MANJŠINSKA ŠOLSKA KOMISIJA V PORABJU str. 2
BIU JE BOŽJE ZNAMENJE MED MÜRO IN RABO str. 3
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 20. maja 1999 Leto IX, št. 10
Den mater (noga jezika)
Slovenska samouprava (önkormányzat) in Slovensko drüštvo v Somboteli so 8. majuša pa malo vküper pozvali Slovence Sombotelčane.
* * *
Zaka smo združili téva dva dneva? Zato, ka je Baug tak stvauro. Matere so dobile velki boži dar: materinstvo. Človeški rod pa je tö dobiu od Boga velko miloščino: materno rejč Brezi materinstva, brezi mater bi nej bilau nas, pa matemoga jezika tö nej. Najbole se po tem laučimo od stvarine, ka znamo gučati.
Tak kak matere majo svoje mlajše, jeziki tö majo svojo deco. i^ra-slovanščina (ősszláv nydv), stari-stari slovanski jezik, šteri je že v praji, ma dosta mlajšov: ruščino, češčino, slovaščino, poljščino, srbščino, hrvaščino, slovenščino ptt. Če je mati drejva, vejke na njej njeni mlajši, krošnja na glavi pa njena krona, njena sreča, te je praslovanščina tö drejva, različni slovanski (szláv) jeziki pa so vejke na njej... Matere ponavadi skrb majo na svoje vejke, naj se ne vtrgnejo, ne posüšijo... Svoj materni jezik ranč tak
moremo (bi ranč tak mogli? )poštüvati kak svojo mater. Nej baja, če je naša mati samo ena prausna ženska, paverskoga roda ali siromačka žena. Njeno srce je leko dosta bole žlato kak tisto od bogati, lejpi, hirešnji žensk. Što zataji svojo materno rejč, zataji svojo mater tö. Za vsakšo mater je njeno dejte najlepše. Leko je šantavo, leko plantavo, depa njeno dejte je li sad njenoga tejla...
Leko, ka je naš Porabski slovenski guč nej tak bogati, hirešnji, velki kak drugi jeziki, depa nikanej
grši. Samo ovaški. Kak so naši prsti tö nej gnaki, naši mlajši tö nej. Pa so don vsi naši.
Gda je Ivan Cankar, najvekši slovenski pisateu, kak mladi fantič v velkom Varaši odo v šaulo, ga je gnauk gorpoiskala mati v siromačkom paverskom gvanti. Gda ga je šaulski pajdaš Pito, če tam tisto nej njegva mati, je dojzatajo, ka nej, pa se je skriu med drugimi šaulari. Sram ga je bilau svoje prausne matere... Té grej je težo pisatelovo düšo cejli žitek. Do groba. Odpüščenje od matere je leko proso samo na drügom
svejti. Če se je poküso. Ka je že v žitki tö dostakrat probo, pa se je njegvi grej nikak nej sto vkraj püstiti od njegve žmetne-žmétne düše...
Gda Madžare v Moldavi na Romanskom (uni gučijo najbole staro madžarsko rejč) romansko pitajo, kakšen je njin materni jezik, te zvejkšoga tak pravijo, ka so uni prej katoličani.
Oj, ti grejšna katoličanska düša! Zaman tajiš in skrivaš svoj rod kak kača noge! Nistarni Romanarge, ta bole neznajžni, ti tak tö „bozgore” (tihinec, človek brezi domovine) talajo.
Porabski Slovenci zvejškoga že vsi živimo z našo vogrsko mačijo (madžarščino). Deca je nej kriva, če se stariške razpitajo pa se Oča znauva oženijo. Iz naši pesmi tö vejmo, kakši lagvi je ponavadi Žitek z mačijo. Nej vsigder, depa mati je li mati. Mater (slovenščino) eške tö mamo, depa una je pregnana iz držine. Zapüščena in zavržena od vse več naše dece. Nes-poznana, zatajena... Cankari, Cankari, mali Porabski Cankari!?
„Ljubim te, ti sladka mačija! ” Leko ka bi se zato tak celau nej trbölo veseliti naši mačiji, kak je madžarski pesnik Attila József napiso („Szeretlek, te édes mostoha! ”).
Den, den, (na) materinski den.
Don te dajmo poštenje, bar na skrüma, naši zapüščeni materi, gda je njen den. Gda na redki mamo kakše slovenske programe.
Dén, den, (na) materinski den.
Ka do rane malo menje pekle-v pekli.
Francek Mukič
2
Manjšinska šolska komisija v Porabju
Manjšinska šolska komisija pri madžarskem Ministrstvu za šolstvo se je l. 1998 odločila, da bo opravljala del svojega dela na terenu. Namen teh zasedanj na terenu je, da bi na kraju samem spoznali manjšinski pouk posameznih manjšin.
Tako je komisija zasedala (1. 1998) v Peču, kjer je obiskala nemške, hrvaške ter romske šolske institucije. Poleg tega so se sestali tudi na območjih, kjer živijo Slovaki, Rusini in
Romuni.
Na podlagi prejšnje odločitve komisije so se njeni člani 6. in 7. maja srečali v Porabju, kjer so obiskali več šol ter prisostvovali tudi pouku.
Prvi dan obiska so se ustavili v Sakalovcih, kjer jih je sprejela
ravnateljica Pani Bartakovič, ter jih seznanila s težavami majhnih vaških šol. Še isti dan je delegacija obiskala osnovno šolo in vrtec na Gornjem Seniku, kjer so učenci pripravili
kratek kulturni program. Pogovora se je udeležil predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, predsednica Komisije za šolstvo pri DSS-u Eva Lazar ter ravnateljica šole Irma Filip, ki so člane komisije seznanili s problemi, tudi finančnimi, manjšinskega pouka. Gostje so si ogledali tudi šolski uri slovenščine.
Naslednji dan je komisija obiskala vas Števanovci, kjer jih je županja dr. Dorina Dončec seznanila s situacijo vasi ter šole. Poleg ravnatelja in dveh učiteljev šole, je na razgovorih sodeloval tudi Šandor Merkli, podpredsednik DSS-e.
Vsi so se strinjali z ugotovitvijo, da državna podpora manjšinskim šolam še zdaleč ne pokriva proračunskih sredstev le-teh, torej ne zadošča zahtevam kvalitetnejšega pouka materinščine. Samouprave (občine), ki vzdržujejo omenjene šole, se največkrat ubadajo s proračunskim primankljajem, torej vzdrževanje šol pomeni še dodatno obremenitev za proračun malih
porabskih vasi.
Po malih vaških šolah se je komisija ustavila na monoštrski Osnovni šoli Szechenyi in na Gimnaziji M. Vörösmarty. Na teh dveh šolskih inš-
titucijah imajo največ težav s tem, da imajo premalo učencev oz. dijakov, ki obiskujejo pouk materinščine. Vseeno so pa bili člani komisije najbolj zadovoljni na gimnaziji z uro, ki jo je vodila Erika Glanz. Lahko so se prepričali o tem, da
dijaki dobro poznajo državo matičnega naroda, kulturne dosežke v Sloveniji. Ura je nasploh dokazala, da se ti dijaki dobro zavedajo svoje slovenske pripadnosti.
V imenu članov komisije se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k temu, da je delo komisije na terenu bilo uspešno.
Ferenc Kranjec Budimpešta
Slovenski dijaki gimnazije kar dobro poznajo svojo matično državo
Del članov komisije na gimnaziji
Vekši dim kak ogenj?!
Etognauk, gda smo šli vö z restavracije Lipa, sta nam nasprauti šla šef Varaške policije pa eden policaj. Naš kolega se je malo hejco pa pito: "Ka je podje, vendrik namé štjete zaprejti? " "Leko, " je pravo šef, "rejsan tebe iščemo. " S tejm so odšli v edno pisarno (iroda). Mivadvej s kolegico v drugi sobi nika delave, gda naš sodelavec (munkatárs) prejk prileti pa vse blejdi pravi: "Vejte kaj o tom, ka je prej nakak plezo prejk plauta pri Generalnom konzulati. Pa tau eške ne dojde, prej je takšen biu kak ge. Viski, čaren, bajüsi pa očala je emo. ” Od začüdanja smo se nej vedli kama djasti, te je pa nekoma na pamet prišlo, ka pa če so tau bili "naši gostje", steri so tiste dni po Porabski šaulaj ojdli. Tiste dni je bila na obiski v Porabji komisija (bizottság) za manjšinske šolstvo pri Šaulskom ministrstvi v Budapešti. Ka pa če so v Varaša spitavali za Slovenski kulturni center pa njim je kakšen Varašanec, steri
je nej pontoško vedo, pokazo konzulat? (Moramo povedati, ka menje informirala varašanec večkrat vküpzmejšejo tau dvöje. )
Pa tak je bilau! Delegacija iz Pešte je ranč obed gejla v Lipi. Včasin se je zvedelo, ka so eni, steri so s svojim avtonom Prišli, rejsan zaplejtali pri Generalnomi konzulati pa cingali, dugo cingali. Vidli so, da je nakak v rami, dapa niške nej vöprišo. Po kakšnoj pau vöri jim je eden Monoštrčan, steri je tam mimo išo, vseedno pravo, ka so nej na dobrom mesti. Podje so tau vse priznali (elismerték), samo tau nej, ka bi plejzali prejk ograje. (Tau pa naj razišče policiji)
Vala Baugi se je stvar tak rejšila pa so našoga kolego nej zaprli. Dapa najbole sam nej zatau pero zgrabila pa tau napisala. Bole zavolo čemeraj (jeze). Zavolo tisti čemeraj, steri so me te zgrabila gda sam vidla, ka pa kak je o tom pisalo v Deli. (Delo je najvekši slovenski
dnevnik kak na Vogrskom Népszabadság. ) Če nekak prešte te članek, te leko dobi takšno čütenje, ka je v našom malom Varaši nevamo živeti zato, ka tü ojdijo ilegalci pa takši Madžari, šteri tejm pomagajo. Vse tau je pa novinar zvedo, istina, ka iz neuradnih, dapa zanesljivih virov (megbízható forrásból)?!
Za nika pa zatok smo vseedno na naši strani tö krivi. Tau bi se vendrik nika nej Zgodilo, če bi na Generalnom konzulati meli domofon (kaputelefon) pa bi ga v primeri, če nekak cinga, leko pitali, ka išče? Tau bi tö dobra bilau, če bi na tej zidini (ali pri vrataj) že vendrik bila vanej tabla, na steroj bi pisalo, ka je tau Generalni konzulat R Slovenije. Leko bi pisalo slovenski, madžarski pa eške v kakšnom svetovnom geziki. Te bi Varašanci pa tihinci tö nej zamejšali Generalni konzulat s Slovenskim kulturnim centrom.
M. S.
Grbi, plakati, ovitki
Do konca meseca je v Slovenskem domu v Monoštru na ogled razstava likovnega pedagoga in grafika Laszla Kamperja iz Koszega. Kako je ta mladi umetnik prišel v stik s Porabjem? Pred nekaj leti se je na Madžarskem razširilo, da so si kraji dali rekonstruirati stare grbe, tisti pa, ki le-teh niso imeli, dali zasnovati svoje simbole. Med temi zadnjimi je tudi večina porabskih vasi. Laszlo Kamper se je kot grafit ukvarjal med drugim z zasnovanjem grbov in praporjev. Na razstavi si lahko ogledate osnutke gornjeseniškega, dolnjeseniškega, sakalovskega, števanovskega in andovskega grba pa tudi romarski prapor, ki so ga dali narediti gomjeseniški verniki.
Zanimivo je pa tudi pogledati njegove plakate (gledališke ali plakate za prireditve) ter ovitke nekaj lepih turističnih izdaj.
Kot najnovejše njegovo delo je na ogled tudi logotip Hotela in restavracije Lipa.
Porabje, 20. maja 1999
3
Štenje
Pisatelica kronik
novo nagrado (1950, 1983). Največ knig je pisala od konca 50. let do začetka 70. let. Njeni romani so liibezenske pripovejsti i kronike varašanski držin v drügoj bojni, pred bojno i po bojni. Najbole eričen tak njen roman je Plamen ali dim.
Mira Mihelič je bila predsednica Društva slovenskih pisateljev (1963-66) in slovenskega centra PEN kluba (1966-75).
Naš odlomek je iz romana Hiša večera (1959):
»Skozi okno je videla strica, kako sključeno izstopa. Precej nato se je spet zravnal v svojo skoraj bolestno ponosno držo.
- Moja draga Marinka! - Njegov poljub na čelo je bil kakor zmeraj prisrčno očetovski. Za trenutek si je privoščila razkošje, da se je naslonila na prsi njegove črne, s krznom podložene suknje - zmeraj ga je zeblo -želeč si, da bi bil vendar on njen oče, sramujoč se te misli, kakor da je z njo izdala ubogega tatija, toda stric jo je zmeraj tako dobro razumel kakor nihče drug; nemara je vsakogar še predobro razumel, tako da je nazadnje ostajal sam zmeraj praznih rok. Hlastno mu je začela praviti, kako je z očetom in kaj se je popoldne zgodilo z Radovanom, medtem ko ga je peljala v sprejemnico, pred kamin, v katerem je zmerom tlel nizek ogenj. Ko je odložil suknjo in klobuk na tatijev široki naslanjač, je začel hoditi gor in dol, poslušajoč jo s povešeno glavo. Bil je vse tisto, kar si je Marina kdaj predstavljala, da mora biti odličen gospod; pri dvainštiridesetih letih še zmerom mladostno vitek, z ostro, plemenito rezano koščeno glavo s plavimi sivečimi lasmi, z ozko obokanim orlovskim nosom pod visokim čelom s košatimi obrvmi, ki so se stikale pri nosni korenini in bočile nad utrujenimi in prizanesljivimi očmi človeka, ki je vedel preveč o sebi in drugih. Nenadoma se je ustavil in se ji zazrl v obraz, ki ga je otroško vdano gledal. ”
Marija Kozar
Slovenska pisatelica i prevajalka Mira Mihelič (1912-1985) je za svoje knige dvakrat dobila Prešer-
Drnovšek in Orban položila temeljni kamen
GRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE STEKLA
Premiera Slovenije in Madžarske dr. Janez Drnovšek in dr. Viktor Orban sta zadnji dan aprila na mejni točki med Hodošem in Bajansenyem položila temeljni kamen za izgradnjo mednarodne železniške proge med državama. Viktor Orban je med drugim povedal, da je le redkim dano, da bi lahko v tako mirnih razmerah opravljali svoje delo. Končno bodo uresničene sanje očetov in dedov ter zgrajena železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko. V Sloveniji so zadnjo železniško progo gradili pred 31 leti, na Madžarskem pa leta 1942. Za oboje je to zgodovinski trenutek in veseli smo lahko, da živimo v času, ko bo zgrajena proga za novo tisočletje. Slovenski premier dr. Janez Drnovšek pa je v svojem govoru opozoril tudi na zgledno urejene sosedske odnose in vez, ki jo predstavljata obe manjšini: "Slovenija in Madžarska sta dokaz, da manj-
šine lahko tudipovezujejo, ne pa da povzročajo - kot marsikje drugje - problem. Zato ima ta naša skupna odločitev o gradnji železniške proge dodaten, praktičen in simboličen pomen, saj utrjuje vezi med narodoma. " Slovenija in Madžarska sta edi-
ni evropski državi, ki še nimata neposredne železniške povezave. Sicer pa naj bi nova proga povezala zahodno in vzhodno Evropo in sklenila tako imenovani peti panevropski koridor.
Promet po progi, ki bo dolga 44 kilometrov (24, 5 kilometrov na slovenski in skoraj 20 kilometrov, po madžarski strani) naj bi stekel konec leta 2000. Proga bo na začetku enotirna in neelektrificirana. Gradnja drugega tira in elektrifikacija proge pa naj bi se začela šele med letoma 2010 in 2015. Za začetek bo po progi dnevno vozilo 26, po popolni izgraditvi pa 44 vlakov.
Biu je Božje znamenje med Müro in Rabo
"Zdajvem, da se iz globin vsemirja vračam domov. Tako zelo sem presunjen od neke nerazumljive sreče, da so vsi ljudje dobri in da smo se zbrali, da bi skupaj molili Boga. "
(L. Kozar, Korenine mojega življenja)
Gospod msgr. Lojze Kozar, dugoletni župnik v Odrancih, (rojeni 11. 11. 1910 v Martinji, mešnik 5. 7. 1936 v Maribori) so se 29. 4. 1999 naveke poslovili. Prejšnji den so še bili v Ljubljani pri g. Vilkoji Novaki, ki so devetdeseti rojstni den meli, zvečer so vküper z župnik opravili molitve, v noči v pau ednoj vöri so naveke zaspati.
89-letnoga župnika, pisatelja, glasbenika, zborovodjo in ljubitelja narave je sprevodilo na zadnji poti prejk 90 župnikov, dva škofa in dosti vernikov.
Mi, Seničarge smo leko ponosni, g. Kozar so v naši cerkvi bili krščeni. Svojo mater so
rano zgibili, babica so ji gori ranili. Od nji so knige napisali (Topla babičina dlan). Bili so kaplan v Hosszúperesztegi in Körmendi, od 1945. leta mau so bili župnik v Odrancih. Poskrbeli so za lepo cerkev, dosta so delali pri cerkvi. Vlada njim nej stejla dopistiti zidanja cerkvi. G. Kozar so trdo delali, ka so dobili dovoljenje za graditev cerkve. Pri zidanji se je velka nesreča zgodila, 8 lüdi se je smrtno ponesrečilo, zato ima cerkev osem stebrov tem mrtvim v Spomin. Cerkev je posvečena sv. Trojici.
Lepo so včili deco, mladim). Odrasle pevske zbore so meli po cejli dekaniji. Meli so 11 novomešnikov in sedem dek-
let, ki slüžijo Baugi. Dosti vör so aldüvali pri mizi, gda so pisali knige, pesmi, pesmarice.
"Odranci žalüjejo, " je pravo domanji žüpan, "vküp ste nas držali, včili ste nas v cerkvi in pri zbori, naša ves je z vašo pomočjauv dobila lejpi obraz. "
"Skromno in tiho so živeli, v Bogu so živeli, v Bogu umrli, " se je posloviu od nji nečak, gospaud Lojze Kozar ml.
Pokojnomi gospodi Kozari verniki s Senika in Porabja želejmo, naj jim Baug da vekivečni raj.
Vera Gašpar
KUPIL BI MADŽARSKO-SLOVENSKI SLOVAR PO UGODNICENI (LAHKO JE TUDI RABUEN). Varga Alfréd, tel.: 36-94-316-537.
MAGYAR-SZLOVÉN SZÓTÁRT VÁSÁROLNÉK, LEHET HASZNÁLT IS. Varga Alfréd, tel.: 36-94-316-537
Porabje, 20. maja 1999
4
OD
SLOVENIJE...
Predsednik Kučan na
obisku v Litvi Predsednik Slovenije Milan Kučan se je mudil na dvodnevnem obisku v Litvi. To je bil prvi obisk slovenskega predsednika v tej baltski državi, odkar sta se Slovenija in Litva pred skoraj desetimi leti osamosvojili in navezali diplomatske odnose. Predsednika Kučana je spremljala tudi vladno-gospodarska delegacija.
Slovenija in Madžarska podpisali dogovor o izvajanju sporazuma o nezakonitih priseljencih Generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič in šef kabineta madžarskega notranjega ministra Laszlo Valenta sta 6. maja, po pogovorih delegacij slovenskega, in madžarskega notranjega ministrstva, v Ljubljani podpisala dogovor o izvajanju sporazuma med vladama Slovenije in Madžarske o ponovnem sprejemu oseb na skupni državni meji, ki nezakonito prebivajo na ozemlju druge države. Dogovor bo omogočil boljši nadzor ilegalnih prehodov meje, s tem pa tudi zmanjšanje števila nezakonitih migrantov. Slovenski parlament je že ratificiral ta sporazum, ki opredeljuje tudi vračanje ilegalnih migrantov brez dokumentov.
Delegaciji notranjih ministrstev sta pod vodstvom slovenskega in madžarskega notranjega ministra, Boruta Šukljeta in Sandorja Pinterja ocenili in pregledali dosedanje sodelovanje. Sodelovanje med varnostnimi organi obeh držav sta ocenili kot uspešno, še posebej na področju obmejnega sodelovanja.
Evropski teden v Sloveniji
Urad vlade za informiranje in Delegacija Evropske komisije v Sloveniji sta ob 9. maju, Dnevu Evrope, v sodelovanju z vladnimi, nevladnimi, športnimi, kulturnimi, izobraževalnimi in trgovinskimi organizacijami pripravila vrsto prireditev s skupnim naslovom Evropski teden v Sloveniji. Z Evropskim tednom, prireditve so potekale od 7. do l5. maja v Ljubljani in Mariboru, sta organizatorja slovensko javnost opozorila na pomen zamisli in poteka evropskega združevanja.
Somboteu
Delo počaka - materni den pa samo kleti baude
Slovenska samouprava in Slovensko drüštvo v Somboteli je 8. majuša organizeralo program Den materne rejči. Najprva sta Dušan in Francek Mukič z gitarom pa lüdami tazigrala par slovenski pesmi. Po kratkom programi je pod-predsednica slovenske samouprave Marija Kozar pozdravila navzauče. Natau je biu guč o materaj pa o slovenski materni rejči. Za konec so organizatori pripravili lejpe male lüšne-püšle pa z njimi na materni den gor pozdravili vse matere, štere so prišle. Zato ka je bilau več püšlov kak mater, so moški pa mlajši tö dobili rauže.
Včasik se zgodi, ka se organizatori malo podračunajo, pa mislijo, ka več lüdi pride. Depa če rejsan je bilau lejpo sunčevno vrejmen - sploj kamaut za gračenke pa drugo delo -, tak je zato tö dosta Sombotelski Slovencov vküp prišlo (kauli 25). Samo povalimo leko tiste, šteri so eške svoje mlajše tö s sebov pripelali (mladini je trbej prejk dati našo kulturno erbo). Tistim pa, šteri so püstiti svoje gračenke pa delo malo pri meri, pa se samo leko zavalimo. Istino majo: delo počaka, materni den pa drgauč samo kleti baude.
Po gratulaciji materam so domačini malo podvorili vsem. Tak so mislili, ka de z namazanimi gutanji leži šlau spejvati porabske slovenske pesmi o materaj, štere so drüštveniki dobili dojzdruknivane, ka naj tisti, šteri je ne poznajo, tö leko spejvajo. Kak na kejpi tö vidite, vsi so se potrüdili, stari in mladi, matere in očévge, z očalami pa brezi očal...
Zmejs so bile drüštvene kotrige informirane o tem, ka če de par lüdi stelo, te bi leko vküper napelali pa bi se malo knjižno (slavsko)
slovensko tö leko včili. Že tau bi tö velki asek biu, če bi sé don tiste reči navčili, štere v našom slovenskom guči Vogrski cuj mejšamo. Tak bi se nam te nej trbelo bojati, ka se Madžari norca delajo iz nas, ka prej govorimo eno mejšanco, jezikovno „straušanco”. Takši huncuti tö nemajo istino, ka je vsikši jezik ena „zmejšanca”. Samo si vzemite v roke ene vogrske novine pa te videli, ka je v njij telko tihinski reči kak marmarov (parlament, rádió, televízió, metró, szimfónia, videó, program, tank, helikopter, telefon, internet, modem, monitor, printer, fax, auto... do večera bi vam leko štej-pko takše reči). Program bi leko biu ejkstra za porabske Slovence pa posabi za Madžare.
Té den se je v drüštvo vpisalo šest nauvi členov, tak nas je Zdaj 31 registrirani kotrig. Tak smo zgučani, ka naj bi skem več Sombotelski Slovencov vstopilo v naš klub, ka bi se te tak najleži vedelo, koga je trbej (ali vrejdno) zvati na naše slovenske programe.
Po drügom namakanji gutanjov smo že tak spejvali kak slavičke. Meli smo tri fudaše. (Štrti je na konci tö ovado, ka je prej inda svejta un tö igro, depa je že pozabo. Vej sé pri nas znauva navči! ) Mamo pa harmonikaša eške v rezervi (tartalék) tö, samo slejdnjo paut nej mogo priti. V takši
dobri voli nam je cajt tak táfüčno, ka smo komaj leko vöopitali našo lüstvo, če bi nej leko mi tö naredili en amaterski pesmarski kau-
roš. Zlažati so se več nej mogli, ka nej, ka te so že sploj dobra naredili izpit (vižgo). Tak smo skončala ka posabi pesmare nemo meli, liki gda de trbelo, te mo vsi spejvali... Tau ka se na paperaj talajo pesmi, je prej dobra, ka dosta lüdi zna melodije, ne vej pa reči. Tak pa se doma tö leko včijo.
S sunčavnoga dneva je naglo večer grato, na velko žalost tistim, šteri smo tam bili. Leko pa se trauštimo, ka je eške nej konec živlenja, pa se drgauč pá leko Srečamo.
Vali se je buma trbej - staromi i mladomi
PISMO-PESEM IZ SOBOTE
So takši dnevi, ka se mi bole pišejo pesmi kak pa takšo prousto pisanje. Vej pa vejte, kak tou vövidi. Tou je tak, kak če bi šou v lejs grbanje brat, te bi pa nabejro tiste droubne korine, ka tam rastejo. Gvüšno, tou dela sprtoletje! Ali, nej mujs, ka je takša pesem zalüblena ali takša romantična. Nej, samo tou je, ka človik ne mora nači broditi, kak samo v pesmi. Tü si človik nika ne more pomagati. Dokejč tak brodi, naj tak brodi, vej se vse vküper že zran leko vömini. Vido sam včera, kak se lidje v lejpom sunci šetajo gori pa doli po našoj krajini. Dapa, od sunce so ranč nej vidli, ka vse je kouli nji. Nej sprtoletno zelenje, pa nej lejpe cvejte po travnikaj, liki nika vcejlak drugoga:
Človik malo se stavi,
pogledni, ka je v travi
tau je kup plastike in drugih smeti,
v lejsi pa stari avto leži.
Šnofaš, ka tam kre potoka tak lagvo smrdi?
Vejpa tou naša zginjena krava leži.
Človik malo pogledni okouli, ostani pri dobri vouli: vej pa tou so vse naše reči, zato ne mej nikše skrbi!
Že od nigda do gnes se guči: tam, ge sumar leži, vsigdar dlako pisti.
Pesem sam dau prešteti moji tašči Regini, trno čedni ženski, tö. Pravla mi je, ka je una že nej takša. Po tistom so jo prešteli ške sousidi pa pajdaši. Vsikši se je doj zakuno, ka je ške nika nej ta lüčo kakšo smejt. Če so nej uni pa san nej ges, sto je pa te? Znam, neške čistak drugi, ka ne žive tü pri nas na ženiti. Leko, ka so bili Marsovci.
MIKI
Porabje, 20. maja 1999
5
Mlada kolektiva v števanovskom turističnom domi
Če človek s telefonom gor zové v Števanovcaj tisto ižo, ka smo gnauk svejta tak zidali kak pionirski tabor, te se edna mlada zglasi, pa pravi: "Halo, tü je turistični dom. " V telefonski knjigaj je pa napisano, ka je prej tau mladinski tabor. Po mojom je po gnešnjoj funkciji sodeč tak, kak se mlada šefica Silvija Ropoš Dončec not zglasi. Tau pa zatok, ka je ta zidina na gnes nej samo za mladim), liki za vsakoga. Za turiste, mlade pa malo starejše. Tista šestdeseta lejta! O, boža čüda. Te smo zidali te pionirski dom. Okraj (járás) je dau pejnaze za material, lüdje z naše krajine so pa gor zozidali te dom brez toga, ka bi njim za tau stoj eden filer dau. Sama sam tü dosta cügla pa majtera vcuj znosila zidarom. Plača je pa bila tau, ka si leko Ponosen bio, če si tau spuno. Tau "državljansko" dužnost. Pa te, gda se je tabor zozido pa začno funkcionerati, te smo pa skurok vsakšo leto tam meli kakše tečaje (tanfolyamok). Mladi smo bili. Jezuš, tisti večeri, tiste noči! No, vse zatok nej slobaudno vöovaditi, depa istina, ka je istina. V lejpi spominaj je nam ostala ta krajina pa te tabor. Dosta smo tam švicali, nistarni etak, tej drugi pa tak. Mladi, veseli smo bili. Delo nam je nej škaudilo, nej etakšo pa nej takšo. Tau, ka je bilau, svedočijo stene, svedoči zidina. Če bi znala gučati! Pionirski tabor je funkcionero, depa gda so v Varaši okraj ukinili (megszüntették), so se začnile probleme. Tabor je od države nej daubo pejneze, pa je vse na ves ostalo. Do gnešnjoga dneva pa zatok itak dela te tabor. V tabori küjajo za vrtec, za šaulo, za stare lüdi. Zvün toga v sezoni majo turiste. V leti največ dece, štera pride z drügi krajin na Vogrskom. Tabor gordržita Števanovska pa andovska samouprava. Zidina je že več kak 30 lejt stara. Zatok jo je potrejbno obnoviti, modemizirati, kakoli so go tü pa tam že dosta popravlat obnavlali. Nauvi cajti, nauvi pogoji. Cajt v tauj daumi tü ne more staniti, če
ške funkcionerati. Za tau se pa brigajo te dvej samouprave. Vüpajmo se, ka uspešno.
Nej bi stejla reklamo delati tomi domi, depa morem povedati, ka bi Sama tü rada bila gost v tom turističnom domi. Če se človek sreča s tistimi, ki turistom "dvorijo" (strežejo), je leko zadovolen. Hišnica je
Marija Dakoš. Računovodkinja je pa Silvija Ropoš-Dončec. Glavna küharca je Magdalena Dončec-Trajbar, kuharca Elizabeta Mešič-Barber, pomočnica pa Ilona Kozo-Čiček. Vse so mlade, vesele ženske, so dobra kolektiva.
Silvija, neščem tajiti, ka bi vam rada delala malo reklame. Povej mi, ka ponüjate turistom, ki škejo pri vas počivati?
"Naš turistični dom ma dvej zidine za turiste. Edna je v gaušči, više glavne zidine, edna je pa tüj. V njej je künja, edna velka dvorana pa sobe. Tü spodkar mamo za 32 lüdi mesto, dvej, tri pa edenajstpostelne sobe, vrkaj pa mamo za 60 lüdi mesta od 7 do 17 postelni sobaj. Te tau je samo za leto, tam Vzimi kürjenjé nega.
Če stoj od 1-5 dni ške tüj biti, je prenočišče za edno nauč 660 forintov. K tomi pride - če stoj ške - zajtrik (191 forintov), obed (315 forintov), topla večerja (297 forintov). S stroškom so lüdje, turisti zadovolni, sploj pa kakši starejši zatok, ka mi pečemo tü, Večkrat ponüjamo rajo testo. Mamo takše skupine, ka že več lejt odijo nazaj. Takše so skupine, ki majo radi naravo,
skupine upokojencev. Vsi so iz daleča, iz Budimpešte pa ešče od bole daleč. Znano je, ka gde je ravnina, tam lüdje sploj poštüjejo naše gaušče, naše doline pa brege, našo lejpo pokrajino. "
Kak je pa na gnes te dom vöponücani? Mate dovolj turistov?
"Kak sam že povedla, nistarne skupine že mamo, štere vsakšo leto nazaj odijo. Vleta pa pride deca. Zdaj, gda se šolsko leto malo kesnej dokonča, skurok dva kedna mamo, ka za druge turiste leko gor ponücamo. Tak ka eške mamo proste dni, leko pridejo lüdje k nam. Mi mo oprejto meli skurok do konca leta. Telko tü znamo, da do prej naše zidine od oktobra naprej obnavlali, modernizerali. Depa cejlak gvüšno nemo te tü nej zaprejti. "
Gda sam prišla es pa sam na dveraj klonckala, sam čüla, ka se vi, ki delate tüj v künji, zgučavlete, pa ste veseli. Dobra kolektiva je vaša? Zandolejta vse, sploj pa te, gda ste puno gostov? Kakši "dnevni red" mate?
"Mi smo napona vküper, " pravi Silvi, "pa se je nam pršikalo takša dobra skupina postanili, gde je veselo delati. Včasin se malo korimo tü, sploj pa te, če küharce ne dobijo zavolé materiala za küjanje. Morem pa povedati, ka je strašno vse vözračunjeno. Geste ka naj-oslednjo porcijo rejsan moremo vküppoškrabati, ne küjemo zamanjske edno kaplo nej. S tejm vred še enkrat leko povejm, ka tisti, ki iz naše künje dobivajo (h)rano, so
Zdaj zadovolni. Probamo pa takšo (h)rano tü küjati, ka tüj pri nas lüdje radi majo. Tome so sploj starejši lüdje radi.
Ka je naš dnevni red? Če mamo v tabori goste, te zajtrik damo, po tistim se pripravlamo na obed. Obed že od 11. vöre začnemo talati. Mamo avto, s sterim obed odpelamo v vrtec, v šaulo pa Starejšim lüdam, skurok od iže do iže. Radi smo, ka smo Zdaj dobili še edno delavko, Ilono. Zdaj se etak da, da küharce leko na dopust dejo. "
Magdalena pa Elizabeta, vüva dvej sta küharce. Magdalena ti si vönavčena, Elizabeta se je pa prej že vse navčila od tebe. Kelko lüdam küjatete, če nejmate turistov?
'Vsakši den tak okrog 100 lüdam küjemo obed. Če so pa turisti, te ešče vsakši den plus 50-60 lüdam. Telko kapacitete ma naša künja. Vozimo pa obed zvün vrtca pa šaule Starejšim lüdam nej samo v Števanovce, liki v Andovce, v Otkauvce, na Verico tü. Vsevküp ji je 35 lüdi, ki etak dobivajo obed. "
Ilonka, ti si kühinjska pomočnica. Rada tüj delaš?
"Sploj. Tü smo mi tak kak sestre. Razmejmo se, tü pa tam se pa malo kaj korimo tü, depa navekša smo Vesele. Gnesden je človek rad, če delo ma, kakoli bi lepše bilau za vse nas, če bi leko bola zaslüžilo. "
Marija, ti si hišnica. Že je Silvi povedla, da ti čistiš, tvoje so sobe, postalina pa vse, ka povejmo, v ednom hoteli sobarice delajo. Tak Vidim, ka si ti malo starejša, depa cejlak edna s tejmi mladimi. Tak je?
"Tak je. Meni je tüj dobro, z možom tüj v slüžbenom stanovanji živeva, tüj mava svoj krüj. Gnauk svejta sta moj oča pa mati tü tau opravlala kak zdaj ge z mojim možaum. Rada delam s tejmi "deklami". "
Gda smo si vöpogučali, sam Sama volau dobila malo počivat pridti es v tabor.
I. Barber
... DO MADŽARSKE
Za otroške in tradicionalne prireditve
Konec aprila je zasedal kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine ter odločil o podpori manjšinskim organizacijam, šolam in samoupravam.
Podpore so podelili v dveh razpisnih temah:
1. 	Za otroške in mladinske tabore, kolonije ter šolske izlete so v Porabju prejeli podporo naslednji kandidati:
•	Srednja strokovna šola III. Bela Monošter 12. 720
•	OŠ Sakalovci 56. 600
•	Vrtec Sakalovci 30. 000
•	OŠ Gornji Senik 70. 000
•	OŠ Arany Janos Monošter
90. 000
•	Lokalna samouprava Dolnji Senik 150. 000
•	Zveza Slovencev na Madžarskem Monošter 195. 000
•	Arhiv Železne županije Sombotel 50. 000
•	Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves 160. 000
2. 	Za tradicionalne in kulturne prireditve
•	Samouprava Števanovci
100. 000
•	Šola in vrtec Števanovci 69. 830
•	OŠ Szechenyi Monošter
100. 000
•	Državna slovenska samouprava Gornji Senik 360. 000
•	Slovenska manjšinska samouprava Gornji Senik 120. 000
•	Vrtec Gornji Senik 60. 000
•	Slovenska manjšinska samouprava Dolnji Senik 50. 000
•	Slovenska manjšinska samouprava Andovci 150. 000
•	Sklad Tromejnik Gornji Senik
150. 000
•	Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves 100. 000
•	Zveza Slovencev na Madžarskem 390. 000
Porabje, 20. maja 1999
6
Micika v püngradi rauže bere...
... je igro s harmoniko pa spejvo Laci Korpič v Budapešti pri Slovenskom drüštvi. Mi smo pa tö z njim rauže brali pa spejvali. No,
najoprvin smo je napravili, pobrali, razdelili pa domau nesli. Slovensko drüštvo v Budapešti se je srečalo 24. aprila. Na tom srečanji je bilau zanimivo. Ženske z Gorenjoga Senika pa Varaša
so prišle k nam in so nam notri pokazale, kak trbej rauže rediti s krep papira. Delale so pod vodstvom Marije Kozar Mukič. Marija
je etnologinja muzeja Savaria v Somboteli. Ona je nam napravila eno malo razstavo iz rauž iz papira. Tü nam je notri pokazala dosti vse: püšao za snejo, za svatbice, kurine za zvača pa
za drüge. Povejdla nam je, ka so prvin dosta rauž redli iz papirja. Za vsisvece za prvi november, za ženitev, vejnce za pokapanje. Skorok je nej bila takšna prilika, da bi nej rauže redli.
Na naši prireditvi smo leko pozdravih sodelavce Veleposlaništva R Slovenije tö. Naši lüdje so se tö lepau zbrali, telko dosta se nas rejdko zbere.
Gda je Laci Korpič začno igrati pa spejvati, je naša publika samo poslüšala prvo pesem. Gda pa je na red prišla Micika v püngradi... so si potihoma začnili spejvati, potejn bola naglas, tak je lepau bilau, ka je človeki skuza prišla v oči. Med tejm so ženske začnile delati pa mi tö z njimi. Mlajši, starejši, še nisterni moški so tö redli rauže iz papira. Mlajši so tö
tak lepau redli, če se jim je brž nej pošikalo, so šče jaukali. Tak smo se notri vzeu v tau delo pa flajsni bili, ka je večer devet vöra bila, pa smo nej mogli tak njati. Ja, mejli smo dobra mojstrice, Ano Unti, Emo Vogrinčič pa Helgo Škaper. Te tri gospe so vodile delo in včile nas. Laci je vcuj spej vau pa mi tö, nisterni so šče plesali. Rauže iz papira so takšne bile kak žive, dostafele smo naredb pa smo je domau nesli. Mislim, ka nisterni do doma tau tadale delali. Sploj lejpo delo je tau, dobro da se je ohranilo, dobro ka so tau lejpo šego starejši lüdje nej tanjali.
Želimo seničkim ženskam, naj tau tadala delajo pa prejk dajo mladim.
I. Pavlič
Srečanje ludskih pevcov in godcov
Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljutomer in Kulturno društvo Anton Krempl iz Male Nedelje sta letos že osmikrat organizirala srečanje ludskih pevcov in godcov. Srečo sam mejla, da sam letos z našimi skupinami leko šla na tau lejpo prireditev. Ludske pevke iz Števanovec pa Laci Korpič s svojimi ženskami so pred letami že pozvani bili na drugo njigvo srečanje. Od tistoga mau so skurok vsakšo leto bili naši na tej prireditvi. Letos so bile ludske pevke iz Števanovec pa iz Monoštra.
Če je že stoj odo v Malo Nedeljo, dobro zna, ka je ta nej naleki priti. Paut se tak süče, ka človek že ne vörje, ka je na dobroj pauti. Tak smo bili v
nedelo mi tü, depa zatok smo tanajšli pa smo pri cajti tam
bili. Tam nas je že čakala Marija Rituper, da bi z ženskami mejla vajo pred nastopom. Ženske so pa po pauti - če so rejsan povedle nej, skauz tau mislile, naj Baug da, ka Marija srečno pride, zatok, ka brez nje njim je žmetno. Zatok se je pa nastop lepau pršiko, ka ji je Marija že čakala, njim pa je dojšlo, če je samo na nji poglednila.
13 skupin - pevci pa godci - je nastopilo. Dosta "stari" padašov smo srečali tam, med njimi Frančiko iz Kokolajnščaka s svojov harmonikov. Nigdar ne pozabim, gda je nistamo leto -gda so z Male Nedelje oni bili pri nas - ona v Števanovcaj, gda so lüdje prišli od meše, začnila
igrati. Lüdje so se kam nej vedli djasti od čüdivala, pa za njeno volo se je kulturni daum tak napuno v Števanovci, ka smo ranč nej mogli vsakšomi mesto dati.
Lepo se je bilau srečati z Ludvikom Rudolfom, šteri - kak so
tam povedli - je začno pred osmimi lejtami tau prireditev, pa gnes je glavni organizator. Taprireaitevvolau dava našim ženskam, da leto do leta se trüdijo, pripravlajo, ohranjajo naše porabske pesmi.
I. Barber
Porabske pesmi so se čüle v Veszprémi
Občina pa kulturni center v Varaši Veszprém sta letos osmič organizirala cejlodnevni kulturni program na den Gizele. Te den zatok svetijo, ka je Gizela, žena prvoga krala svetoga Štefana, v taum Varaši živela. Tistoga ipa so krali živeli v Esztergomi, kralice v Veszprémi, kronali so ji pa v Székesfehérvári. Organizatorji so v letošnji program manjšinske kulturne skupine tö dali. Bili so Grki, Bolgari, Romi, Slovaki, Srbi pa Slovenci. Porabske slovenske pesmi so notapokazali goslarge pa ženske Lacija Korpiča. Najprvin so na trgi v starom Varaši skur pau vöre veselili lüstvo. Popodneva smo malo spoznavali varaš. Glaven narodnostni program je biu zadvečera. Istino, ka je nika nej stelo vredi klapati organizatorom. Našo skupino so parkrat tü nabiksali, ka Zdaj pa Zdaj de na redi. No te zdaj pa Zdaj se je vlejko več kak eno vöro. Dapa Korpičova "banda" je pošteno pa brez čemerauv vöstrpala tau dugo napalavanje. Smilila se nam je mlada organizatorka, stera je oprvin mejla tau prireditev v rokaj. Bola smo go trauštali, kak ji kaj v auči metali, ka nam je najinega desetkrat zavalila. Ge našoj skupini tü eške gnauk trno lepau zavalim, ka so se tak mirno pa lepau držali, posebno pa za lejpi program. Skupina je bila redno napravlana, zatok je leko karažno predstavila en tau porabske kulture.
K. F.
Porabje, 20. maja 1999
7
Milivoj M. Roš
DEJDEK PRPOVEJDEK
V tistoj vesi, nad stero je najraj lejte škrat Babilon, živi en dejdek. Ranč takši je, kakšni so dejdeki. Dapa te dejdek živi čistak sam v tistoj svojoj ižici tam kre lejsa. Dapa v resnici je nigdar nej čistak sam. Skur vsikši den pridejo k njemi mlajši od blüzik pa daleč. Res je, ka té dejdek nema nikšnoga domanjoga človeka, zato pa ma puno mladi pajdašov, steri vejo dobro
pa ške bole dobro poslüšati. Poslüšajo pa, kak njim vej dejdek prpovejdati najlepše pripovejsti. Ranč zato ga zovejo Dejdek Prpovejdek. Njegve pripovejdke so nej tiste, ka je leko prštemo v knigaj. Njegve pripovejdke se vsikši den naredijo v njegvi glavi, se pravi, ka si za svoje mlade pajdaše zmisli bar tri pripovejsti na den. Uni pa ga poslüšajo z oprejtimi lampami in velkimi vüjami. Dostakrat je tam v rouri poslüšo škrat Babilon tö.
Tak si je ete palik zaželo čüti kakšo nouvo pripovejst iz glave Dejdeka Prpovejdeka. Pomalik se je potegno skouz rour. Vüje so njemi gratale ške inouk vekše. Poslüša, dapa nika ne čüje. Vüje njemi ške bole zrastejo, ali nika se ne čüje. Kak če bi bilou vse prazno. Pogledne vö iz špajata in ka vidi? Tam kre okna sidi Dejdek Prpovejdek in kouli njega njegvi mladi prijateli. Gledajo ga in čakajo,
gda do začale pripovejsti puniti njuve vüje. Dejdek pa nika. Glejda ta nekam daleč, kak če bi kouli njega nej bilou ranč ednoga človeka. Dugo, dugo so tak sedeli edni na podi, drugi na stolcaj, tretji na njegvi posteli. Dugo, dokejč se je nej začala delati kmica. Žalostni so brezi rejči odišli domou. Dejdek pa je ousto sam v tistom svojom kiklej. Cejli čas sé je nej geno in je zdaj tak tadale tam sejdo.
Škrat Babilon pa najbole ne more gledati žalostne mlajše. Brž je začo broditi, ka se je zgodilo Dejdeki Prpovejdeki.
-	Aj se brž zdaj tou zgodi, ka mo müja en, dva, tri! Tak se je brž spremejno v čistak malo, maličko müjo in skouzi dejdekovo vüjo odleto nut v njegvo glavou. Tam je rejsan meu kaj viditi. Vse je bilou naoupak, čistak vse. Na tistom kraji glave, gde se delajo pripovejsti, je bila velka črna lüknja. Tam, gde bi moglo biti veselje, se je potegnila siva žalost. Tam pa, od kejc mora iti vola do živlenja, se je vse vküper zamotalo.
-	Dejdek ne sme djoukati, tou trbej popraviti!
Kak prvo je zakrpo črno lüknjo pripovejsti, te je razmoto volou do živlenja, po tistim doj Stavo žalost in jo stiro ta v njeni kout in na konci ške vse vküper lipou spuco. Tak je bila dejdekova glava palik v rejd vzeta. Gda je prleto vö iz vüje je na dejdekovom obrazi vido, ka se naraji smeje.
Zazranka so mlajši z velkim strajom prišli do njegve ižice. Dejdek Pripovejdek pa sé njim je na šurko nasmejo in je pouzvo, naj se sedejo kouli črešnje. S sveklimi očami njim je začo pripovejdati, kak so breze gratale bejle. Gor na črešnji je sejdo škrat Babilon. Ranč je nej vedo, ka so breze včasi nej bile bejle.
(ilustracija: M. Kozar)
Karolina Kolmanič
Prehlajena budilka
Nejc leži že nekaj dni v postelji. Prehlad je staknil. Zdaj kašlja, kiha in smrka. Mama mu zjutraj prinese čajček, prašek in ga po prsih namaže z neko čudno kremo. Potem ga pokrije z debelo odejo in naroči: "Priden bodi in ostani lepo pod odejo. Saj se bom hitro vrnila. Jutri pa boš tako že zdrav! "
Deček kmalu oživi, vstane in si prinese igro Človek ne jezi se. Veselo trklja s kocko, podira namišljenega prijatelja in se smeje samemu sebi. No, nazadnje to sploh ni tako slabo. Ležiš v postelji, piješ čaj, prigrizuješ piškote in gledaš dopoldansko TV. Doma delaš, kar hočeš. V šoli pa moraš ponavljati, da je petkrat osem petdeset. Spet ni prav. Učiteljica hoče slišati desetkrat eno in isto. Kdove, ali so ji naši odgovori tako všeč, da jih mora kar naprej poslušati. Potem beremo. Zdaj dvigni glas, zdaj znižaj in spet ponovi. Oh, dolgčas.
Le kako bi si človek podaljšal bolezen? Presneti čajčki in aspirinčki in... Tedaj nenadoma zazvoni. O, zmešana budilka! Takoj skoči v spalnico, kjer starša vsako jutro neusmiljeno prebuja. Potem jo ah oče ali mama utiša. In ravno zdaj je zacingljala. Seveda je tudi on žrtev te nesramne budilke.
Ko že pri starših neusmiljeno naznani rano uro, potem pride mama po prstih k njemu in mu šepne: "Nejc, Nejči! Ne pozabi! Budilka! "
Točno! Budilka je kriva za vse! Ko ne bi zvonila, ne bi bilo treba vstati, očka in mami in on, vsi bi spah ves dopoldan. Tudi šolo bi prespal, se razume.
Tako pa bo treba jutri v šolo. Mami bo potipala čelo,
opazila, da je pospravil piškote in še kaj iz hladilnika... In tisti jutri bo zares že jutri. Tuhtal je, kako bi si prislužil še vsaj kak dan počitka. Aha! Jo že imam, imenitno zamisel! Po uro in brisačo!
Ura, pravokotna tiktakajoča temna stvarca, z velikimi, kakor mačje oči svetlečimi se številkami, je nedolžno buljila vanj. "Čakaj, porednica, ne boš me, vsaj jutri še ne! " obrnil jo je na trebuh in ji hrbtno stran namazal z dišečo kremo. Nato je naredil obkladek. Zavijal je in jo motal v veliko mokro brisačo.
Starša sta sedela dolgo pred televizijskim ekranom. Zaradi zanimive TV oddaje sta pozabila na budilko. In zjutraj so vsi sladko spah. Ko je bil zunaj že visok dan, je pridrvela mami k Nejcu.
"Nejc, ojoj, zaspali smo! "
"Kje je budilka? " je rohnel oče in že lezel iz pižame v kavbojke.
"Kaj sploh ni zvonila? Lako smo jo vsi preslišali. Nejc, a veš kje je? " je milo vprašala mami.
Nejc je porinil glavo izpod odeje in zašepetal: "Tu pri meni spi. Prehlajena je, veš. "
"Kaj se ti je zmešalo ah kaj blebečeš? " je v jasnem tonu bentil oče in iskal suknjič. "Ne, oči! Zares je tako hripavo zvonila, ah, kaj. zvonila, samo hrkala je. Pa sem jo zmasiral in jo ovil v brisačo, kot mami mene. " Mami se je kislo nasmehnila, oče je odvihral. Nejc pa je za danes ostal še v postelji. Jutri bosta zdrava oba: budilka in Nejc.
ŠTIPENDIJE
Kuratorij javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem razpisuje natečaj za pridobitev štipendij za dijake srednjih šol ter študente visokih šol in univerz, pripadnike narodnih ali etničnih manjšin na Madžarskem. (Podrobnejši razpis bo predvidoma izšel še v mesecu maju. ) Rok za prošnjo pri srednješolcih: 13. avgust 1999
pri študentih: 30. september 1999
A MNEK Közalapítvány Kuratóriuma tanulmányi ösztöndíjpályázatot hirdet magyar állampolgárságú nemzeti vagy etnikai (cigány) kisebbséghez tartózó közép-iskolások ill. főiskolai és egyetemi hallgatók számára.
Pályázat várható kiírása május hónapban lesz.
Pályázatok beadásának határideje középiskolások esetén:
1999. agusztus 13. főiskola és egyetemi hallgatók, esetén határidő: 1999. szeptember 30.
Porabje, 20. maja 1999
PRVA SPAUVED V ŠTEVANOVCI
Samouprava na Verici in Zveza Slovencev na Madžarskem ter krajani Čepincev Vas vljudno vabijo na prireditve PORABSKIH DNEVOV 1999.
Program
Sobota. 29. maj
19. 00	Gledališka predstava 'V videoklubi" v kulturnem domu na Verici
20. 00	Veselica v gostilni
Nedelja. 30. maj
10. 00	"Gremo k sosedom" Srečanje sosedov v Čepincih
14. 00	Koncert pihalne godbe Društva upokojencev iz Murske Sobote na prostem na Verici
14. 30	Dvojezična maša v kulturnem domu na Verici Sodeluje MePZ Avgust Pavel
15. 30	Srečanje ljudskih pevcev in godcev v kulturnem domu. Nastop kulturnih skupin iz Porabja in Slovenije
18. 30	Veselica v Slovenskem domu v Monoštru
Našo prireditev sta omogočila Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Meghívó
Kétvölgy Önkormányzata, a Magyarországi Szlovének Szövetsége valamint a Cepinci Helyi Közösség tisztelettel meghívja Önt a RÁBAMENTI NAPOK 1999 rendezvényeire.
Program
Május 29.. szombat
19. 00	A "Videoklubban" című színdarab bemutatása a kétvölgyi kultúrházban
20. 00	Bál a helyi vendéglőben
Május 30., vasárnap
10. 00	"Szomszédolás" Szomszédok baráti találkozója Čepinciben
14. 00	Szabadtéri koncert Két-völgyön a muraszombati Nyugdíjas Egyesület fuvószenekarának közreműködésével
14. 30	Kétnyelvű mise a kétvölgyi kultúrházban Közreműködik a Pável Ágoston vegyeskar és az egyházközség énekkara
15. 30	Népdalkörök és népzenészek találkozója rába-vidéki és szlovéniai művészeti csoportok részvételével
18. 30	Táncest a Szlovének Házában Szentgotthárdon
A rendezvényt támogatta a Határontúli Szlovének Hivatala és a Magyarországi Nemzeti és Etnikai Kisebbségekért Közalapítvány.
ZA
SMEJ
Nej cejlak tak
Naš Ignac pa Herman sta se že dugo nej vidla zatok, ka Ignac v Pešti, Herman pa tüj doma žive. Etognauk je Ignac nika
doma odo pa se je pri Cifri najšo s Hermanom. Špricer za špricerom pa si vse bole na glas zgučavate Ignac etak pravi: "Vejš, pojep, ka je nauvoga? Razpito sam se z ženauv, z mojo Maričkov pa sam si vzeo za ženo edno 20 lejt staro. " Herman pa: "Kak je pa tebi fajn! "
Ignac pa: "Vraga mi je fajn. Vejš, ka je nevola? Ta moja, 20 lejt stara žena se napona svajüje pa kori z mojo čerkov, stera je 30 lejt stara. "
Školnik
Hilda se je etognauk skurok svadila s svojim sausadom, Lajošom. Etak pravi: "Lajoš! Takšoga sina maš, ka je tau strašno. Takšoga laufara je nigdar nišče nej vido. "
"Zakoj? " pita Lajoš. "Zakoj, Zakoj? " pravi Hilda. "V cejloj vesi je že dekle navčo, kak se trbej rad meti. "
Lajoš pa: "Ti, Hilda! Vej je pa te nej laufar, liki školnik. "
I. B.
javnost - nyilvanossag nadzor - felugyelet obremenitev - terheles odločiti se - elhataroz osamosvojiti se - onallosodik oseba - szemely podlaga - alap položiti - lerak, lefektet pouk - oktatas prisostvovati - reszt vesz, jelen van ravnatelj/ravnateljica - igazgato/no razbremenitev - tehermentesftes seznaniti - tajekoztat stvar - dolog teren - terep točka - pont (foldr. ) ugotovitev - megallapftas zahteva - koveteles, kovetelmeny železniška proga - vasutvonal
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. 11. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine