I v a n M r a k : IVAN GROHAR slovenska tragedija v dveh delih (štirih slikah) VRBA. ces. kr. nadsvetnik. šolski nadzornik, prof. slikar itd. Dr. DIXI. pisatelj, publicist in novinar J ESEN, ces. kr. profesor Dr. KRKiLER. predsednik advokatske komore, domoljub in mecen IVAN GROHAR, slikar ROBERT SLAPSAK, slikar TONČKA SMLEDNIKOVA, učiteljica MICKA, natakarica P r v a s l i ka ROBERTOV ATELJE VRBA: Delate, pridno delate, kot vidim. saj imate spet novo podobo. Prav. prav. Se čudite, da sem prišel? No. nič posebnega... Mimo me je zanesla pot. pa sem vstopil. Nered imate, vi mladi slikarji. Na obleko nič dosti ne pazite. No. ne samo na obleko... Nered v tebi. nered okrog tebe... ROBERT: Gospod nadsvetnik... VRBA: Nič hudega, nič hudega... Sicer pa, so stari mojstri manj vredni? In vendar so slikali čisto, jasno in razločno. Z veseljem uživaš njihove podobe. Da, da. tako stari, a današnji rod . .. ROBERT: Gospod nadsvetnik. ne vem zakaj očitate in razlagate? Midva se tako ali tako ne bova nikdar razumela. VRBA: Razmišljam, samo razmišljam... Le zakaj takšnele podobe? Kupi jih nihče. ljudem so zoprne. Saj bodo kmalu otroci kričali po cestah za vami. Po časopisih so vam tudi poštene povedali .. . ROBERT: Zakaj ponavljate malomeščanske čenče? Navsezadnje, kako lepo in prisrčno ste pisali vi o nas mladih... VRBA: Prepričan sem bil, da se boste spametovali... Zdaj vidim, da vztrajate v svojih zablodah . . . No, če bo šlo tako naprej . .. ROBERT: Kaj potem, če bo šlo tako naprej? VRBA: Kriminal. ROBERT: Zakaj pa kriminal? VRBA: Saj ste vsi. kar vas je mladih, brez tal pod nogami. Brez cilja, brez misli živite in delate. Disciplina, znanje, ROBERT: In akademizem . .. VRBA: In akademizem. ROBERT: Po modelih, mrtvih modelih naj rišemo! Slikamo naj kot stari preizkušeni mojstri? Mladi smo, po svoje čutimo življenje. Svojski hočemo biti v izrazu. Menite mar. da naše delo ne tirja discipline? Vam je lahko. Disciplinirala vas je država. Njej služite, ona vas plačuje. Uradnik ste. Živite kot drugi pošteni ljudje. V prostih urah se ukvarjate s kunštjo. Po predlogah, po starih slavnih, tisočkrat preizkušenih vzorih slikate! O. vam je lahko . . . VRBA: Poštenemu, rednemu, treznemu je v življenju vedno lahko. ROBERT: Pomislite torej, koliko volje in moči zahteva življenje od nas, ki hodimo svojo pot, si ustvarjamo nov red in novo resnico. Da, resnico, polno resnico hočemo povedati svetu, nikakor ne ponavljati naučene modrosti! 175 AR13A: Tako. tako. veste kaj je vaša tako težko priborjena samodisciplina in kaj resnica, dejanska resnica? V blagajni umetniškega društva manjka dva tisoč kron: skratka. \ es društveni denar. ROBERT: Šalite se. \'i mogoče. Kdo vam je povedal? VRBA: Profesor Jesen je pregledal račune. V soboto je odborova seja. Zakaj ste se tako preplašili, vi. navdušeni resnicoljub? ROBERT: Vi ste vedeli že pred tednom, morda še prej. Zakaj me niste obvestili? VRBA: Pred tednom? ROBERT: Grohar mi je pokazal vabilo k seji. In tako molčeč je bil. Toliko, da .se ni razjokal. Vso noč s\a pretavala. Skorajda brc/, besede. Zdaj ga razumem. Joj. koliko je revež trpel. VRBA: Revež, kakšen revež? Zakaj ne rečete raje delravdant? ROBERT: l'a ne menite morda? Ne. ne. ne govorite tako. Saj smo si prijatelji. tovariši, saj smo vendar l j u d j e . .. VRBA: Seve. seveda, zdaj smo si mahoma prijatelji in t o v a r i š i . . . Lepo.. T.epo . . . Jaz z defravdanti ne bom posedal za isto mizo. ROBERT: Kako govorite? Ce je napravil kaj takšnega, potem v skrajni sili. Ivana poznam, bližji mi je kot brat. Najčistejši značaj. In vi . . .? \RBA: Potrpi te, kar mirno potrpite . .. Tih je bil, res je. in v družbi zmerom samsvoj. Nikogar ni pogledal, venomer je sam pri sebi nekaj tuhtal, kot vidimo, je tudi izt 11 lital . .. ROBERT: Nihče ne ume tako naravnost pogledati v oči kot Ivan. Niti najmanjše laži ni sposoben izreči. VRBA: Lin i rite se. če je nedolžen, kdo mu more k a j . . . ? Htn. čudno je v življenju, če človek pogleda takole okrog sebe. Pomislite; preproge so v mojem stanovanju na centimeter uravnane. Slednja stvarčica ima svoje skrbno določeno mesto. Vsak dan je porazdeljen in preračunan do minute. Red je to. Zadnjega v mesecu imam prav toliko kronic v žepu kot prvega. Še svoj živ dan si nisem pri nikomer ničesar izposodil. Povejte: je mogoče, da bi bil človek kot sem — defravdant? In Grohar? Saj si niti kravate ne zna pošteno zavezati in tudi s i c e r . .. kakšen, kakšen hodi o k r o g . .. ROBERT: Vi imate državno službo in redne, urejene dohodke. Ivan je bil večkrat lačen kot sit. Vi imate doni. ugled in konec konca tudi umetnost. Tvan ni imel nikoli nič in tudi ni hotel ničesar mimo umetnosti. VRBA: In z umetnostjo se je hotel preživljati? Že namen sam na sebi je nemoralen. V tem je- že temeljna napaka njegovega življenja. Kdo ga je silil, pregovarjal, pehal v to? Mar jaz? Mar drugi ljudje? ROBERT: Silil? Kdo ga je silil? Kako žalostno, da vi sprašujete, vi. predsednik slovenskega umetniškega društva . . . Narava ga je silila, njegov genij ga je gnal. moral je. VRBA: Mladi ljudje se z genialnostjo vse preradodarno obsipavate. Mi starejši smo preveč izkusili, da bi ne bili previdni. Navsezadnje, taksenle narodič kot s m o . . . Menite, da bomo svetu kdajkoli dali genija . . . ? Dvomim, močno dvomim . .. ROBERT: Imamo jih. VRBA: Koga? Defravdante. ne? Torej dan nato. ko je prejel vabilo, se je sprehajal vso noč z v a m i . . . v jutro se je neznanokam odpeljal . . . Točno? ROBERT: Gospod nadsvetnik, jaz vam prepovedujem! Predvsem: Ivan ni zbežal. ne skriva se prav pred nikomer, slikat je šel. Na Primorskem je. včeraj sem prejel njegovo dopisnico. To je stvarno stanje. Vse ostalo — podtika v arije in obrekovanje. VRBA: Jaz nisem obrekoval niti sumničil, samo zapisal sem si vaše izjave. Ne grozite mi. Pošten človek sem. Službo imam. odgovorno in častno službo. Nisem kar takole nekakšen hoem. Odgovoren sem državi, družbi, ženi in svojim otrokom. ROBERT: Koliko lepili besed, gospod nadsvetnik. koliko lepih pojmov - in poleg ste si beležili moje izjave. Jaz ne podpišem ničesar, slišite, ničesar! VRBA: Zakaj ne bi podpisali in zakaj se razburjate, če ste prepričani o nedolžnosti svojega prijatelja? Naša sodišča so nepristrana. ROBERT: Sodišče? Ste zblazneli? VRBA: Ce se skaže. da za primanjkljaj ni kritja, če bi odbor zahteval, odločno zahteval, no. kaj naj napravim? Svetujte. ROBERT: Ce bi odbor zahteval? Odbor tega ne bo nikdar zahteval. Važna in odločilna bo vaša izjava. Saj ste vendar predsednik. Zavzemite se za Tvana. rešite ga. Ce je napravil napak, se še zavedal ni. kaj dela. Poznam ga. takšen otrok . . . Poslušajte, verjemite . .. VRBA: Spet boernska logika . . . Da. da. takole se igrale z življenjem. ROBERT: Saj vem. da ste uvidevni. Jaz sam boni kril škodo. Ne takoj, ker takšne. vsote ne zmorem, toda uredil bom. Za- 176 vezem se. podpišem. Drnšt\o naj vpiše primanjkljaj kot posojilo . .. TONČKA (vstopi): Robert, dragi Robert, kje je Ivan? (Vrba se o hipu skrije za slikarsko stojalo) ROBERT: Tončka, odkod ti? Nimaš službe? Kako si mogla v Ljubljano? TONČKA: Joj. Robert, poslednje dni ne vem več kam s seboj! Čisto iz sebe sem. Vsakršna reč me plaši. V sanjah se mi neprestano prikazuje Ivan. Tako bied je. ves shujšan in kako bolestno me gleda . . . Danes ponoči je bilo še vse huje. Vso noč nisem zatisnila oči. Vseskozi sem imela občutek, da mu grozi nekaj strašnega. Zjutraj sem pustila šolo in otroke. se vsedla na vlak. zdaj sem tu. Nisem mogla več zdržati. Povej, kaj se mu je zgodilo? Bila sem pri njem. pa ima vse zaklenjeno. Kje je? ROBERT: Nič ni, Tončka. Na Primorsko je odpotoval. TONČKA: O d p o t o v a l . . . ' To ni vse! Ti nekaj prikrivaš. ROBERT: Slika, kaj naj bi drugega. TONČKA: Je bolan? Govori v e n d a r . .. VRBA (stopi izza stojala): Gospodična, se ne bojite disciplinske preiskave? TONČKA: Ti nisi sam? Brigajo me disciplinske preiskave. VRBA: Gospodična, profesor sem in cesarsko kraljevi nadsvetnik. vem. kaj je dolžnost. Kako boste učili otroke reda in samoobvladan ja. če s a m i . .. TONČKA: Robert, kaj molčiš? Ne vidiš, ne čutiš, kako se bojim? Govori vendar, kaj je z Ivanom. VRBA: Vse kaže. da je poneveril večjo \soto denarja in pobegnil iz Ljubljane. TONČKA: Vi trdite to. vi! Torej tako vam že vsem skupaj preseda? Tako ste mu zavistni, da ste mu naprtili takšno ogabnost? I.ažete! Ivan. tat? Robert, in ti stojiš tu brez. besede? VRBA: Gospodična... kaj si ne drznete? Obžalovali boste še. TONČKA: Še dobro se spominjam, kako ste hodili okrog trnovskega župnika, dokler niste odžrli Ivanu slikanje cerkve! VRBA: Tako gospodična, tako. Sodišče se bo oizralo vsekakor le na dokazno gradivo, nikakor ne na izpade histerične podeželske učiteljice . . . TONČKA: Sodišče? Dokazno gradivo? Vse to govorite o Groharju? ROBERT: Gospod nadsvetnik. besedo sem dal. plačal bom. Menim, da po vsem. kar sem povedal . . . TONČKA: Vi mu boste sodili, vi! Sploh veste kdo. kaj je on! VRBA: Vem. kdo je on. kdo jaz. Vi. gospodična, ste mi odprli oči. Do tegale trenutka sem še okleval, poslej ne bom več. Zdaj točno vem, da defravdantov ne bom ščitil, (odide) TONČKA: In sedaj? ROBERT: Odšel je. TONČKA: Odšel j e . . . Joj. Robert, kaj sem napravila! Prišla sem. da pomagam, a ravno narobe. Morala sem bruhniti iz sebe. preveč je bilo. Toliko časa se že nabira v meni. Vse vem. kako so Ivanu spodkopavali tla pod nogami. Zares, nisem mogla več molčati! ROBERT: Tončka, ne joči. umiri s e . .. Boš videla, vse bo še dobro. Nečesa se moram domisliti . . . TONČKA: Torej je res, kar trdi ta človek? ROBERT: Res je. Tončka. TONČKA: Res? Četudi je tisočkrat res. vem. da je Ivan nedolžen! Se čudiš? Potem ga ne poznaš kot jaz. Prepričana sem. da si je kratko malo izposodil. Kaj njemu tisočak. Saj nima nikarkšnega odnosa do denarja. Četudi je večkrat lačen kot sit. vedno sanjari o gradovih, ki jih bo kupil. ROBERT: O gradovih s a n j a r i . . . prav imaš. Tudi jaz ga poznam takšnega, i oda kdo nama bo v e r j e l . . . ? V soboto bo odborova seja . . . TONČKA: V soboto, v soboto torej? ROBERT: Veš. pisal mu bom. naj se takoj vrne. da ne bodo natolcevali: češ, pobegnil je. TONČKA: Tako napiši! Brez. odlašanja naj se vrne. Medtem bom priskrbela denar. Vse. kar manjka. Koliko je? ROBERT: Vsa društvena imovina, dva tisoč kron. TONČKA: Mnogo je. toda dobila jih bom. pa če bi morala v pekel. Ah. Robert, vse bomo še rešili, nič ni prekasno! Kar odleglo mi je. Toda Ivanu ne črhni niti besedice, Preponosen je. odklonil bi. ROBERT: Prav t a k o . .. TONČKA: Veš. da se zato niti poročiti noče z menoj. Čaka. da bo imel sam trdna tla pod nogami. Slutim, da to ne bo nikdar. Gledati moram, kako je lačen, ubog. kaj vse mu grozi, a ne dovoli, da bi mu pomagala. ROBERT: Prepričan sem. da bova vse urav nala . . . Samo zdrži se. Tončka, zdrži, če prideš spet v podoben položaj kot ravnokar, sicer bo vse z a m a n . .. TONČKA: Bom. Robert, b o m . . . Samo danes nisem mogla. Veš. kdo je največ kriv Ivanove bede? O. vem. poznam j i h . . . Ko je Ivan slikal stroj) trnovske cerkve, sem dan na dan preždela ob njem. Lanske počitnice je bilo. Da. tistikrat sva se s p o z n a l a . . . To niso bile slike kot 12 Loški razgledi 177 sicer po cerkvah, ne. to so bila nebesa!. ()n pa, takšen je !>il kot s\etnik. Kar sij je /adohil krog glave. \ a nič ni mislil, ničesar ni videl mimo svojih podob. Spočetka je bil tudi /upnik \es n a v d u š e n . .. A že so pričeli hoditi \ cerkev in /iipnišče I\anovi tovariši . . . ROBERT: Pa ne meniš morda . . .? TONČKA: / Ivanom in / menoj toliko da si spregovoril. ROBERT: Ti očitaš? Kako naj bi ga inoiil pri delu? TONČKA: Da, vsi so hodili okrog /upnika, ponajveč gospod nadsvetnik. Veš. d r u g a s l i k a VRBA: Gospodje, mislim, da lahko pričnemo. Ve- odbor je /bran. Prof. JESEN: Razen b l a g a j n i k a . . . razen blagajnika . .. Dr. D I M : A propos, že veste, najno- \ ejše? VRBA: K.aj? Dr. DIXI: Grohar se je v r n i l . .. VRBA: Grohar! Prof. JESEN: Vrnil s e j e . Na kolodvoru sem ga opazil, ko je stopil i/, tržaškega vlaka. Kup podob je nosil s seboj. I ik pred nevihto je bilo. ROBERT: Vi ste bili torej tisti' VRBA: č e ste javili, ste napravili naši javnosti veliko uslugo. ROBERT: Ni res! Ti sani najbolje veš, da ni res! Prof. JESEN: Kot društvo je tudi lant lire/ verske podlage! Dr. DIXI: To nima z vero opravka! VRBA: Pomirite se. gospodje. Naj bo že lako ali tako. važno je. da mi ne more nihče očitati, da sem napravil kdaj karkoli proti svoji v e s t i . . . Res pa je tudi. da sem prenašal Groharja v društvu . . . Dr. 1)1X1: / d a j pa imaš . . . VRBA: Prenašal sem ga in marsikatero grenko ter zabavljivo sem moral radi lega požreti. Kako bodo šele /daj planili po meni! Saj poznate naše l j u d i . . . In Groharjeva zahvala! Kako se je meni. kako nam vsem oddolžil? Poneveril je. pomislile, gospodje, poneveril! \ si časopisi lajajo na nas. Pišejo, kot <\i rada vprašala, samo če se ne boš jezil . . .? ROBERT: Kar vprašaj. T o n č k a . .. rONČKA: Tolikanj sera se namučila. hotela sem pozabiti - nisem mogla. Povej. Robert: kdo je predlagal, da se izroči Ivanu blagajna? ROBER I : ["isti? TONČKA: Da. kdo je bil tisti? Saj Ste \edeli. da se godi Ivanu pasje. Ali so profesorji, ali uradniki, tebe podpirajo domači, vsak i/med va> ima zagotovljen svoj kruli. Samo Ivan ni imel ničesar. Kljub temu ste izvolili za blagajnika njega. Zakaj tako? ROBERT: Ker smo vedeli, da je pošten .. . Zaupali smo mu . , . TONČKA: Ivan strada dneve, tedne. mesece, ne ve. kod ne kam. nobene slike ne proda; konec konca mu od jedo še edino n a r o č i l o . . . Vendar, denar poverite njemu. Mar ui to čudna igra. prekleto čudna? Veš. ta točka mi že početkoma ni bila jasna. Ce na to pomislim... ROBERT: Ti si v svoji sodbi zelo hitra in nepremišljena. TONČKA: Ne prehitra, točna. Polovičarstva ne prenesem. Nikakor ne morem razumeti, kako da nisi prišel k razpravi. ROBERT: Saj nisem bil \ Ljubljani. soduijski poziv sem prejel prekasno.. . TONČKA: Robert, veni. da si Ivanov prijatelj, resnični p r i j a t e l j . . . Kako si mogel oditi iz Ljubljane, medlem ko so odločevali o njegovi usodi...'? ROBERT: Kadar mi je hudo. pobegnem na deželo in slikam. TONČKA: Umaknil si s e . . . Ko ste se v društvu odločevali, si vrgel prednje d e n a r . . . Navsezadnje — si se pred sodnijo skril . .. ROBERT: Pozabljaš, kolikokrat sem Groharja obiskal v zaporu. TONČKA: Je to v s e . . .? ROBERT: Plačati! NATAKARICA (vstopi): še kaj prinesem ? ROBERT: Hvala, plačam. (Plačuje.) Morda se je Ivan že vrnil. Preden se odpeljem, bi ga rad v i d e l . .. TONČKA: Smem s teboj? ROBERT: Pojdi v a. (Odideta.I KRKd.KR (vstopi in gleda zn odhajajočima): Kdo je mlada dama? NATAKARICA: Kakšna mlada dama? KRIčl.KIT. No. gospiea, ki je pravkar odšla z nekim subjektom iz lokala . . . NATAKARICA: Gospiea? Dama? Tale? Ena loških učiteljic je. za tistim malarjem hodi. ki je bil v Ljubljani v arestu . . . KRIČI .KIČ Tako. t a k o . . . Me poznate? Je že kdo vprašal po meni? Novo šolo smo odprli. Prosvela. dekle, lako se zrtv II jemo za narod. NATAKARICA: Pa niste gospod Krigler? KRIČI LIT Doktor Krigler... \ \ I AKARIČA: Pa sem le uganila! I isli arestant že ves dan sprašuje po vas. lamle se spet m o t o v i l i . .. Ježeš! Te že lu! (Odide.) GROHAR (vstopi): Gospod predsednik . .. KRIGLER: No? (.ROHAR: Ne vem. kako naj bi pričel? KRIGLER: A. vi ste? Kaj hočete? Vsepovsod me zalezujejo u m e t n i k i . .. (.ROHAR: Trikrat sem vas iskal v Ljubljani. Na cesti se v a-, nisem upal ogov oriti . .. KRIČI.ER: Prav. prav. s e d i t e . . . Če ste me iskali trikrat, bi me lahko še trikrat. orejkoslej bi me našli. Človek ima delo. dolžnosti, ne morem posedali \ pisarni in čakati na gospode u m e t n i k e . . . Sie razumeli? (.ROHAR: Gospod doktor, po Ljubljani •>e razkazujem lako nerad . . . KRIGLER: Neprijetni spomini, kaj? Navsezadnje, sem vaš oče ali kali? Zakaj se drugam ne obrnete? Saj ne rečem, da nimam, stiskač nisem, toda saj so še drugi, ki imajo tudi nekaj pod p a l c e m . .. GROHAR: O p r o s t i t e . .. KRIGLER: Sedite' Ali sem rekel kaj hudega? Nič. Vam ne smem povedati pametne besede? Kajpak, vi takoj pokoucii. takoj proti č l o v e k u . .. GROHAR: Tako bi rad delal, pa moram sedeli križemrok. Nimam niti za barve niti za platno. Brez vsakršnih sredstev sem . . . KRIGLER: Tako. tako. za kavarno imate, ne? /a popivanja po gostilnah tudi? Saj ste več po lokalih kot v ateljeju. Nič ne tajite, povedali so mi. lu pijančujete. . . Denar je važna stvar, človeka pripelje večkrat v k r i m i n a l . .. GROHAR: Gospod... KRIGLER: Ne govorite še' Menite, da kradem? Kakopak, garal in mučil sem se. zdaj imam. Moj oče hišnik, njegov sin milijonar. Tu se učite, mene si oglejte. NATAKARICA (prinese vino): Izvolite. gospod baron . . . GROHAR: Svojčas so tudi slikarji veliko zaslužili . . . KRIGLER: Seveda so. toda ne takšnile. NATAKARICA (duši smeli z robcem). KRIGLER: Vi sie. ostanete berač. Kdo menite bo kupoval tiste vaše paekarije. eesarsko kraljevega nadsvetnika Vrbo poglejte, kako lepo in naravno on slika. Vprav tako kot stari, preizkušeni mojstri. 186 zato vsako svojo podobo sproti proda. Vi in vaši tovariši! Lepa umetnost. Rad bi poznal norca, ki bi kupoval podobe, kjer se razen pack nič ne pozna. Mar menite, da sle več kot stari in slavni slikarji? GROHAR: Ne. ne. nič se čutim pred njimi! Vendar, drugi čas, novi ljudje' Dosihdob so delali naši slikarji po tujih vzorih, mi hočemo pokazati svojim svetu. nov. naš. s c e n s k i izraz. Samorod. no ustvarjati! Novih poto\ iščemo! Svoje vsebine! še nevidne oblike! NATAKARICA: Hi. hi. hi . .. KRIGLER: Bajke in mladostni napuh. Slovenci, pa nekaj svojega, saj nas je komaj za pesi. Trezno glavo, hladno kri. Slikajte, kot je ljudem všeč in nehajte / otročarijami. Dr. DIM (ostopi): Ali. gospod predsednik doktor Krigler. Moje spoštovanje... Sluga p o n i ž n i . . . Moj poklon . . . KRIGLER: No. uo. vi ste tudi iz tistega nesrečnega umetniškega društva, kar sedite . . . Dr. 1)1X1: (namigne na Groharja). Iz srca rad. gospod predsednik. Izredno se čutim počaščenega, t o d a . .. KRIGLER (ostane in sede z Di.vijem k sosednji mizi): Razumem, seve. seved a . . . No. Micka! NATAKARICA: Mici, prosim, gospod baron. KRIGLER: Brž kozarček za gospoda pisatelja. Sle me prišli izpraševat? Sem iepo govoril ob otvoritvi? Kdo je vabil slikarja Roberta' Od kdaj se dovoljuje takšnimle ljudem na slavnostne odre? Moja omemba o cesarju? NATAKARICA (prinese kozarček): Toliko in takšne gospode še ni bilo v Loki, res ne . . . KRIGLER: Prav. prav, z gospodom pisatel jeni na ju pusti sama . . . NATAKARICA: Kot ukažete, gospod baron. (Odide.) Dr. 1)1X1: Imenitno, kaj naj bi rekel. krasno ste govorili. Ko ste omenili cesarja . . . KRIGLER: Veste, takšna reč človeka podžge. In nadsvetnik Vrba. kaj on? Dr.DTXI: Ravno on mi je naročil, da vas poiŠčem. Z vami bi rad govoril, preden se odpeljemo. KRIGLER: Z mano? Je bil presunjen. ne? Dr. 1)1X1: Star človek, čudak, kako naj obrazložim . . . Zavoljo tega tipa tu . . . KRIGLER: Zavoljo tegale tu? No, če ni nujnejšega. O njeni se lahko na vlaku razgovorimo. v L j u b l j a n i . . . (Se obrne li Groharju, ki ostaja.) Kam vi? Vam nisem rekel, da počakajte. Sedite' Pomislite gospod pisatelj, tale tu trdi. da bomo ustvarili Slovenci svojo umetnost, lastni sh>f.'. 1 akšna prismuknjenost . .. Dr. 1)1X1: Zares ne vem. kaj je na impresionizmu novega, našega? Drugod so ga že zdavnaj zavrgli in se spametovali. Realizem je geslo sodobnosti, ne takšne pretirane posebnosti. GROHAR: Ni res! Ves Dunaj je f.'"- voril o naši razstavi. S kolikšnim navdušenjem! Kaj. kdo smo zanje sicer? Po dunajskih listih piše o nas le. če se dogodi umor. Kljub vsemu so nam priznali - kar naši rodoljubi in kulturonosci še danes na vsa usta ta je. Našo svojstvenost in enkratnost. Ugotovili so. da prinašamo v svojih podobah nov slog. slovenski slog. Najbolj naklonjeni med nami so nam ga obetali komaj po stoletjih. Sovražni, zav idni in malodušni pa trdijo, da ga nikdar ne bo ustvaril nihče slovenskih umetnikov! Gospoda, to smo d o s e g l i . .. KRIGLER: N o . . . n o . .. D r . D I X I : To ste pa temo zadeli. Menda imamo Ljubljančani tudi oči? Navsezadnje, kdo in kaj so takšnilc velemestni kritiki? Sami berači. Povabiš ga v gostilno in rev še ti napiše, kar sne poželi. KRIGLER: V gostilno, kajpak v gostilno . . . GROHAR: O. tisto pa. t i s t o . . . Vabili, gostili smo jih. še tolikanj nismo premogli, da bi se sami najedli do s i t e g a . .. KRIGLER: Se vam sploh sanja, kakšno čast vam izkazujem? Z vami posedam za isto mizo. razgovarjam se. poslušam »as. Pol škofje Loke se je že zvrstilo mimo tegale okna. Vsi so me videli z vami - a vi! GROHAR: Jaz' Kaj vem. kako je z menoj? Samega sebe ne prepoznam, niti ne razumem. Ravnate z menoj kot s poslednjim beračem, huje kot s psom. Poslušani, brez najmanjšega u g o v o r a . . . Zakaj? Ker bi tako rad. neizrekljivo rad naslikal še kakšno podobo... Obseden setn od barv. od sonca in od ž i v l j e n j a . . . Nimam časti ne ponosa, poslušam, poslušam vas . .. KRIGLER: Gospod pisatelj, vi ste priča /a današnji in poznejši čas. kako plemenito in rodoljubno sem ravnal s tem človekom . . . Dr. 1)1X1: Tako je, gospod predsednik, tako. KRIGLER: Priča ste tudi. kako odurno mi je poplačal mojo dobroto. Dr. DIM: Priča. KRIGLER: Znova bo spregovorilo moje dobro site. kjtib temu. da me je tako odurno raz/alil. 187 Dr.DIXI: Ste slišali. Grohar? Si boste zapomnili, m aževali ? KRIGLER: Grohar, tu —petak! Človek, poslušajte. IKI danes zauaprej vam prepovedujem, da bi me kjerkoli pozdravili. Dr. 1)1X1: I udi mene ne smete. Kot da se ne poznava. KRIGLER: Približati se mi ne smete več. Kljub vsem dobrotam, ki sem \ am jih že napravil, ki sem vam jih mislil izkazovati v bodoče, nočem od \as nikakršne hvaležnosti. Dr. 1)1X1: Tndi jaz ne. tudi jaz n e . .. KRIGLER: Govorite in stokate, da se z umetnostjo ne preživite, zakaj se ne poprimete drugega posla? Pustite že vendar paleto in čopič. Saj še niste prestari . .. Dr. 1)1X1: Lahko se še priučite čemu koristnemu. KRIGLER: Sem lepo. obzirno povedal. gospod pisatelj? Verjemite, lastne besede so me ganile. Povejte, živi na Kranjskem plemenitejši in za narodni blagor zaslužnejši mož mimo mene? Dr. DIX1: Roko na srce. gospod predsednik, ni ga. KRIGLER: Kje je kdo. ki bi se zmenil za bivšega kaznjenca? Ki bi se z njim razgovarjal. posedal z. njim za isto mizo? Petak sem mu dal. kljub temu. da me je tako odurno razžalil. Še vstane ne. niti pozdravi me ne. da bi se mi zahvalil. GROHAR: Micka, tu je petak! Vina na mizo! Za ves denar! Pil bom. na rodo- Ijubje, na dobroto in na plemenitost! Na ves svet bom pil! Na prekleto prijaznost in na slovenske mecene! Piti! Pravijo, da je pijanost razvada in greli . . . Modri možje, trezni možje, plemeniti, blagorodni. imenitni možje — so pogruntali . . . Kaj so pogruntali? Umetnost' _ NATAKARICA (prinese oino). "GROHAR: Tako uma si. dušic a? Vraga, sem tak imeniten gospod? Kakopak, petak imam. denarju se nasmihaš, mene sploh ne porajtaš. Pa ga vsemu navkljub pijtno. počasi in slovesno... NATAKARICA: Joj. kakšni ste. hi. h i . . . KRIGLER: Vidite, gospod pisatelj, prav tak je. kot tista vrhniška baraba Cank a r . . . Najboljšo voljo sem imel. da mu pomagam, toda. kaj ko vse zapije .. . (Tončku vstopi). Dr. 1)1X1: Ah. gospodična Smlednikova! Kakšno prijetno presenečenje! Gospod predsednik doktor K r i g l e r . .. KRIGLER: Zelo mi je žal. gospodična. Zares, z nadsvetnikom \ rbo moram •-pregovoriti. Vse preveč se žene za tega postopača. Serviis. Na vlaku se vidiva. Moj poklon. gospodična. Dr. L>IXI: Klanjam se. gospod predsednik, sluga ponižni, moj vdani po klon . . . (Krigler odide) TONČKA: O kom je govoril ta človek? Dr. DIXL O kom? TONČKA: Ste videli Ivana? Vse popoldne ga iščem, tako me skrbi. Dr. 1)1X1: Ravnokar je spumpal doktorja Kriglerja in zdaj popiva. TONČKA (ugleda Groharja): Ivan. kje se potikaš? Robert je prišel. Vsepovsod sva le iskala. On je odšel do tvojega ateljeja . .. GROHAR: Roben' Se je golobček spremenil? IONČKA: Ivan. kako govoriš? GROHAR: Vem le. da se razkazuje: po slavnostnih odrih rešuje domovino... LONČKA: Kako čudno g o v o r i š . . . (Si vzame cigareto.) Dr. D!XI (priskoči z vžigalico): Izvolite, gospodična. GROHAR: Pa k a d i m o . .. Dr. 1)1X1 ()e medtem tudi sebi prižgal cigareto in se nasmihal Tončki — zaluča Groharju škatlo z vžigalicami): Lahko si jih obdržite. GROHAR (cigareta mu pade iz rok. z dlanmi si prikrije obraz). Dr. DIXI: Gospodična Smlednikova. dovolite, da se poslovim, č a s je. da se odpravim na vlak. Moj na j v clancjši poklon. LONČKA: Gospod doktor, na svidenje. (Dr. I)i.\i odide.) TONČKA: Ivan. kaj ti je? Molčiš, mene si pustil čisto samo . . . GROHAR: Ti še sprašuješ? V mestu vsi lažete. vsi vi. izobraženci... TONČKA: Pil si. I v a n . .. GROHAR: Pijan? Če ukazuješ — sem pijan. Brzda sem res pijan. Če so doslej pljuvali za menoj, nisem hotel ničesar opaziti, slišiš, nisem h o t e l . . . Kot da sem gluh. če so me psovali z arestantom in (lefiavdantom . . . Zares, zmerom sem imel svoj cilj pred očmi. Nikoli se nisem čutil docela osamljenega, zdaj se č u t i m . .. TONČKA: Moj bog. ti si bolan! GROHAR: Pravkar si me psovala s pijancem. Zdaj mi groziš z blaznieo. Zamenjala si me. kot menjaš obleko. In s kom ? LONČKA: Veš. kaj mi očitaš? GROHAR: Vem. Vem. on je v Ljubljani najnovejša moda. prav tako kot se bere v njegovih romanih. LONČKA: Tako govoriš z menoj? GROHAR: V slogu njegovih romanov. O. ne samo z očmi. s krvjo sem videl. In satansko sem trpel, razumeš, satansko! Zdaj me ne boli več. ne. nič več. Kot vse pod soncem ima tndi bolečina svoj koner 188 Verjel sem. da bom dočakal sto let. /daj sem spregledal. Vem. otročji s e n . . . Arest mi je vzel vso moč. kri mi izpil. sonce u g a s n i l . . . Saj to niso bili le dnevi, ko sem bil zaprl. veš. da je še danes, da bo do smrti isto. da konca ne bo nikdar . .. ! Arest ? Vsakteri ga nosi zapisanega v očeh. brž. ko me pogleda. Opeharili ste me za smisel, za logiko življenja . . . Nobene ubranosti n i k j e r . . . Slišiš, ob vero v življenje sem. ob najdragocenejše, ob tisto. kar izpovedujem v sleherni svojih podob . . . TONČKA: Ivan? GROHAR: Najprej je prižgal cigareto tebi, zatem sebi. Meni se je le prezirljivo nasmehnil, predme zagnal škatlo z vžigalicami, kot bi zalučal beraču sold. Pogledal te je in ti si se mit nasmehnila. Spogledovala si se z njim. vpričo mene. slišiš. spogledovala . .. TONČKA: Spogledovala .. . ? GROHAR: On je eden tistih ljudi, ki so me spravili v arest. Vendar, ti si se mu nasmihala. Ne trpel bi tolikanj, če bi po vlačugarsko ležala z njim. .. Samo tega ne bi smela, samo tega ne. i\^ si se ni 11 oko v oko nasmehnila . . . TONČKA: Če me imaš le malo rad. če mi še za troho zaupaš, verjemi, da tistega z vžigalicami niti opazila n i s e m . .. KRIGI.ER (vstopi): Tu je Grohar. Kar naprej, gospod nadsvetnik .. . VRBA (vstopi, za njim Robert): Torej navsezadnje smo vas le našli. ROBERT: Ivan. ves dan že stikam za teboj. Dr. DIX1 (vstopi): Pa smo ga le našli. GROHAR: Kaj hočete? Me zalezujete? KRIGLER: No. no. nič r a z b u r j e n j a . .. VRBA: Vaše podobe smo v i d e l i . .. GROHAR: Moje podobe? KRIGLER: Gospod nadsvetnik je strokovnjak. Poslušajte ga. Vzhičen je nad vašimi poslednjimi slikami. Vsi smo navdušeni. Gospoda, jaz dam za likof. GROHAR: Za pogrebščino! KRIGI.ER: Se zavedate časti, ki vam jo izkazujemo? Vlak smo zamudili zavoljo vas. Dr.DIXI: Kar zijali smo nad tvojimi novimi slikami. Takšen napredek. KRIGLER: Saj nič ne rečem, niso napak. Dr. DIXI: Imenitne so. Vsa Ljubljana bo pokoncu. ko jih razstaviš. GROHAR: Kdo vam je dovolil vdirati v moj atelje? Razbojniki! VRBA: Jaz sem bil tisti. Vsepovsod sem povpraševal po vas, še drugim sem naročil. Navsezadnje mi je posodila gospodinja ključ, pa sem si d r z n i l . .. KRIGLER: Gospodu nadsvetniku se zahvalite, dolg je plačal, še za leto vnaprej je najemnino poravnal . .. ROBER I : l i a n . zdaj boš v miru. brez skrbi delal. Dr. DIXI: Na konju si. fant. Vse po nadsvetnikovi zaslugi. GROHAR: Kako naj se mu zahvalim? Kleče? Naj mu roko poljubim? V arest me peha. v moj dom vdira, jaz pa ua kolena! Dr.DIXI: Gospodična Smlednikova. o njegovih slikah bom pisal. Že vse natanko vem. kaj in kako. Celostranski članek v Narod. Vam rečem, senzacija! GROHAR: Ti boš pisaril? O kom? O meni? Me nisi čez mero osvinjal? Ne dotikaj se mojih podob, ne dotikaj. VRBA: Grohar, me hočete poslušati? KRIGLER: Človek, streznite se. Nič še ni zamujenega. Pomagati vam hočemo. Dr. DIX1: Sem rekel, da bom v Narod napisal o tebi. Mi naprednjaki smo zmerom za resnico. Če se bodo klerikalci usajali. jih dobe po grbi. VRBA: Grohar, ne mučite me. zakaj ne izpregovorite? GROHAR: Izpregovorim naj? O čem? Govorite, poslušam: sprašujte, odgovarjal bom. VRBA: Ko smo Groharja izročili sodišču . . . ROBERT: . . . j a z ne. gospod nadsvetnik. Dr. D1XI: Klerikalci so nas prisilili. Proti aretaciji in proti sodniji sem bil. Disciplina, ugled napredne stranke — mi nismo mogli drugače. VRBA: Vidva vsekakor -- ne. Prenaravnost se izražam pred ljudmi, ki ljubijo ovinke. ROBERT: Merite name? Dr. DIXI: Vedno in povsod sem zastopal ter branil koristi naprednega tabora. Moja vest je čista. VRBA: O življenju govorim. Ko smo za njim /apahnili vrata, ga videli pred sodiščem, v ječi. se je zdelo vse čisto, jasno in v redu. Razumete, vi. ljudje ovinkov. kaj mi pomeni jasen in čist primer? Dr. 1)1X1: Vedno smo se borili za napredek in svobodo proti klerikalni tiraniji. \ RBA: Ne o naših malenkostnih strankarskih razprtijah . . . Dr. 1)1X1: Oprostite, menim, da mimo svetovnonazorskega ni vzv išenejšega boja . . . VRBA: O redu. splošni zakonitosti in uravnoteženosti govorim. Da. tistikrat sem bil pomirjen. Vendar, ko se je Oro- 189 Iiar vrnil iz ječe, ni izginil, se ni izgub i l . . . Dasiravno sem bil prepričan, da je kdaj že pozabil na čopič in barve. Pa ni. razumele, ni . . . ROBERT: Iz naše generacije je. član našega društva. \ RBA: Kaj generacija, kaj društvo! Razumite me, ko sem danes obstal pred njegovimi najnovejšimi podobami, me je pri srcu zaskelelo. Ko je nedolgo tega razstavljal na Dunaju, mi je svet potrdil. kar si nisem upal. nisem hotel priznati . . . KRIGLER: Ste slišali gospoda nadsvetnika! Z vami se resno in blagohotno meni. vi pa kar buljile nekam. rONCKA: C i m dlje vas poslušam, vse manj razumem. Kaj naj pomeni to? Kaj hočete Ivanu? VRBA: Samo Groharju velja moja beseda. Vendar želim, da me \si slišiic. Ki> sem vas pred leti pahnil v ječo. ste mi moško priznali, da imam prav. Danes pa . . . Moja prvotna resnica se je ob vaših podobah izkazala kol laž. Razumele njeirove slike? Sani red. dognanost in mir. Nikdar ne bom naslikal podobnega. KRIGLER: No. no. n o . .. GROHAR: Komu te zgodbe? Se bo s\et iz tečaiev premaknil? Ne bo se. Ne bol KRIGLER: Ga slišite, gospodje? Dr. 1)1X1: Vse se bo uravnalo in pozabilo, ( o se napredni tisk zate z a v z a m e . .. GROHAR: Mi bo Tavčar sem in tja vrgel pod noge božjak. in drugi blagorodni gospodje tudi. Vsak sold mi bodo »ponesli. Z beračem in arestantom me bodo pitali. Kar sle napravili, se ne da izbrisali, ne pozabiti. Slejkoprej so mi zapahnjena vsa vrata. Moj kruh je prezir, vesla moj dom. VRBA: Morda sem se tistikrai prenaglil? (irohar. povejte, bi mogel, bi smel drugače? Verjemite, če bi ne dopustil, da spregovori pravica, bi "podvomil vase. v svet .. . (IROHAR: Vsi terjate od mene razumevanja. Zame ga nima n i h č e . . . Je že tako. bedakom je vse jasno, razumejo zemljo in nebo . . . Dr. DTXT: Ce si menil mene. si žalil «'•• na»redni tisk. brez izjeme. VRBA: Preden se poslovimo, bi se domenili /a\oljo razstave . .. TONČKA: Ivan si slišal. ROBERT: Tako je. Nič se ne izmikaj. Boš uvidel. čislo nove možnosti so pred teboj. GROHAR: Moje podobe? Ne pripoziiiiin jih! Nikdar jih ne razstavim iznova. Sama laž! Ves lisli mir. ubranost, blagoglasje. vse. o čemer ste govorili, same laži! Ju/, sam. beden prevarant! Verjel sem v le lepotije. z dušo in telesom sem verjel. Zdaj je vse izruvano. poteptano, opljuvami! Ni reda. ni blagoglasja. ni zakonitosti! Zame ni nikakršne samoprevare več! Spregledal sem. Napraje bi vso tisto lažnivo kramo zažgal. \\ hočete, da bi se bahal z njo. jo prodajal . . . ? Dr. 1)1X1: S čim boš živel? Ce jih mi pripoznamo. če jih bo svet kupoval, kaj hočeš boljšega? Prodajaj in v pest se jim smei! (IROHAR: Kot li. prijatelj, kot t i . .. I )r. DIM: Kol mi \ si. GROHAR: Ne boš. bratec. Micka, vina na mizo! Za vso gospodo! Na pogreb so prišli. KRTGLER: Mi gremo. Dr. 1)1X1: Na vlak. sicer spel /amii- GROHAR: Kaj čakaš in gledaš? NATAKARICA: Ce gospodje ukažejo, prinesem, vam ne. GROHAR: Ne daš? Se bojiš, da ne boni plačal? Ne vidiš petaka? NATAKARICA: Za nocoj ga imate do- KR1GLER: Več kol dovolj. Dr. DIX1: Krasno dekle. Kako je povedala. Grohar, kar vstanite. mi tudi grei"M. Domov in v posteljo, prespite se. GROHAR: Ti boš mene s pijancem pital? Ne od le kislice. vsled žalosti sem piian . . . TONČKA: Ivan. p o j d i v a . .. GROHAR: Ne poznam te. deklica. Midva sva se že dogovorila .. . Samo pol litrčka še. le zame. Pil bom. gospoda naj gleda... NATAKARICA: Pri nas ne boste rogov ilili. mi sn lo rimi hiša. KRIGLER: Menim, da lahko gremo. Kot sem vam že na potu povedal, zapit je in ni mu pomoči. GROHAR: Zares, življenje je prečuden cirkus. Kaj bi na to? N prsih me leži neznosna p r a z n o t a . . . Vem. zatrdno vem. da je na svetu samo še vino! Zato ga bom pil in spet pil . . . Pozabljal, da živim. dokler ne bom za vselej p o z a b i l . .. TONČKA: Ivan. kam . . . ? ! GROHAR: Ne sprašuj, ljubica, meni nesojena! Pozabljenja grem iskal! Pozabi tudi ti. da si nekoč ljubila arestanta. sliši;, a-re-sian-la! (Zbeži.) TONČKA: (se zajoče) ROBERT: Pojdi z menoj, da ga dohiti v a In pomiriva. TONČKA: Prekasno. . . Bolje zanj. če ga pustiva samega. ROBERT: Samega? TONČKA: Da. R o b e r t . . . Njegov pogled je že z o n o s t r a n s t v a . . . Ivanu ne bo 190 nihče več pomagal, nikdar več ne bom ti bo približal kdo. Mlad človek morda. VeDeAan'pDT i » v i - i - neizkušen in še nevajen življenja... K O r i t K I : In ja/.r' Zakaj bi mu ne mo- Spraševal te bo. čemu nisi prišel k razpel pomagati, saj mi je n ^ pravi, k o s o s o d i l i [v a n u Čemu ste I ( ) \ C k A : . I n ti? Ivan bo v najkrajšem v Groharju poverili denar, in še mardotrpc . etika mu trota iz oei. smrt -V ,: i - HI r i: i- i nosi v d u š i . . . Ubili ste ga! S' k , J . b ° V ' m ' VI. / J K I S° . ,»>&« 2 rerigninno kretnjo. Krigler 7°*™ '" r " k r l l , m ' M l ' " l ' n a h r t r 0 .ob!T' užaljeno, Di.vi posmehljivo odidejo). k,' r , l ( ' malo razume Življenje pa je tako ROBERT (se /.drzne iz globoke zamik- zapleteno. Vendar, če docista premislim, ličnosti). Jaz. da sem ga u b i l . . . ? vse k o t s , m > s(' ponašali — ti. jaz, mi vsi, TONČKA: Pozabil b o š . . . V tvojem ubijalci, u b i j a l c i . .. življenju je bil Ivan zgolj e p i z o d a . . . (Tončkin jok; i/ daljave petje in har- Sele. ko boš star, čaščen in spoštovan, se monika.J 191