480 Din.
Sejmi
J. julija: Kapla;	. ...
5;julija: Gradac v Beli krajini, Pisce, breg pri
Ptuju, Lemberg, Slančvrh, Trava; 9.julija: Tirna, Kamnik;
(J.julija: Dobova pri Brežicah, Poljčane, Pu-conci1;	,
12.julija:	Gornji Tuhinj, Horjul, Ljutomer, Planina pri Sevnici, Rogatec, Šoštanj;
13.julija:	Koprivnica, Litija, Loče pri Poljčanah, Planina pri Rakeku, Stari trg, Trebnje.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah s pri-fiteto premijo 28-5 % : 1 nizozemski goldinar za 29.65 do 29.79 Din; 1 nemško marko za 17.52 do 17.66 Din; 1 angleški funt šterling za 213.91 do 215.96 Din; 1 ameriški dolar za 43.03 do 43.39 Din; 0 francoskih frankov za 287.92 do 289.36 Din; 0 Ješkoslovaških kron za 181.90 do 183 Din; 0 italijanskih lir za 359.49 do 362.57 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem Hiringu po 8.70 do 8.80 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 374 do 379 Din.
BRUSNICE PRI NOVEM MESTU. Solze so nam orosile oči, ko smo prisostvovali predstavi »Sirote Jerice". Tako lepo so jo predvajali naši otroci. Vse priznanje našemu požrtvovalnemu učiteljstvu, ki se tako lepo trudi za napredek naših otrok. Dvorana Gasilskega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička. Res lepo popoldne je bilo in prihodnje leto si spet želimo tak lep zaključek šolskega leta. Z igrico sta bila združena proslava Vidovega ia materinskega dne. Predstavi je prisostvoval tudi sreski šolski nadzornik iz Novega mesta. Vsekakor je treba naglasiti, da veroučitelj župnik g. Lunder, gdč. Habetova, ki deluje na naši šoli že preko ietrtstoletja, naš delavni upravitelj g. Marinč ia naša marljiva gdč. Danica Kiferletova vzorno vzgajajo našo mladino. Hvala jim!
MALA NEDELJA. Tukajšnja sokolska četa je morala preložiti svoj srečolov spričo tehničnih razlogov od 30. junija na nedeljo 7. julija,. Srečolov z nad 300 dobitki se začne ob treh popoldne. Srečke so po dva dinarja. Po srečolovu bo prosta zabava s plesom, pri katerem bo igral a domača sokolska godba. Za okrepčila bo zadosti preskrbljeno. Vsi, ki si želite nekaj nric razvedrila 4n zabave, pridite!
VELIKA NEDELJA. Podmladek Jadranske straže je prejšnjo nedeljo razvil svoj prapor. O morju in pomenu Jadranske straže je govoril učitelj g. Vlado Klemenčič, nato pa je domaČi župnik g. Gregor Cerar blagoslovil prapor z nagovorom. Prapor je kupila in mu kumovala ga. Tončka Medikova. Sprejel ga je praporščak Hinko Medik s svečano zaobljubo. Nato so se vrstile deklamacije in petje jadranskih stražarjev. Slavnosti so prisostvovali sreski šolski nadzornik g. Josip Gorup, predsednik domače občine g. Anton flržič in gasilski četi iz Velike Nedelje in Trgovišča. Popoldne smo proslavili 401etnico šole. Šolski upravitelj g.. Ljudevit Belšak je orisal postanek tukajšnje šole. Zatem je šolska mladina pokazala svojo spretnost v telovadnih nastopih in raznih igrah. G. France Kotnik in gdč. Jožica Duhova, ki sta mladino izurila, in vse ostalo učiteljstvo zaslužijo za svoj trud vse priznanje. Ljudstvo je v velikem jštevilu prisostvovalo slovesnostim.
DOMAČE NOVOSTI
*	Nj. Vel. kralj na Bleda. Dne 2. t. m. so
prispeli na Bled Nj. Vel. kralj Peter H., Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej. Postaja Lesce-Bled je bila za sprejem kraljevske rodbine svečano okrašena. Poleg zastopnikov oblastev se je zbrala na postaji tudi velika množica ljudi in je kraljevske goste navdušeno pozdravljala S postaje se je kraljevska rodbina odpeljala v Suvobor.
*	Odpust kazni za policijske prestopke političnega značaja. Notranji minister dr. Anton Korošec je po prevzemu dolžnosti odredil v mejah svoje pristojnosti, da se povsod v državi ustavi izvrševanje denarnih in zapornih kazni za policijske prestopke političnega značaja. To velja za kazni, izrečene ob priliki volitev narodnih poslancev v
času od razpisa volitev pa do danes, ne velja pa za policijske kazni, izrečene zaradi prestopkov proti državi ali dinastiji. Če kazni zaradi takih prestopkov še niso izvršene, se mora njihova izvršitev odgoditi do nadaljnjega. Zadeven ukaz je že izdan.
*	Koncentracijsko taborišče za politične protivnike je pripravljala, kakor piše beograjsko „Vreme", Jevtic-Marušičeva vlada. Za taborišče so bili že določeni odročni kraji v Bosni in Črni gori. Že takoj po volitvah so dobili sreski načelniki preko banskih uprav nalog, naj stavijo predloge, katere ljudi bi bilo treba konfinirati. V navodilih je treba predlagati zlasti take, ki so nastopali proti Jevtičevim, v Sloveniji proti Maru-šičevim kandidatom. Na listi, ki je bila že sestavljena, je bilo zapisanih okrog sto uglednih politikov. Do izvršitve tega načrta seveda ni prišlo, ker je Jevtičeva vlada padla
*	V zavod za slepo deco v Kočevju se sprejmejo v začetku šolskega leta slepi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za sprejem so : da je otrok popolnoma ali toliko slep, da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole; izpolnjeno 6. leto starosti; primerna telesna in duševna zmožnost (brezpogojno se ne sprejmejo slaboumni, božjastni in gluhonemi otroci, potem otroci, ki so neozdravljivo bolni ali imajo druge prehude telesne napake); gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morajo prispevati zavodu za oskrbo primerno preškrbovalnino, katere višino določi banska uprava dravske banovine; če je uboštvo dokazano, banska uprava preskrbo-valnino lahko zniža ali pa čisto izpregleda. Gojenci dobivajo vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z obleko, obuvalom in perilom. S seboj v zavod morajo prinesti nastopne potrebščine, ki naj bodo v dobrem stanju in zaznamenovane: dve vrhnji obleki, klobuk ali čepico, zimsko snknjo (deklice zimski plašč), dva para čevljev, copate, štiri srajce, štiri spodnje hlače, štiri pare nogavic, šest žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in čevlje in po možnosti dežnik. Prošnjo za sprejem v zavod je vložiti pri upravi zavoda za slepo deco v Kočevju najkesneje do 30. julija. Prošnji je priložiti nastopne listine: rojstni in krstni list; do-movnico; prijavni list za sprejem v zavod za slepe otroke, ki ga izpolnita pristojni šolski, sreski ali banovinski zdravnik in pristojno šolsko upravi-teljstvo; morebitno šolsko izpričevalo, če je obiskoval kako šolo; potrdilo o cepljenih kozah;
takšnimi sredstvi in se igral z usodo teh preprostih, a dobrih ljudi, boš kmalu občutil našo moč. Tega ne bomo trpeli. Od te ure dalje je pretrgana poslednja vez med nami in prisegam ti, da bom prvi zagrabil za orožje proti tebi, če ne boš odnehal. Zdaj izbiraj!«
Uasif el Hajat je prebledel, iz jeze in iz strahu hkratu. Le predobro je vedel, da so Slovenčeve besede grenko resne. In ker je sodil vse ljudi po sebi in po svojem značaju, se je začel v tem trenutku bati za življenje svojega sina. Toda preden se je mogel pripraviti za odgovor, mu je prišel plemeniti kralj sam na pomoč.
Kraj Meri je z občudovanja vrednim mirom poslušal prepire obeh strank, potem pa se je dvignil in pomignil, da bo govoril.
Dejal je:
«Še enkrat me poslušajte, sinovi dobrega Boga! Kar pomni naša oaza, ste živeli srečno in zadovoljno pod žezlom mojih prednikov. Tudi v dolgih letih, kar sedim jaz na prestolu, smo bili kakor oče in sinovi. Zdaj pa pride iznenada ta tujec, kopiči na mojo glavo najhujše obtožbe in Jaz moram z grenko bolestjo gledati, kako mu vse verjamete. Kaj sem vendar storil, da ste Iznenada postali takšni?«
Molk in zadrega sta zavladala med množico po teh besedah. Kdor je imel še količkaj uvidevnosti, se je začel izpraševati, ali niso kraljeve besede morda upravičene.
Uasif el Hajat, ki se je medtem docela zbral, )e to opazil in je hotel začeti Iznova govoriti.
Kralj pa je dostojanstveno dvignil roko, naj molči, in sam nadaljeval:
«Lahko bi vas prisilil k pokorščini, kakor je storil nekoč moj prednik Pahripedt. Toda to se, upira moji vesti. Vi bi postali zaradi tega najbrž še trdovratnejšl Razen tega počiva krona na moji glavi in zmeraj čutim vso težo odgovornosti, ki mi jo nalaga. Zato vas ne smem prepustiti divjim tokovom trenutka, ne smem izrabiti svojih prednosti, ki bi vas prisilile k pokornosti. Predlagal vam bom nekaj pametnega. Zdaj se razidite in premišljujte tri dni, za koga se boste odločili. Za mene ali zanj. Tujec, ki mi krati krono, naj si še nadalje išče brez ovir pristašev, jaz pa se bom potrudil, da bom ovrgel njegove obtožbe in dokazal nezmiselnost njegovih besed. Dotlej naj ostane njegov sin kot talec v mojih rokah, da se ne bo oče odločil spet za kakšno zahrbtnost. Kajti vsem vam prisegam, da se ne zavedam niti najmanjše krivde. Zdaj pa se odločite, komu boste bolj verjeli: temu tujcu, ki ga poznale šele nekaj mesecev, ali meni, ki ste me doslej spoštovali kakor svojega očeta.«
Kraljeve besede so bile tako prepričljive, da se celo sam Kopt ni mogel ubraniti globokega vtiska, ki so ga bile pustile. Skoro se je za trenutek zdelo, da obžaluje svoje dosedanje ravnanje. Toda takoj nato je spet ponosno zravnal glavo. Spoznal je sicer, da zaradi Sodnikove grožnje ne sme trenutno misliti na kakšen večji uspeh, toda kraljeve besede, da bo čez tri dni vprašal ljudstvo, za koga se bo odločilo, so mu
dale novega poguma. Prepričan je bil, da se bo večina ljudstva izrekla zanj.
Še enkrat je torej oholo premeril svoje nasprotnike. Potem se je obrnil in odšel brez pozdrava k svojim ljudem iz skobčevega rodu, ki so ga navdušeno sprejeli. Nanje se je lahko zanesel, saj so bili njegovi sokrivci in ga zato niso mogli izdati.
Tudi ostalo ljudstvo se je na kraljev ukaz razšlo. S kakšnimi mislimi, to bi bilo težavno uganiti. Večina se je počutila tako kakor otroci, katerih starše je nekdo obdolžil zločina. Iznenada se zavedo, da je najdražje, kar so na svetu imeli, omadeževano, stokajo v strašnem boju nad svojo otroško ljubeznijo in občutkom prirojene poštenosti ter drhte ob misli na trenutek, ko se bodo morali odločiti. Kajti kakor nedolžni otroci so živeli doslej Rometi pod vodstvom svojega plemenitega kralja.
Sočutno sta se oba Slovenca ozirala za njimi. V dnu duše sta se žalostila, da sta bila prav ona nehote vsemu temu kriva.
Potem sta se s kraljem in njegovim spremstvom vrnila v vladno palačo in se z vladarjem posvetovala, kaj bo treba zdaj storiti.
Zasledovanje Aida Omarja se jima je zdelo nezmiselno. Kdo bo mogel ujeti zvijačnega sina puščave, ki je že tako daleč in razen tega še tako dobro izvežban?
»Pustiti ga moramo, kakor mi je hudo«, je nejevoljno vzkliknil Sodnik.
ubožno izpričevalo, ako so starši ubožni; potrdilo pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih 'starši plačujejo; družinski izkaz, izdan od župnega [urada. Prošnja je po členu 44. zakona o zaščiti 'dece in mladine kolka prosta, ako je ubožnost [dokazana z ubožnim izpričevalom. Prav tako so [dolžna pristojna oblastva po navedenem zakonu [izdati vse potrebne priloge brezplačno in kolkov 'prosto.
*	Razpisana sta natečaja na vojaških zavodih !t Kragnjevcu in Kruševca, in sicer na vojaško-[obrtnem in vojaško-tehničnem, za mladeniče od 12. do 15. leta starosti. Pojasnila daje Per Franc, kapetan v pokoja, Ljubljana, Maistrova ulica št. 14. Priložiti je treba tridinarsko znamko za odgovor.
*	Velika Skoda zaradi nevihte. Pretekli metek proti večeru je divjala nad Dravskim poljem Fpilna nevihta, ki je povzročila veliko škodo na [drevju in poljskih nasadih. Na več mestih je na-fetal požar, ki ga je zanetila strela. V Rablječevi prasi pri Ptuju je do tal pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Zorčiču.
*	30 kg saharina so zaplenili v Mariboru. Saharin so našli pri nekem železničarju in nekem zasebniku. Kazen bo precej občutna.
+ Tvrdka Bat'a bo začela v Jugoslaviji proizvajati pnevmatike. »Prager Presse» poroča, da bo jugoslovenska družba Bat'a začela izdelovati v Borovu tudi prevmatike za avtomobile. List ,ugotavlja, da spada jugoslovenska družba tvrdke •Bat'a med ona tuja podjetja družbe, ki se najbolje razvijajo.
*	Smrtna nesreča na Črnučah. Te dni je bila v kopališču pri Štirnu velika množica kopalcev. Neka skupina fantov je splezala na steber daljnovoda in tam pela. Eden izmed te družbe je zlezel na vrh in začel telovaditi. Pri tem pa je prišel z nogami v stik z električno žico. V istem hipu je začel goreti. Ogenj se je videl daleč naokrog. Iz črnuške transformatorske postaje sta takoj prihitela nastavljenca gg. Murovec in Pokorn. Takoj sta ukrenila vse potrebno za odklop toka, nato sta mrtveca spravila na tla. Ponesrečenec je imel noge ožgane do kosti. Tudi po glavi je bil ožgan. Pozneje se je ugotovilo, da je ponesrečenec 281etni pleskar Albin Drobtina z Viča pri Ljubljani. Orožniki so začeli poizvedovati za drznimi fanti, ki pa jih niso mogli izslediti, ker so takoj zlezli s stebra, ko so videli nesrečo. Vsega obžalovanja vredni dogodek s smrtnim izidom naj bo v resno svarilo vsem, kako smrtno nevarne so električne napeljave
*	Pri igri Je utonil. V Savi se je na Vidov dan kopala večja skupina otrok iz Gradca pri Litiji, med njimi tudi lOletni Poldek Piki, sin železničarja. Mladina se je začela igrati potapljače. Čez čas se je naveličala potapljanja in se vrnila na breg, a Poldka ni bilo nikjer. Siromaček je utonil, ne da bi bil kdo to opazil. Dečkovo truplo je našel železniški uradnik g. Jordan. Nesrečni rodbini Piklnovi naše sožalje!
• + Strela ubija živino. Nedavno je med nevihto pri Retečah udarila strela v tri hiše, ki so zunaj Godašiča. V eni je ubila kravo, v drugi je omamila hhpca, v tretji pa gospodinjo, ki je morala iskati zdravniško pomoč. Predzadnji" ponedeljek je udarila strela tudi v hlev rudarja Ivana Jaj-tiča v Kočevju in ubila njegovo edino kravo. Istočasno se je na sejmišču pasel konj cigana Toneta Hudoroviča. Tudi ta žival je postala žrtev strele.
*	Utopljenec v Selščici. Škofjeloški vojaki imajo svoje kopališče pri električni centrali v Vincarjih. V petek sta se kopali dve četi. Kaplar druge čete Bačo Kuč je zašel po neprevidnosti v globok tolmun ter v njem izginil. Štel je 22 let; doma je bil iz Črne gore in priljubljen podoficir.
*	Smrtna nesreča. V Cigonci pri Slovenski Bistrici je 601etni posestnik Matija Golob vozil kamenje. Nenadno je padel z voza orjaški kamen in pokopal pod seboj Goloba, ki je kmalu nato izdihnil.
*	Smrtna nesreča pri Hudičevi brvi. Pri Hudičevi brvi se je v skalah ubil 261etni gojenec škofjeloške mlekarske šole Avgust Konečnik. Ker je ves dan žgalo, se je fant zatekel v vodo in s skal skakal v globoke tolmune. Nekajkrat je srečno skočil, naposled pa ga je vrtinec vrgel ob skalo in smrtno poškodoval. Pretres možganov in notranje poškodbe so bile tako hude, da :ie umrl. Fant je bil drugi najboljši učenec mlekarske šole in dober telovadec pri Sokolu. Doma je bil pri Slovenjgradcu.
*	Žrtev Drave pri kopanju je postal devetletni posestnikov sin Ignacij Hanuš iz Dolgoš. Truplo so našli.
*	Mrtvec na cesti. V petek zjutraj so našli na poti med Bocem in Selnico ob Dravi truplo 501etnega kočarja Jožefa Poljanca. Sodna komisija je dognala, da je Poljanec umrl za posledicami udarca s sekiro, ki mu ga je prizadel še neznan storilec. V bližini trupla sta se našli dve sekiri. Zanimivo je, da je pokojnikov brat izginil in da je za njim zmanjkala vsaka sled.
*	Ogenj. Nedavno zvečer je nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnice Vindiševe Roze v Gornjem Pleterju. Poslopje je pogorelo do tal Gasiti so pomagali sosedje. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Dve žrtvi Krke. Na Vidov dan je utonil
v Krki pri kopanju 251etni orožniški kaplar Pavel
Grbič z orožniške postaje v Kronovem pri Beli cerkvi. Mladega orožnika je zadela pri kopanja kap. — V nedeljo pa je utonil v Krki 231etni posestnikov sin Leopold Mikec iz Slatnika.
*	Požar. V gospodarskem poslopju posestnika Blaža Rošerja v Stranicah pri Vitanju je nastal ponoči ogenj in zgradbo upepelil. Živino so še pravočasno rešili. Ogenj je najbrž nastal iz neprevidnosti nekega brezposelnega, ki je prenočeval tisto noč v poslopju.
*	V ribnikn je ctonila v Škalah 231etna služkinja Frančiška Friškovčeva.
*	Požar v ptujski okolici. Nedavno je nastal požar v Janežovcih pri Sv. Urbanu pri posestniku Autonu Severu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje. Da se ogenj ni razširil na hišo, se je zahvaliti ptujskim gasilcem. Pri reševanju živine sta se hudo opekla zakonca Anton in Marija Sever. Vzrok požara ni znan.
*	V Savi pri Zagrebu je utonila 19 letna šivilja Anica Umekova iz Trbovelj, ki je v Zagrebu pri sorodnikih čakala na službo. Anica se je kopala z nekim mladeničem, ki jo je pregovoril, da je plavala do sredine, dasi sicer ni znala dobro plavati. Zašla je v vrtinec, ki je mlado žrtev pogoltnil.
*	Smrt pod vozom. 321etni hlapec Janez Alič s Poljanskega je prispel v Škofjo Loko, da naloži za svojega gospodarja Martina Rižnarja, mlinarja in Žagarja v Bukovem vrhu, turščico. Hlapec je
' nekaj tovorov že naložil, ko ga je obšla slabost. Trgovec Košir je še videi, kako se je Alič čudno j motal pod vozom, ni pa mogel niti misliti, da so njegovi trenutki šteti. Ko se je trgovec čez nekaj 1 časa vrnil, je Alič že mrtev ležal pod vozom. Hlapec je imel srčno napako, ki je povzročila naglo smrt.
*	Petim posestnikom je zgorelo devet zgradb.
Predzadnjo sredo je v Prepolah spet gorelo. Ogenj je uničil .petim posestnikom devet zgradb. Gasilci so prihiteli na pomoč iz Hajdine, Gerečje vasi, od Sv. Marije na Brezjah, Sv. Janža na Dravskem polju in iz Ptuja, a niso mogli dosti pomagati zaradi pomanjkanja vode.
«In če se vrne, smo pogubljeni«, je žalostno dodal kralj Meri. «Da so morale doživeti moje oči tako podlost!«
«Še ni izgubljeno vse upanje«, ga je poskušal Hudales pomiriti. «Lahko skoraj zanesljivo računamo, da njegovi tovariši niso nanj tako dolgo čakali. Morda so mu sledili in zašli v sipine, kjer so od lakote in žeje pomrli, ali pa so se vrnili v svoje naselbine, da se pripravijo na nov napad. Tja se ne more vrniti kar naravnost. Ker ne more imeti dosti živeža s seboj, mora gledati, da pride čimprej do Nilove doline, kar pomeni zamudo nekaj tednov. Ta čas moramo izrabiti in si pripraviti čim več modernega orožja. Zato naj moj prijatelj še danes odrine...»
«In sicer naravnost proti vzhodu«, jim je segel Sodnik v besedo, čeprav ga je zabolelo srce ob misli, da bo moral pustiti Neli v nevarnosti. «Mimo Renfanhove piramide ne smem iti. Ni docela izključeno, da se tam okoli še zmeraj klatijo sovražniki. Če je tako, bi jih imeli takoj na ;vratu, in ker smo skoraj brez orožja, bi jim bili •izročeni na milost in nemilost...»
«Samo pritrdim vama lahko«, je dejal veliki duhoven. «Sicer se zdi tudi meni skoraj nemogoče, da bi ostala številna četa tako dolgo v puščavi, vendar pa je le mogoče, da nas tujci napadejo, ko tebe ne bo tu. Kaj nam pa v tem primeru svetuješ?«
«Prav imaš. Previdnost je mati modrosti in bolje je. da se pripravite zastonj, kakor pa da ne bi bili pripravljeni, če pride res do boja. Zato
poskrbi, da se orožje, ki ga že imamo, razdeli še danes med najzvestejše. S tem sovražnika sicer ne boste ugnali, pridobili pa si boste dovolj časa, da se boste lahko umaknili v okroglo goro, če boste v stiski. Ne pozabite spraviti tja dovolj živeža za daljše obleganje. Najbrž se vam niti ne sanja, da utegne takšno obleganje trajati celo več mesecev. Jaz bom hitel, kolikor bo mogoče. Skozi okno v zunanji steni gore se vidi precejšen del puščave. Ko se bom vračal, bom iz daljave večkrat izstrelil pisano luč.* Zato morate dobro paziti, da tega ne prezrete. Če bodo roparji med tem že v oazi, zažgite drugo jutro v žrelu ognjenika velik ogenj, ki bo dal precej dima. To bo zame znamenje, da se bom moral obrniti v velikem loku proti jugu. Tako se bom približal oazi od strani, kjer mojega prihoda ne bo mogel nihče slutiti. Potem bomo že našli kakšno pot, da se vtihotapimo v okroglo goro. Saj je na jugu oaze. Sicer pa ostaneta pri vas moj prijatelj in moja zaročenka, ki vam bosta po svojih močeh pomagala.«
«Tako naj se zgodi!« je vzkliknil faraon in vstal.
«Čakajte, še nekaj smo pozabili!« je dejal veliki duhoven. «Mladega Kopta moramo spraviti v okroglo goro, in sicer takoj. Po tem, kar se je zgodilo v minili noči, sodim, da se njegov oče ničesar ne ustraši, kar mu gre v račun.«
* rakete.
Tudi to so vsi potrdili. Brez pomišljanja so se lotili uresničevanja načrta.
Sodnik si je izbral za pot več spremljevalcev. Hitro je dal otovoriti živali, potem pa se je poslovil od vseh, zlasti od Neli.
Ne bomo popisovali tega slovesa. Ne bomo tudi pripovedovali, kako spretno so odhod prikrili, da nasprotna stranka sploh zanj ni vedela.
Ko se je Sodnik zunaj oaze poslovil od svojega prijatelja, mu je še enkrat krepko stresel roko in dejal:
«Le nekaj si zapomni, tovariš! Jaz navadno nisem prijatelj begu, toda ko zapaziš Beduine na gričih, izgini hitro z Neli v ognjeniško žrelo, preden vaju zagrabijo za vrat! Drugače bi se utegnilo zgoditi, da pri svoji vrnitvi ne bom dobil ničesar drugega kakor vajine kosti. Kaj bi z njimi? Ali naj bi jih oddal v staroegiptskem muzeju pri Gizehu, da bi ostale v trajen spomin?«
Te besede bi bile morale zveneti šaljivo, toda Sodnik sam ni verjel vanje. Neka tesnoba je legla na vso oazo kakor soparica pred nevihto. Tudi najhrabrejši se je ni mogel otresti in se je moral bati tega, kar še utegne priti.
(Dalje prihodnjič.)
Priporočajte in širite
»DOMOVINO«!
*	Obešenega je naSla žena svojega moža Jurija Janžekoviča na svislih v Spodnji Dobravi pri Teznem. Vzrok samomoru ni znan.
*	Strašen 2in blazne matere. V Gornji vasi pri Podbrezjah je 35 letna kmetica Marija Kala-Mva. žena posestnika Alojzija, izvršila v blaznosti ttnšno dejanje. Kalanova je že poprej kazala vse make blaznosti, vendar pa ni bila nevarna. Poloti je njen mož Alojzij odšel od doma po opravkih. T ta, ko je bila brez nadzorstva, je nesrečna iena vrgla svoja dva otroka iz drugega zakona,
Lojzka in 4 mesečno Micko, v vodnjak. Eo se je mož vrnil domov, mu je mirno dejala : ,Lojze, otroka sem vrgla v štirno 1" Mož je ves prestrašen poklical sosede, ki so potegnili obe "ci iz vodnjaka. Orožniki so aretirali mater; te pa so spoznali, da imajo opravka z blazno iko, so jo izročili podbreškim gasilcem, ki so {o z avtomobilom prepeljali v bolnišnico.
*	Spopadi med orožniki in kmeti. V vara-Jdinskem srezu Petriancu je bil v soboto spopad med orožniško patruljo in skupino kmetov, ki so hoteli ovirati orožnike, da preprečijo nered, ki so gi povzročili nekateri kmetje s svojim prepirom. V tem spopadu je bil huje ranjen en orožnik, ki je nato uporabil orožje in z enim strelom iz puške lahko ranil štiri osebe.
pri Logatcu je prišel Menard iz Grčarovcev lasovat k dekletu. Pa ga je počakal neki fant, tekmec v ljubezni, in ga je s tolikšno silo treščil s kolom po glavi, da je Menard na mestu umrl u poškodbami.
*	Obsoen vlomilec in napadalec. Mali kazenski senat mariborskega sodišča je obsodil 24letnega brezposelnega krovca Emerika čuša na 18 mesecev robije, ker je izvršil v Mariboru in okolici več tatvin in vlomov in svoječasno napadel gostilničarko Eignerjevo.
*	Potek preiskave v Domžalah. Preiskava proti sedmim osebam, ki so osumljene umora Marije Penkove v Podrečju pri Domžalah, se pri ljubljanskem sodišču nadaljuje. Osumljeni Janez Pire je t Ljubljani preklical svojo izpoved, ki jo je
podal najprej v domžalski občinski pisarni orožnikom in pozneje tudi pri sreskem sodišču na Brdu. Zdaj izkuša Pire glavnega osumljenca Franceta Hribarja razbremeniti.
*	Roparski napad. Te dni zvečer so trije neznani postopači na oglu Čopove in Kamniške ulice v Mariboru napadli 241etnega trgovinskega pomočnika Adolfa Kampla iz Ptuja. Podrli so ga
* Uboj. Na Kalcah 30letni delavec Matevž
Le Riviera terpenttnovo m?f? fe za nas, to je odslej peric naših gl.
IZDELANO NA PODLAGI OLIVNEGA OLJA
na tla in eden ga je zabodel z nožem v lice. Nato so mu preiskali vse žepe in mu vzeli iz listnice 100 Din. Kampla so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je njegova poškodba resna. Za napadalci poizveduje policija.
* Požig. Na praznik sv. Petra in Pavla ponoči je v Slamnjaku pri Ljutomeru v teku dveh let že osmič gorelo, in sicer tokrat gospodarsko poslopje polkovnika g. Mirka Rajha. Požar je omejila neka družba, ki je prišla mimo. Udušili pa so požar gasilci iz Podgradja. Vse kaže, da gre za požig. Ni izključeno, da je požigalec razlil po stavbi petrolej ali kako drugo lahko vnetljivo te-
tnsn
kočino. Viniear g. Rajha pravi, da je slišal sumljiv ropot. Šel je iz hiše gledat in videl je, kako je neki moški skočil iz stavbe ter tekel v smeri proti Kumerski grabi.
+ Dvojni umor v Dobravicah pojasnjen. Preiskava o umoru Jožefa Kožarja in njegove žene Terezije v Dobravicah se zaključuje. Izkazalo se je, da je bil utemeljen sum orožnikov, ki so pri pogrebu obeh rajnkih aretirali železniškega čuvaja Antona Pavčiča. Umor bo vsak čas čisto pojasnjen.
* Požig iz maščevanja. V noči na 24. junija je bil v Velikem Obrežu nevaren požar. Na kraj
Soteščan:	8
GRAJSKI VITEZ
(Povest iz davnine.)
•Počakajte še osem dni... Človeka ne moremo ubiti tako kakor zverino... Preveč hrupa bi nastalo, če bi mlada graščakinja umrla nenadno ...»
«Skoro bo potekel mesec, odkar je obolela«, ga je zavrnila z nejevoljo. «Ljudje že splošno govore, da ne bo več ozdravela.«
Padarju se je gabila njena grozovitost. Spoznal je njeno hudobno srce, v katerem ni bilo trohice usmiljenja in ljubezni. Pokesal se je, ker ji je šel v zanko. Kakor z drugimi, tako bo ravnala tudi z njim, kadar pride do moči in veljave.
Vrnitev pa ni bila več mogoča. Izprijenki je pomolil samo prst, pa ga je zgrabila za vso roko in zdaj ga drži kakor s kleščami. Slabič, kakršen je bil, bi se ne mogel več osvoboditi. Zato je moral dalje, zakaj pot nazaj mu ni obetala rešilnega izhoda.
Edita ga je poznala bolje kakor samo sebe. Vedela je, da Kozma nima svojega prepričanja. Sicer se rad upira, ni pa vztrajen in odločen ter ga je v vsakem primeru lahko pregovoriti.
Nastopila je prav odločno: «Kar sva začela, morava izvesti. Strup mora delovati...»
»Torej ne odnehate?« Še vedno jo je hotel odvrniti od zlobnega namena.
«PlašIjivec!» je rekla zaničljivo: «Sram vas bodi!»
Padar se je vdal in rekel: «Zgodi naj se, toda na vašo odgovornost.«
Odkrila mu je še druge načrte. «Albina mora premeniti stanovanje ... Dali ji bomo drugo sobo — tam, kjer ne bo vedel nihče zanjo...»
Kozma je ostrmel: «Ali menite, da je bolnica pod vplivom kake druge osebe?«
«0 tem ni dvoma«, je odgovorila. «Sicer bi zdravilo prav gotovo učinkovalo...»
«A tako! Torej je krivda na drugi strani. Zdaj vas razumem. Bolnica mora premestiti sobo. Zares, izborna misel!«
«No, vidite!« ji je ugajalo. «0d mene se boste še marsičesa naučili.«
Kozma je stal ponižan pred žensko, s katero se res ni mogel meriti v hudobnosti in zvijačnosti. Ves večer ga že zbada; on pa nima toliko poguma, da bi ji povedal resnico. S kakšno pazljivostjo pretehta vsako besedo, da se ji ne bi zameril! Njej pa ni prehuda nobena opazka in ne izbira izrazov, da ga žali.
Torej kaj je hotel ubogi padar? Konj, ki ga vprežejo v voz, mora peljati, sicer zapoje bič svojo pesem. Nič mu ne pomaga, če se upira, kadar je preveč naloženo. Čim prej se požene in zdirja čez klanec, tem prej je opravljeno njegovo delo.
Tudi padar je pogoltnil nejevoljo in vprašal, kje naj bi bila tista sobica, ki jo bo treba pripraviti bolnici za novo bivališče.
«Tu v stolpu«, je odgovorila pikro. «Pa se res ničesar ne domislite!«
Padar se je udaril ob čelo. Jezil se je na svojo nerodnost. Res je pozabil na celico, ki je bila nad njim v stropu. Nekdaj je tam gori prebivala straža, a zdaj je menda prazna, kar bivajo biriči na pristavi.
«Kdaj jo bomo pa preselili?« Kozma se ni upal ničesar ukreniti.
«Nocoj», je določila. «Do jutra mora biti vse urejeno.«
«Sobica vendar še ni pripravljena«, je ugovarjal. «Opremiti jo moramo tako, kakor se spodobi.«
«Bolniku ni treba drugega kakor mehke postelje«, ga je zavrnila. «Kakšnih udobnosti bi tako več dolgo ne uživala.«
«A kdo jo bo izvabil sem?« se je spomnil v zadregi. On bi se kaj takega ne upal izvesti.
Tudi Edita se je pomudila pri tej zadevi. Obstala je ob kamnu ovire sredi poti. Njene misli so se razkropile.
Njen molk pa ni trajal dolgo. «Takole pa takole«, je dajala zavezniku nova navodila. Kozma je videl pred sabo jasno vse, česar poprej ni bil razumel.
Nato je še dodala: «Doslej si bil samo padar, vnaprej pa boš tudi stražnik. Glej, da bodo vrata celice dobro zaprta. Pazi, kdo bo kaj šaril okrog stolpa. Vsakogar nemudno odstrani.«
Padar ji je obljubil in pristavil: «Sreča, da je v sobici zazidano okno. Tista linica pod stropom

nesreče je prišlo sedem gasilskih društev iz Velikega Obreža, Mihalovca, Harmice, Mostca, Ri-gonce, Soč in Rakovca. Posestniku Jožefu Zajcu je zgorel hlev, nad katerim je imel 70 metrskih stotov sena. Poleg tega so postali žrtev ognja še dva voza ječmena, vse gospodarsko orodje in vinska posoda. Ani Kopinčevi je tudi zgorel hlev z vsem gospodarskim orodjem. Tretjemu pogo-relcu Krejačiču je zgorelo gospodarsko poslopje. Krejačič je izpovedal orožnikom, da je videl, kako se je začel plamen prikazovati na različnih mestih. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ogenj podtaknjen. Ze kaj dolgo časa so se čule z one strani Sotle grožnje, da bodo razsvetlili Veliki Obrež, baje zaradi tega, ker na tej strani ob volitvah niso glasovali po njihovem okusu. Zažgali so že neki vinski hram, poškodovali streho drugega hrama in odstranili bodečo žico okrog nekega vinograda. Vsekakor bi bilo treba taki politični borbi napraviti konec.
* Velik vlom se je izvršil v noči na nedeljo v pisarni zdraviliške uprave v Rogaški Slatini. Vlomilci so odnesli iz navrtane blagajne okoli 80.000 dinarjev.
ZDRAVSTVO
UŽIVAJ PRESNO SADJE, ČE HOČEŠ IMETI ZDRAVE ZOBE.
Bolezni zob so v mnogih primerih znak napačne prehrane. Spričo tega je treba zlasti skrbno paziti na to, da telesu ob pravem času dovajamo zadostno količino vitaminov. Obilo vitaminov ima presno sadje, medtem ko se s kuhanjem sadja mnogo vitaminov uniči. Bolezenske izpremembe, ki se zaradi napačne prehrane vidno najprej pojavijo na zobeh, nastopajo pozneje tudi na drugih udih telesa. Tako so zdravniška raziskovanja dognala, da so revmatična obolenja često v zvezi z bolnimi zobmi. Klice in bolezenski strupi so namreč z bolnih zob prešli v notranjost telesa. Spričo tega je važno posebno za otroke, da si z obilim uživanjem presnega sadja ohranijo zdrave zobe. V zvezi s tem je zanimivo dejstvo, da se je v nekem otroškem zavetišču v Ameriki posrečilo čisto izločiti obolenja zob in dlesni na prav preprost način. Vsak otrok je namreč vse leto dobival po pol litra presnega pomarančnega soka na dan.
ŽENSKI VESTNIK
NEKAJ NASVETOV VRTNARICI
Rododendron moramo sedaj postaviti na vrt in ga do roba zakopati v zemljo. Pod loncem pa naredimo luknjo, da more voda odtekati. Odcve-tele vršičke, ki tvorijo seme, je treba odrezati. Če je suho vreme, moramo vsak dkn zaliti. V jeseni pa postavimo rododendron v hladno sobo ali v svetlo klet. Šele spomladi ga denemo v toplejšo sobo.
Naše sobno rastlinje, čez počitnice moramo cvetlice lončnice izročiti vrtnarju ali znancem, da jih zalivajo. Če pa jih denemo na vrt, jih tudi zakopljimo v zemljo. In sicer denemo v senco: sobno smrečico, palme, aralije, asparagus, aspi-distre, vse vrste praproti, mirte, rožmarin; na solnce pa denemo: amarilis, agave, acaleje, kakteje, hortenzije, oleandre.
Redkvice. Tudi v najmanjšem vrtičku se najde prostorček, kjer vsejemo redkvice. Vsekakor pa je treba dobre in humozne zemlje. Trda in ilovnata zemlja ni dobra. Sejemo poletne vrste, ki v enem mesecu že obrode. Seme vsejemo najbolje posamič, da se vsaka redkvica lepo razvije.
Kumaram, melonam in bučam je treba odščip-niti vršičke, da poženejo iz stranskih oči rodovitne poganjke, ki dajo rodni cvet. O hudi suši zalivamo kumare dvakrat na teden zelo temeljito, da je zemlja res dobro prepojena, sicer je bolje ne zalivi ti.
Za kuhinjo
Kok. ..ona juha na švicarski način. Kolerabice operi in olupi. Zelene liste zreži na rezance, kolerabice pa zreži na tanke listke. V kozi napravi svetlo prežganje z malo čebule in zelenega peter-šilja. Ko je prežganje gotovo, ga osOli in zalij s približno dva in pol litra vode. Ko zavre, stresi noter zrezane kolerabice in listje. Vse skupaj naj tako dolgo vre, da so kolerabice kuhane. Juho še malo popopraj in po okusu dodaj eno ali dve žlici kisle smetane.
Kipnik iz makaronov. V slanem kropu skuhaj četrt kile makaronov. Kuhane ocedi, polij z mrzlo vodo in jih spet dobro ocedi. V loncu pa zmešaj tri četrtinke litra mleka, šest dek moke in pet dek sirovega masla. Lonec postavi na štedilnik in mešaje skuhaj gosto kremo. Ko je
krema kuhana in se shladi, primešaj dva rumenjaka, malo popra, pet dek naribanega bohinjskega sira in malo soli. V to zmes zamešaj kuhane makarone. Kozo dobro pomaži, stresi ndter pripravljene makarone ter peci približno pol ure. Daš s solato za večerjo na mizo.
Lešnikova torta. Stolci trd sneg sedmih beljakov, nato primešaj 25 dek sladkorja v prahu, 25 dek zmletih lešnikov, sok in lupinico pol limone. Tortni model dobro pomaži, zlij noter testo, ga razravnaj in peci v ne prevroči pečici, zraven daš malinovo kremo. Malrnova krema: en in pol decilitra malinovega soka zlij v lonček, zraven daj tri rumenjake, malo limonove lupinice in soka, sedem dek sladkorja in mešaje kuhaj kremo, da se zgosti, zavreti ne sme. Daj torto* kakor kremo toplo na mizo; Kremo daš v skodelici k torti.
f/Z POPOTNIKOVE TORBE|
PROSLAVA ŠESTDESETLETNICE TROJIŠKE GASILSKE ČETE
Sv. Trojica v Slov. goricah, julija.
Dne 7. t. m. popoldne proslavi naša gasilska četa 601etnico delovanja in istočasno bo blagoslovitev nove motorne brizgalne. S proslavo bo združena velika vrtna veselica. Čestitamo delavni četi k njenemu jubileju v prepričanju, da bo njeno delovanje v bodoče, ko bo imela dve brizgalni, še uspešnejše. Od ostalih gasilskih čet in drugega občinstva pričakujemo, da bodo znali ceniti delo vrle gasilske čete in prihiteli na ta dan v velikem številu k Sv. Trojici.
Iz Maribora vozi avtobus lenarške avtomobilske družbe ob pol 14. izpred postaje. Odhod od Sv. Trojice ob 18 45. Vožnja stane na obe strani samo 15 Din. Proslava in veselica bosta o vsakem vremenu. Torej na svidenje!
NASI NA TUJEM
i
17 KOLONIJ AMERIŠKIH ROJAKOV
Clereland, junija. NedaTno se je v večji tvornici v Clevelandu nevarno ponesrečil Josip Berzin. Prepeljali so ga
je zavoljo svetlobe. Klicanje bi se ne čulo na dvorišče.«
«Tisto okence je treba zadelati«, je naročila. »V sobi mora vladati tema. Bolnica ne sme vedeti, kam smo jo zaprli.«
Kozma je hotel nekaj ugovarjati, a zaveznica mu je zapretila s kazalcem. Ko je važno ponovila svoje ukaze, je izginila v temo.
Na dvorišču jo je spreletela groza. Še nikdar je ni bilo strah, ko je stopala po temnih hodnikih. Nocoj pa se ji je pridružila neka skrivnostna bojazen. Nekaj se je plazilo spredaj, zadaj, pa spet na desni in levi strani. Ničesar ni videla in vendar je trepetala.
Na hodniku je prišla do tesnega ovinka. Ali ni srečala neke čudne sence. Ustavila se je in poslušala. Toda vse je utihnilo, ko so umolknili njeni koraki. Povsod je dihala neka tajna nočna}, tišina.
Senca na hodniku pa ni bila mrtva, marveč živa. Urh bi bil skoro zasačen pri svojem nočnem opazovanju. Komaj se ji je umaknil v kot in pritisnil k zidu. Edita je prisluhnila v mrak, a je spet odšla po svojih potih.
Urh pa naprej proti grobnici. Oblečen je bil kot birič, od katerega si je bil izposodil obleko. Tudi ključ od grobnice je nekje iztaknil. Vajen močnih zapahov je hitro odprl vrata in stopil v celico k neznanemu jetniku.
«Ali si duh ali človek?« se je zdrznil ob zidu, kjer je bil priklenjen.
»Človek! Pa ti?« Urh ga je prijel za ramo.
«Siromak, katerega preganja usoda...»
Služabnik je ukresal luč ter si ga ogledal od nog do glave. «Ako trpiš po krivici, se mi smiliš. Sicer pa ti privoščim...»
Jetnik je bil v zadregi, kaj naj bi odgovoril. »Česar me dolžijo, nisem kriv«, mu je prilezlo naposled iz grla.
»česa te dolžijo?« ga je prijel za besedo.
Nesrečnik je nekaj zagodel in pobesil glavo.
»Ako mi dokažeš, da ti delajo krivico, sem ti pripravljen pomagati...»
«Kdo si, da mi ponujaš rešitev?« ga je vprašal nezaupno.
«Nekdo, ki ima srce na pravem mestu...»
Jetnik je dvomil: »Biriči nimate srca za ubogega trpina. Nikar me ne izkušajl«
»Ne misli, da smo biriči res taki, kakršne nas slikajo tlačani. Tudi med nami so izjeme...»
»Pa so menda redke!« je vzdihnil sam pri sebi.
»Prijatelj, name se zanesi. Ako si nedolžen, ti bom pomagal, kolikor je v moji moči. Več opore ne moreš od nikogar pričakovati.«
«Ako je res, kar praviš, tedaj ne odlašaj.« Jetnik je verjel in obenem dvomil.
»Zaupaj, tvoji želji bom ugodil. Toda poprej moram vedeti, s kom govorim in kaj si zagrešil. Bodi odkrit, kakor bi govoril s spovednikom. Naj bo krivda še tolika, se je ni treba sramovati.*
Egon se je boril z dvema močnima silama: prva ga je svarila, naj ne zaupa neznancu, druga
pa ga je vabila v prostost, ki se mu je smehljala z zapeljivim obrazom.
Naposled se je odločil: »Prijatelj, razkril bi ti marsikaj, ako bi vedel, da nimaš hudobnih namenov ...»
«Rešil bi te rad, ako trpiš po krivici«, mu je izjavil z navidezno resnobo. »Kaj drugega ne nameravam. Povej mi torej, odkod si prišel in zakaj so te uklenili. To je vse, kar hočem izvedeti.«
»Ali bo ostalo tajno?.
»Kakor pokopano«, mu je zagotovil.
Jetnik je šel na limanice. Upanje mu je posijalo v temno dušo. »Ali si domačin ali tujec?« je hotel poznati svojega reševalca.
»Bivam v okolici*, si je hitro izmislil. «Znano pa mi je vse, kar se godi na Rovišju...»
»Tedaj poznaš tudi nekega viteza z Vrtlčia in Albino, njegovo nevesto — hčerko pokojnega graščaka...»
»Bolje ko tebe«, mu je zabrusil kakor v šali. «Pravljo, da bo že skoro poroka...»
Odgovor mu ni bil po volji. Vendar bi bil rad izvedel podrobnosti, zato je nadaljeval oprezno: »Kdo ve, ali pojde res tako gladko! Kaj pa, 5e nastanejo ovire...»
»Ali meniš?« je zategnil, kakor da ga je novica res tako iznenadila. «Pokojni graščak Ot-mar si je vendar sam izbral naslednika. V tem zmislu je menda sestavljena njegova oporoka.«
«Pravijo, da spletkari tukaj neka druga oseba ...»

št. 27
■	«DOMOVINA
t bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Pokojnik je itel 24 let. Za njim žaluje žena.
V	Waukeganu je podlegel pljučnici Janez Divjak z Vrhnike. Pokojnik je ustanovil tam več društev, med njimi tudi Sokola, ki je lani proslavil 251etnico obstoja. Pokojnikova zadnja želja je bila, da ga polože v sokolskem kroju na mrtvaški oder. — V prav tem kraju je umrl 72letni Miha Mišič, doma iz Črnomlja. V Ameriki je bival 50 let.
Sa svojem domu v Clevelandu je umrla Ana Kostova, rojena Puharičeva. Za njo žalujejo mož, hčerka in sin.
V	Monesenu je umrl 60letni Anton Klančar. Pokojnik se je rodil leta 1875. v Novi vasi na Blokah, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Za njim žalujejo žena, štirje sinovi in tri hčerke.
Po dolgi bolezni je v Clevelandu umrla Marija Mrzlikarjeva, stara 39 let. Pokojnica je bila Sela-nova iz Maten pri Igu, odkoder je prišla v Ameriko leta 1906. Zapustila je moža, sina in dve hčerki.
V	Detroitu je po kratki bolezni umrl 47letni Janez Stupar. Pokojnik je bil doma s Ceste na Dolravskem.
V	Wilardu je Jordanovi družini smrt ugrabila očeta. Pokojnik je bil doma iz Grobelj na Dolenjskem. Zapustil je ženo, štiri sinove in šest
^ hčera.
Bank:a Baruoh
U, Rue Auber, PARIŠ (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kur/.u. Vrši vse bančne posle najkiilaDtneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in Lnksembtirgu sprejemajo plačila na nuše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles;
i Francija: št. 1117-94, Pariš; lUandija: št. 1438-66, Ned.Dienst; Luksemburg: št. 5%7, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo bre/plnčno naše čekovne nakaznice	56
A,	--
iz Nieuvenhagena (Holandska) nam pišejo: Lep izlet sta priredila Jugoslovensko narodno društvo iz Nieuvenhagena in odsek iz Lutterade. Obiskala sta rojake, člane Jugoslovenskega pevskega društva «Zvona» in Jugoslovenskega pod-l pornega društva v Eysdenu v Belgiji. Sprejem je bil prav prisrčen. Nagovor na izletnike sta imela pevovodja «Zvona» g. Hribar in predsed-^ nik Jugoslovenskega podpornega društva gospod Korber, nato pa se jima je zahvalil predsednik
Jugoslovenskega narodnega društva iz Nieuvenhagena g. Alojzij Roth. Govorili so še predsednik Zveze Jugoslovenskih narodnih društev v Ho-landiji g. Ivan Povh, tajnik g. Jožef Roth in Ivan Znidaršič. Najlepša hvala «Zvonu« s pevovodjo g. Hribarjem na čelu za lepo petje.
ZANIMIVOSTI
X Novo uspešno zdravilo je oljčno olje.
Dr. Fraser in dr. Walsh iz Londona priobčujeta v angleškem strokovnem listu zanimiv članek o svojih novih dognanjih, ki pomenijo važno obogatitev zdravniške vede. Gre za zdravljenje pljučnice in drugih nalezljivih bolezni. Poizkusi so se zelo dobro obnesli. Novo zdravilo je oljčno olje, ki se vbrizgne v kri pomešano z vodo. V 24 urah po vbrizgu pade visoka vročina na pri-rodno stanje. Čez tri tedne tega. zdravljenja so bolniki že lahko zapustili bolnišnico zdravi. Sijajne uspehe sta dosegla angleška zdravnika z vbrizgi oljčnega olja tudi pri revmatičnih ljudeh in proti zastrupljenju krvi. Oljčno olje je kot zdravilo velikega pomena že zato, ker lahko z njim zdravimo tudi zelo občutljive ljudi, ki ne prenesejo vbrizgov drugih snovi, poleg tega pa lahko rabimo oljčno olje v večji množini, kar je pri drugih zdravilnih sredstvih zaradi pogubnih posledic izključeno.
X Slina armenske kmetice uničuje kačji strup.
V armenski vasi Davalu živi kmetica z imenom Sarkisian. Ljudje jo smatrajo za čudodelnico. Ima namreč to čudno lastnost, da ni le sama oborožena proti kačjemu strupu, tak > da ji nič ne škoduje, temveč leči uspešno tudi ljtidi, ki jih pičijo strupene kače. Ljudje pravijo, da ima čudodelno slino. Ker je že mnoge ljudi rešila s slino smrti, jo časte kakor svetnico. Doslej ni še noben njen bolnik umrl, kar je za Armenijo nekaj posebnega. V Armeniji namreč kar mrgoli strupenih kač, ki zahtevajo vsako leto mnogo žrtev. Zdaj pa hodijo vsi, ki jih pičijo strupene kače, h tej kmetici in umirajo samo tisti, ki so preveč oddaljen od vasice Davala, da ne morejo priti tja tako hitro, kakor učinkuje kačji strup. Sarkisian izpere najprej ranico s čisto vodo, potem jo pa namaže s svojo slino. Čez nekaj ur je človek že zdrav in tudi pozneje se ne pojavijo nobeni znaki kačjega pika. Vesti o zdravilni slini armenske
= Stran 7 --=»
kmetice so se hitro razširile in naposled so obrnile nase tudi pozornost sovjetskih oblastev. V Daval so poslali zdravniško komisijo, ki je kmetico pozvala, naj napravi svoj poizkus na morskih prašičkih. Dva so določili za poizkus in nastavili so ju strupeni kači. čez 10 minut sta se že zvijala v smrtnih krčih. Kmetica je počakala še 10 minut, potem pa je izprala enemu morskemu prašičku ranico s čisto vodo in jo namazala s svojo slino. Čez dobro uro je morski prašiček že pil vodo, čez poldrugo uro so pa krči prenehali. Drugi morski prašiček je bil pa že mrtev. Zdravniška komisija je ugotovila, da je prvi morski prašiček izven nevarnosti in da kačji strup ne bo zapustil v njem nobenih posledic. V poročilu pravi komisija, da je strogo preiskala kmetico in dognala, da je njena slina res zdravilna. V otroških letih jo je večkrat pičila strupena kača in naposled je postala odporna proti kačjemu strupu. S tem je dobila njena slina posebno lastnost, da uničuje učinek kačjega strupa
X Napadalni roji čebel. Nenavaden napad je doživela te dni neka vas na Češkoslovaškem. Močni roji čebel so napadli najprej nekega voznika na cesti, nato pa vso vas. Po daljšem boju z razdraženimi čebelami so vaščani morali zažgati kresove in šele s pomočjo gasilcev in motorne brizgalne so ugnali razdražene čebele. Na bojišču ni obležal noben vaščan, pač pa nešteto čebel. Le mnoge povezane glave so pričale drugi dan o hudi ni nenavadni bitki.
X Ladje brez vodnih zalog. Znanost je že tako daleč napredovala, da že lahko uporabljajo parniki za napajanje parnih kotlov slano morsko vodo. V kratkem bo začela industrija dobavljati ladjedelnicam tudi že čistilne naprave, ki bodo lahko izpreminjale morsko vodo v najboljšo pitno vodo. V bližnji bodočnosti bo mogoče objadrati svet ne da bi morala ladja enkrat samkrat pristati, da obnovi vodne zaloge.
X Zet in tašča ne smeta govoriti med seboj. Ameriški učenjak Petrullo, ki je dalje časa preučeval ljudstva v Venezueli, poroča, da pri indijskem plemenu Yarurdu, zet in tašča nikoli ne smeta govoriti drug z drugim. Ako se po naključju srečata v istem taborišču in morata sedeti pri istem ognju, morata sedeti tako, da ne vidita drug drugemu v obraz. Ako kdaj nanese sila, da se morata razgovoriti o kaki važni reči, potlej se to lahko zgodi samo s posredovanjem kake I tretje osebe.
Urh je zanikal: «0 tem dozdaj še ni nič znano. Prepričan sem, da na Rovišju ni slabega človeka.,.»
»Tedaj ne poznaš nečakinje Edite, ki je v resnici pokvarjena ženska? Čudno, da so nekateri ljudje tako udarjeni s slepoto!»
«Edita je na dobrem glasu!« Urh jo je nalašč zagovarjal. »Pokojni graščak jo je menda čislal ter ji marsikaj dovolil. Med njo in Albino ni bilo opaziti nikake razlike.«
Ta trditev jetniku ni ugajala. «Tedaj je varala oba», ga je vznejevoljilo. «Njega kakor mene ...»
»Tebe?« se je začudil, kakor da ne bi še ničesar vedel.
»Poprej si se hvalil, da ti je znano vse, kar se godi na Rovišju. Pa še marsikaj ne veš», mu je oponesel z vidnnn zadovoljstvom.
«Všega nihče ne ve«, ga je zavrnil prijazno. »Nekateri človek ima silo dober nos in hitro vse Izvoha.«,
, »Edita je vražje seme!» je udaril kakor s kladivom. «Gorje podložnikom, katerim bi ona zapovedovala!«
Urh ni hotel ,bij:i preveč radoveden. Vesti se je mora! tako, da ne bo nihče nanj pozoren. Čim manj bo vpraševal, tem več bo izvedel. Vse to je vedel zvesti služabnik iz svojih obilnih izkušenj. : : ' -
Pa se ni motil. Jetnik je nadaljeval kar sam od sebe: «Omenil si, da je graščak Otmar sam določil naslednika. Kje pa je zdaj oporoka, na katero se bodo sklicevali? Kdo jo je shranil?«
«Kaj jaz vem!« je zarežal malomarno. «To se pravi: lahko bi bil izvedel, pa nisem hotel...«
«Vem, da ne veš, pa tudi ne moreš vedeti. Takih skrivnosti ni mnogo na svetu. Ako te zanima, bi odgrnil zastor...»
«Kakor hočeš«, mu je dal na prosto voljo.
»Tedaj mi povej, zakaj si prav za prav prišel semkaj» Jetniku ni bilo všeč, ker se njegov re-šilec ni dovolj zanimal za pripovedovanje.
»Zato, da se prepričam, kdo je kriv... Moja navada je taka, da pomagam tistim, ki so zatirani in teptani.«
«Poslušaj me, prijatelj!« je dejal zaupno. «Med mano in Edito je prišlo do hudega spora. Obdolžila me je, da sem izmaknil graščakovo oporoko. Zahtevala jo je nazaj, toda česar nimam, ne morem vrniti. Povedal sem ji resnico; rotil sem se in prisegal, pa mi ni verjela. Zagrozila mi je z biriči, ki so res prihrumeli in izvršili njeno povelje ...» g
«Potemt#kem je morala oporoka res nekam izginiti«, je sklepal namišljeni rešilec. «Ali jo je hranila Edita, da jo je tako hitro pogrešila?«
»Našel sem jo sicer jaz«, je priznal zaupno po kratkem oklevanju. «Toda Edita mi je pokazala pot v votlino. Ona me je prisilila, naj vzamem oporoko ter jo shranim. Ugodil sem ji zaradi njene nadležnosti, nisem pa poznal njenih podlih namenov. Pozneje je oporoko zahtevala nazaj in jaz sem ji jo izročil. Zdaj pa trdi, da jo je nekdo izmaknil. Seveda je obdolžilg mene, čeprav nima zato nikakih dokazov. Kako daleč je
šla v svoji krivičnosti, pričajo okovi in verige. Kadar pride do obsodbe, tedaj se ne bo- 'ogel braniti.®
Zvijačnik ga je tolažil: «Kakor vidim, res nisi kriv. Prav pa ni, ker si se mešal v tuje zadeve.«
»Vem. da ni prav«, je dejal skesano.
«Pa sitnosti boš imel zaradi tega. Kako se boš zagovarjal, kadar bo oblastvo zahtevalo oporoko?®
»Povedal bom, kje naj iščejo krivca...»
«Kdo ve, ali boš sploh smel govoriti?«
Jetnik se je ugriznil v ustnico in rekel: «Zvezda grajske nečakinje ni tako svetla, da bi nikdar ne ugasnila. Le poizkusi naj se z menoj igrati. Tako bo črna, da se ne bo nikdar več oprala.«
«Prijatelj, le ven z besedo!« Urh se je nadejal novih razkritij. «Ako gre za dobro reč, računaj na mojo oporo.«
Jetniku se je zapletal jezik. Hudo je bilo pokopavati druge in varovati samega sebe. Toda ako hoče zmagati, mora ubiti nasprotnika. Tega načela se je hotel držati.
«Le besedico naj zinem in Edita bo odletela z Rovišja kakor muha», je rekel maščevalno. «Gospodje pri zeleni mizi bodo izvedeli, zakaj se je polastila oporoke. Povedal jim bom, kar se vam v okolici najbrž niti ne sanja. Poslušaj, prijatelj! Nesramnica namerava spodriniti Albino in stopiti na njeno mesto...»
«Ali meniš, da se ji bo posrečilo? Kaj takega bi. sodeč do človeško, niti Bog ne mogel sto-
X Na zvit način si ie hotela priboriti ženina.
Angležinja Klara Colenianova se je peljala z vlakom iz Londona v Hanvick. Kraj nje je sedel mlad Francoz, s katerim je začela Angležinja kramljati. Kramljala sta o tem in onem, zdajci je pa prišel predor. Pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ženska je začela tako obupno kričati, da so prihiteli iz sosednih vagonov potniki in začeli vpraševati^kaj se je zgodilo. Cole-manova je zatrjevala, da jo je hotel Francoz v predoru poljubiti. Sprevodnik in nadzornik sta brž sestavila zapisnik. Ženska je odločno izjavila, da se čuti užaljena in da se da zadeva urediti samo z zakonsko zvezo. Ker je Francoz odločno zanikal poljubljanje v predoru je prišla zadeva pred sodišče. Poleg prič je prišlo na sodišče tudi mnogo radovednežev, posebno deklet in veselih vdov, ki so komaj čakale, kakšna bo razsodba. Mislile so si pač, da bi tudi njim kazalo voziti se z mladimi sopotniki skozi predore, če bi Cole-manova pravdo dobila. Toda v splošno presenečenje je sodnik obsodil Colemanovo na denarno globo, češ da si je izmislila spretno zvijačo, da bi ujela Francoza

ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Ljubezen.
Dušan: «Ce me zares ne marate, se vržem pod prvi jutrni vlak!»
Vera: «Za božjo voljo, ne tako hitro, saj odhaja vlak tudi pozneje 1»
|
Izobraženost.
«Pariz je čudovito mesto! Tam so ljudje tako izobraženi, da celo cestni pometači govorijo francoski...»
Jetnik.
A: «Zakaj ste v zaporu?«
B: «Ker sem bil zamudil vlak.«
A: «Da bi vas zaradi tega zaprli?«
B: «Da. Če ga ne bi bil zamudil, bi odmtoval čez mejo!«
Kmalu po poroki.
Ona: «Vse sem prinesla sama v zakon :Jred najino poroko vendar nisi imel ničesar!«
On: «Pač... Mir sem imel!«
Bolni na pljučih!
Na tisoče že ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnjenje konča bolezen.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo.
Povsem zastonj in poštnine prosto
dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega.
Pišite takoj!
Zadostuje tudi dopisnica z naslovom: Poštno nabirališče
Ernest Pasternack, Berlin, S. O.
Mlchaelkirchplatz Nr. 13., Abt. Z 491.
a.
Znanstveno je dognano, da uravnava izvleček iz žleze zdrave in močne živali (cK a 1 e f 1 u i d»), če ga dovedemo v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in spravlja živčni sistem v ravnovesje, tako da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte pod naslovom: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. — «Kalefluid» prodajajo lekarne in drogerije. — Reg. br. 10.53T/33.	128
NOVOST! Samo Din 98'—
Št. 63.719. Cenena, a dobra Shoock-Proof zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov, zapestnica iz usnja. Številčnica in kazalo osvetljena. (Radium)
Din 98 -
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine
prosto. Velika izbera ur, zlatnine in srebrnine. Lastna pro t o k o 1 irana tovarna ur v Švici
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
ZaJvUuiaj-Le bcJS^/iZačjon. 6n/n/"ng,
lME3N£i*HEMtDDzffMARlBQRa
hL—iujjjjUJJi TOVARNE GLASBIL BanBBBH
104
MALI OGLASI
144	Jablus.
Tvarina, iz katere napravite poceni izvrsten jabolčnik ali hruškovec, ne da rabie naraven sadjevec. S poštnino ga stane 40 litrov 29 Din, 75 litrov 49-50 Din, 100 litrov 64 Din. Uspeh zajamčen. Glavni zastopnik: FRANC REN1ER, Podčetrtek.
119 Okoli 20.000 do 25.000 dinarjev
potrebuje, kdor hoče kupiti veliko hišo z vrtom v trgu in industrijskem kraju. Ostalo plačuje lahko v obrokih. Pojasnila daje Vodovnik v Sevnici ob Savi.
Lepi kroji, modne hlače, pumparice, obleke
zelo poceni pri Preskerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
riti.« Urh se je delal, kakor bi ga vse skupaj preveč ne zanimalo.
«Zlobnost ne izbira sredstev«, je modroval nesrečnik. «Graščakova edinka je podedovala ogromno premoženje, toda jaz bi ne bil na njenem mestu...»
«Ti bi razdelil imetje ubogim in šel v puščavo ...»
«Ali ne veš, da je v nevarnosti njeno življenje? Lahko bi se pripetilo, da bi našli grašča-kinjo mrtvo...»
«Zastrupljeno?» mu je položil besedo na jezik.
Jetnik mu je prikimal in rekel: «Dal sem ti priložnost, da opraviš plemenito delo. Reši me, ker sem nedolžen, in prepreči nevarnost, ki preti mladi graščakinji.«
Urh je izvedel, kar je zasledoval že dolgo 6asa. Toda to je bil šele prvi del njegovega opazovanja. «Vitez bo izgovoril poslednjo besedo«, je segel v drugo poglavje. «Tudi on ji je bil napoti ...»
«Ali je že okreval?« je vprašal z nekim prikritim strahom.
«Pravijo, da je srečno prebil nevarnost. Boljša B9 mu od dneva do dneva...»
«Tedaj je Edita doigrala...» je Izrekel z Sltažjim zadovoljstvom. «Njena zvezda ugaša...» ■ «Napad še zdaj ni pojasnjen«, je Urh obrnil
K govor. «Kakor kaže, je nečakinja najela na-dalca...»
Jetnik ni črhnil besedice. Premaknil se je tako, da je zarožljala veriga. Preoblečeni služab-
nik je utrnil trsko. Tleči ogorki so padali v posodo in ugašali v vodi.
Nekaj časa sta molčala vsak v svoje misli zatopljena. Egon je ostal pri Editi in premišljal, kako bi jo še bolj očrnil. Urh pa se ni hotel ločiti od viteza, o katerem jetnik ni maral mnogo govoriti.
«Z napadom se bo še ukvarjalo sodišče«, je menil in razlagal: «Padec v globino je bil grozen. Viteza je rešilo le srečno naključje...»
«Ako bi se bil ubil, tedaj bi bila Edita dosegla to, kar je želela«, ji je podtikal, česar v resnici ni bila kriva.
«Kje se je našel človek, ki ji je ustregel?« ga je vprašal tako, da ga je zbodla vsaka beseda.
«Ne vem«, je dihnil komaj slišno.
«Oblastvo mu je menda že na sledu. Javili so se ljudje, ki so ga videli bežati...*
Zločincu je izpremenilo barvo. Obrnil se je proč od luči. Na obrazu mu je bilo zapisano strašno dejanje.
«Ako so ga videli, tedaj so ga morali tudi poznati«, se je drznil odgovoriti. «Zakaj ga ne primejo biriči?«
Urha je pogrelo. Stopil je predenj ter ga pogledal prav od blizu. Nato mu je povedal v obraz: «Ti si počakal viteza nad prepadom... Tvoja roka ga je pahnila v globočino...»
Obdolženec se je dvignil s sunkom in se spet vsedel. Ze je zazijal, da bi zakričal, a se je spomnil, da bi mu bilo kričanje lahko v pogubo.
«Lažeš!» je poizkusil tajiti. «Kdo me je videl?«
«Jaz. Poznal sem te, čeprav se je že mračilo. Moje oko ne vara. Ne boš mi utajil.«
«Motiš se, prijatelj! Nisem bil», mu je trepetala beseda. «Zakaj mi podtikaš tako grozovito krivdo? Rekel si, da me boš rešil, pa me tlačiš v ječo. In pri sodišču boš pričal proti meni...»
«Rešil te bom, ako priznaš, kar si storil...» Tajiti ne moreš, ker sem te videi... Bežal si mimo mene ... Z roko bi se te bil lahko dotaknil... Ali veš, kje je tam zadaj živa meja?«
«Vem še iz prejšnjih časov«, se mu je zaletela beseda. «Tisti večer pa nisem bil tamkaj, kar bom lahko dokazal.«
«Priznaj! Čas poteka...* Urhu se je že mudilo. Bal se je, da bi se predolgo ne zamudil.
»Stori, kar hočeš«, se je vdal v usodo. «Moja vest je čista... Edita te je najela...»
«Edite mi ne sponašaj! Ne kliči vraga, da te ne popade!«
«Kdo pa te je napotil semkaj? Ali si vedel, da sem tukaj? Kako si našel pot v celico?«
«Na Rovišju poznam vsak kotiček*, je dejal s posmehom.
«Kar se je zgodilo, tega nisi mogel vedeti...»
«Vedel sem*, se je glasil odgovor brez vsakega pojasnila.
«Ako nisi berič, čemu si se preoblekel?*
»Iz previdnosti, da bi me kdo ne zasačil...»
(Dalje prihodnjič.)
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.
... ~ .J^H