Prednost dobrim delavcem
O resoluciji za prihodnje leto sta raz-pravljala tudi predsedstvo občinskega komiteja zveze komunistov in občinski komite. Njuna osnovna ugotovitev je bila, da bi morala biti resolucija začrta-na bolj optimistično. To namreč doka-zujejo tudi doseženi letošnji uspehi. Prihodnje leto pa bodo predvidoma osnove za gospodarjenje - preskrblje-nost z reprodukcijskimi materiali in možnosti uporabe blagovnih posojil -še boljše kot letos.
Člani predsedstva so opozorili, da je politično nesprejemljiva predvidena ni-čelna stopnja zaposlovanja v prihod-njem letu. Premajhni sta stopnji rasti družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje, saj je bila tudi letos rast družbenega proizvoda 2,5-odstotna, torej večja kot smo načrtovali. Oživlja-nje naložbene dejavnosti. predvsem dokončanje Belinkine naložbe, mora vplivati na večjo rast družbenega proi-zvoda v prihodnjem letu. Predvidena stopnja rasti izvoza pa je po mnenju predsedstva občinskega komiteja spre-jemljiva, vendar ne sme ostati le pri besedah in načrtih. Zato bo treba v pri-hodnje konkretno spodbujati izvoz ter zamenjavo uvoza z domačimi repro-dukcijskimi materiali. Izvoz mora biti tudi dohodkovno zanimiv in upravičen, nastopi na tujih trgih povezani. 18-od-stotno povečanje izvoza prav tako ne more veijati za vse enako. Tisti, ki so že lani   za toliko  povečali   izvoz,   bodo
najbrž letos težko zmogli podoben na-por. Potruditi se morajo, predvsem tisti, ki sploh še ne izvažajo ali pa zelo malo. Resolucija bi morala s konkretnim pro-gramom opredeliti tudi drobno gospo-darstvo, tako obrti, ki jih bo občina ra-zvijala, kot konkretne davčne olajšave. Na seji občinskega komiteja zveze komunistov je bila razprava podobna. MJtro Kolii«vskl je opozoril, da je ni-čelna stopnja zaposlovanja v prihod-njem letu nesprejemljiva tudi zato, ker se bo v občino predvidoma vmilo 20 do 30 zdomcev, kar pomeni približno 100 novih delovnih mest. Jože Šeme je de-jal, da so gospodarske težave poglobile kritifino ustvarjalni nemir med Ijudmi, zato bi morali tudi komunisti utrjevati vse subjektivne sile, da bomo naloge zares izpolnili. Začrtana rast fizičnega obsega proizvodnje je po njegovem mnenju prenizka in ni stimulativna. »Delavce je treba seznaniti z deležem, ki ga bodo morali za pokritje dolgov v tujini nekaj let plačevati iz celotnega družbenega prihodka,« je dejal Jože šeme. »Le če bodo Ijudje seznanjeni z vsem, bomo dosegli večjo proizvodnjo, izvoz in večji priliv od turizma.« Lojze Šket je poudaril, da resolucija ni rožna-ta. »To pomeni, da se slabi kazalci ne bodo ustavili le v letu 1984, ampak se bodo nadaljevali daleč v prihodnost. Komunisti se s takšno stagnacijo v be-žigrajskem gospodarstvu ne smemo sprijazniti. Brez predvidenega razvoja in z zaviranjem naiožb niti doseženega
družbenega standarda ne bomo mogli več vzdrževati. To pa na Ijudi vsekakor ne vpliva stimulativno. Odločno mora-mo nasprotovati pristajanju na obsto-ječ položaj. Iskati moramo nove mož-nosti razvoja in notranje rezerve,« je dejal Lojze šket. Poleg tega je tudi predlagal, naj resolucija predvidi ureja-nje stanovanjskega fonda in vseh ne-pravilnosti, na katere so naleteli beži-grajski komunisti ob nedavni stano-vanjski aferi. Joie Korlniak je v razpra-vi poudaril, da se morajo komunisti na vseh nivojih boriti proti administrativ-nim in državnim posegom na tistih sa-moupravnih področjih, kjer ti niso po-trebni. »Postaviti se moramo v bran sa-moupravljanju. Naš delavec je že veliko napravil za stabilizacijo, zato mu mora-mo zaupati tudi v resnejših gospodar-skih razmerah,« je dejal Jože Korinšek. Hkrati je opozoril, da je v težkih gospo-darskih razmerah tudi nizka stopnja ra-sti ni zanemarljiva.
Razprave vseh članov komiteja, med njimi tudi Lojzeta Novaka, pa so si bile edine, da nas nizko začrtani cilji ne smejo uspavati. Poiščimo že rezerve v svojem delu, ki jih še nismo izkoristili -od izmenskega dela, boljšega izkori-ščanja proizvodnih zmogljivosti, novih možnosti zaposlovanja v drobnem go-spodarstvu do stimulativnega nagraje-vanja po delu. Dobri in pridni delavci naj pridejo v ospredje.
VIDA PETROVČIČ