Kakšen je Podutik danes?
Kdor ne verjame...
Kje je tisto, kar je bilo nekoč v Podutiku? Stanje se je močno spremenilo. Pred leti je pri-Lela obratovati asfaltna baza Cestnega podjetja v Ljubljani. Z montažo novega stroja večje ka-pecitete pa se je pričelo še večje onesnaževa-nje okolja. Močno se praši, smrdi; ropotajo na-kladači, buldožerji ter kamioni pri dostavi ce-lotnega materiala in odvozu asfaltne proizvod-nje. Stroji ropotajo od 4.30 zjutraj tja do 2. — včasih celo 3. ure ponoči naslednjega dne, tako da ostane nara, delavcem, za počitek bore malo časa.
Ne vem, kaj si mislijo odgovorni v tem pod-jetju. Vse je lepo, da so delovni — samo ne v naše breme. Ali mislijo, da smo mi bližnji pre-bivalci njihovi sužnji, da naj zbolimo na živcih, pljučih, sluhu, želodcu in podobnem, kar se je že izkazalo v enaki asfaltni bazi Naklo pri Kranju.
Pred časom je bil razgrnjen nov urbanistični načrt o zazidljivosti tega okolja. Vse lepo, toda ne vem, kako bodo na novo prišli prebivalci za-dcvoljni s takim okoljem, da bodo lahko živeli samo za zaprtimi okni in to celo poleti — po-dn?vi in ponoči.
Ostala pa je še ena novica in to, da imamo v Podutiku skoraj vsak dan dirke tovornih vo-zil s startom in ciljem pri asfaltni bazi. Hiše se na;n tresejo — nastajajo razpoke, toda nič hu-dega, saj voznik v kabini tega ne občuti, med-teni ko hitrost v naseljenem kraju za voznike teh vozil, izgleda, ni omejena!
2elim, da bi postal Podutik vsaj malo podo-
ben tistemu kraju, kakršen je bil pred letom
. 19C3! Stanje se je od leta 1978 dalje še celo po-
slrbšalo. Kdor ne verjame, se lahko tudi osebno
prcpriča.
J.S. (naslov je v uredništvu)