Poštnina plačana v gotovini.
Sobota, 30. augusta 1931.
Cena 1 Din.
CENA:
V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV :
cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
tjednik.
Priloga : mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga.
Izhaja vsako nedelo.
Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVIII. št. 35.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo  M. Sobota Telefon št. 28.
Dečinski den v Črensovcih na Malo mešo
Na Malo mešo de se obstüžavao v Črensovcih dečinski den.
Na Malo mešo se obhaja rojstni den Bl. Device Marije, matere našega Odküpitela. Dete se narodi na svet, ki je zgled vsakomi deteti, kakše more biti, ka de na veselje svojim starišam i na hasek človečoj drüžbi. Naj po priprošnji deteta Marije dobi naša deca miloščo, ka de dobra, ka de na radost vsem nam, zato mo obhajali v prvoj vrsti te den. Drügi pomen obslüžavanja je, naj deco navčimo na dnesden najbole potrebno jakost: na smilenost. Nikdar ne je potrebüvalo človečanstvo teliko smilenosti kak v denešnjih žalostnih časaj. Zato napravi podpisani odbor dečinski den z ednim za nabiralni den za prvo sirotišnico v Slovenskoj Krajini. Deci šče pokazati, kak veliko delo je skrbeti za Zapüščeno deco, ki nema ne oče ne matere i če je ma, ne skrbijo za nje. Zato de proso od vsakoga deteta eden dinar za sirote, ki bi prišle v Dom sv. Frančiška. Naj pa deci pokaže, ka Bog vsako smilenost plača, njim pokloni razne dare, zdaj pri toj prvoj priliki dare, štere dobre düše nadavajo za nje, ka do deca sledkar sama od sebe si odtrgala dinarčke i je davala za ne nepotrebne reči, nego za svoje siromaške bračeke i sestrice.
Da te svoje namene dosegne, podpisani odbor določi sledeči dnevni red za Malo mešo popoldnevi ;
1.) Ob 2. navuk za deco.
2. ) Po navuki nese deca podobo Marijike v procesiji okoli cerkve i mi starejši idemo za njov. Med procesijov se popevajo lauretanske litanije.
3. ) Po procesiji je blagoslov dece pred Najsvetejšim po lepoj molitvi Materecerkve, molitev za stariše i dobrotnike pa blagoslov z Najsvetejšim.
4.) Po blagoslovi z Najsvetejšim do se delili razni dari deci pri cerkvi ali v slabom vremeni v „Našem Domi.“ Odposlali smo v vsako ves širitelom Novin cedale za deco. Edna košta eden dinar. Pri tej je lehko vzemete starišje za svojo deco. V obilnom broji je pripelajte na Malo mešo v Črensovce. Naj ma deca nedužno veselje i vi ž njov vred ! Ves penez, ka se nabere, ide na Dom sv. Frančiška.
Starišje, ki so daleč i z decov ne morejo priti v Črensovce, naj vseedno njim küpijo cedale. Podpisani odbor, gda dobi od širitelov na znanje, keliko cedal je odanih za sirote, bode vsakomi deteti poslo nekši dar.
Širitelje naj nam do dnes tjedna to je do 6. septembra javijo, keliko cedal so odali i keliko dece bo prišlo v Črensovce, da bomo znali poskrbeti i razdeliti potrebna darila.
Vesele stariše i njihovo drago dečico srčno vabimo na dečinski den v Črensovce na Malo mešo popoldnevi ob 2.
Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih.
Poglobšanje stikov z brati v Ameriki.
Kak je znano, žive vnogo našega lüdstva v Ameriki. Naša zemla je siromaška i nemre vsega lüdstva prehraniti, zato je to prisiljeno se seliti. To lüdstvo, štero se odseli — posebno v prekmorske kraje, je za nas skoro zgübleno. Naša sveta dužnost je teda, ka se za naše brate prek morja malo bole zanimamo i njim pokažemo, ka smo se ešče ne spozabili ž njih.
Ravnotak je sveta dužnost naših bratov prek morja, ka se pri vsakšoj priliki spomenejo svoje stare domovine, na štero je veže tak vnogo lepih spominov. Nesmemo se teda niedni zadovoliti samo s pisemskimi zvezami, nego moremo gledati, ka predvsem poglobimo obojestranske kulturne stike. Posebno si lehko vnogo v tom pogledi očitamo mi v starom kraji. Dosegamao se mi nesmo ravno preveč brigali za náše lüdi. Ali naj to ostane ešče naprej tak? . . .
Kak poglobimo teda mi te stike ? V Ameriki shaja eden naš prekmurski list „Amerikanszki Szlovencov glász“, šteri izseljene naše lüdi v Ameriki kelko telko dobro informera od naših stav, ali menje smo informerani od amerikanski stav mi eti. Zato moremo i je dužnost vsakšega rodolüba, ka propagera za močnejše stike potom „Amerikanszki Szlovencov glásza“ z našimi brati v Ameriki.
Ka bi naročili naši prosti lüdjé té list, je malo težko, ár naše prosto lüdstvo nema v zdajšnjih težkih časaj penez. Liki Vnogi majo v Ameriki kakšo rodbino, štera se zagvüšao nede branila plačati domačim i znancom na „Amerikanszki Szlovencov glász“ konči na edno leto. Ve je za Amerikance to skoro nikši penez ne i se Zagvüšno nišče nede hrano to včinoti posebno ešče te ne, či de znao,
ka včini s tem svojoj rodbini velko veselje. Domači se teda naj obrnejo na znance i rodbino i jih prosijo, da za njih plača na te list. Ve de interesente vsakšega človeka, ka se zgodi v Ameriki med našimi lüdmi.
Na nikakšo formo nesmijo ostati brezi toga lista naši hoteli, kavar-
ne, oštarije, brivnice, hranilnice i posojilnice, banke, drüštva, uradi i drüge javne ustanove. Naj nede nikših drüštev, ka bi ne mele té list. (Naroča se na naslov: Alex Kardos, 512 E. 4 th St. Bethlehem, Pa. U. S. A.)
TITAN JANEZ, stud. med. v Beči.
2
NOVINE
30. avgusta 1931.
Vpisavanje na gimnaziji.
Vse, ki majo deco za šolanje Opominamo, da se vpisavanje v prvi razred na gimnaziji v M. Soboti zaklüči s 1. septembrom. Dajte vpisati deco kem prle, da ne bo prekesno. Za vpis je potrebna prošnja, krstni list i spričevalo od napredka v zadnjem razredi osnovne šole.
Važno za občine i vse smilene lüdi, šterim je dober Bog poklono velo bogastvo !
Odbor za Zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih je skleno na svojoj seji 21. augusta sledeče :
Odbor sprejme za izdržavanje ednoga siromaka s fundacijo v zneski 60 000 Din to je šesdesetjezero Din. Iz obresti te šume dobi za stalno eden [siromak stan, hrano, obleka, zdravljenje, pač vso oskrbo v domi siromakov i na lastne stroške ga da tudi Dem sv. Frančiška pokopati. Občine, ki
majo količkaj vrednosti, naj se poslüžijo te dobrote i vplačajo notri te znesek, ka do mele vsikdar siromaka oskrbljenoga. Mesto penez se sprejme tüdi drüga vrednost kak šume, njive, travniki, hiša itd, ka bi toliko obresti nosilo, kak gornja šuma.
Letos obhajamo do 13. juna pridočega leta Sedemstoletnico svete smrti velikoga pomočnika i lübitela siromakov, svetoga Antona Pad. Naj bi se v tom lepom časi spunila odborova žela, ka bi mogeo začeti z zidavov. Spuni se pa, če se najdejo smilena srca, ki položijo fundacijo za siromake. Pripomnimo, da se more fundacija tüdi na rate plačüvati po dogovori.
Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih.
OBILO SREČE !
V soboto večer je bilo v farnoj cerkvi v Soboti zdavanje, ki je privabilo v cerkev velko vnožico lüdstva i to katoličanov, evangeličanov i židovov. Pred oltarom sta stala g. Ferjan Milan vučiteo i gdč. Barbarič Mancika, uslüžbenka v Prekmurskoj knigarni. Zdao jiva je g. kaplan. Pred zdavanjom njima je držao lepi nagovor, v šterom je povdarjao, da so fundament zakona medsebojna lübezen, vernost i vdana potrplivost.
Mladiva zakonca sta poznaniva ne samo v Soboti, nego tüdi v kroglini. G. Ferjan je znani po velkoj delavnosti. Nastopno je na odri, igrao je v orkestri itd. Spisao je celo igre, štere so igrali. Gdč. Mancika je iz jako dobre Barbaričove hiše. Što jo pozna, mora priznati, da je dnesden po varašaj najti malo tak dobrih mladenk kak je bila ona. Nasproti vsakomi je bila lübezniva poleg toga pa tak tiha i skromna, da jo je človek komaj opazo. Že osem let je v Prekmurskoj knigarni. Ona razpošila naše liste : Novine, Marijin list, Kalendar Srca Jezušovoga itd.
Prilüblenomi mladomi pari od srca želemo v novom stani obilo sreče i božega blagoslova !
Genlivo biserno zdavanje.
Preminoči četrtek je ob navzočnosti treh zastopnikov grofovskih drüžin, sobočkoga izobraženstva i velike vnožice naroda se v tükajšnjoj cerkvi vršila slovesnost, kakše Sobota že dugo ne mela. To je bilo biserno zdavanje dveh častlivih starčkov: upravitela grofovskoga Veleposestva g. Schweinhammer Ivana i njegove blage gospe žene Terezije.
Cela slovesnost je bila jako genliva. Starca sta se najprvle spovedala i sta pristopila k sv. obhajili. Nato je g. kanonik Szlepecz z jako lepim govorom (v slovenskom, madjarskom i nemškom jeziki) začno zdavanske obrede. Blagoslovo jiva je i vtekno njima je na prst biserniva prstanka, šteriva sta dobila za dar k bisernomi jubileji. Zdavanskim obredom je Sledila sv. meša. Slovesnosti so med drügimi prisostvüvali poleg dece i sorodnikov slavlencov rakičanski grof St. Julien Albert, gornjeradgonski grof Fünfkirchen z ženov, njegov nečak grof Eszterhazy, odvetnik Dr. Arlow Beča, upravitel Walsch, vodja bolnice dr. Škrilec, dr. Šömen, dr. Vá’yi i več drügih odličnjakov. Navzočnost vseh teh je slavnost šče zdignola.
Po cerkvenoj slovesnosti je bila prirejena na domi v Rakičani slavnostna pojedina. Poleg slavlencov, njüve dece i nečakov so se vdeležili prvle navedi grofovje, kanonik Szle-
pecz, odvetnik dr. Arlow, upravitel Walsch i urednik Novin Kolenc. Slavlencoma je bilo povedanih več častitk. Prvi je častitao najstarejši sin, za njim pa najstarejši nečak. Nazadnje se je zdigno grof St. Julien. Jubilanta je pozdravlao, kak svojiva stariša, ka sta njemi bila po smrti pravih starišov. Velikih dobrot, ki sta njemi od detečih let izkazüvala se je spominao s takšov vročov zahvalnostjov, da so njemi skuze privrele iz oči i je nekaj časa tak jokao, da niti gučati ne mogeo. Njegove reči so privabile tüdi vsem ostalim skuze v oči. Tüdi ta domača slovesnost se je končala jako lepo.
Oba jubilanta sta v gotovom pogledi nekaj izrednoga. Rojeniva sta na Češkom. Tam je vršo mož prva leta slüžbo. Od tistec sta se odselila z drüžinov na Nemško, kde sta bila 10 let. Pred 39 letami sta prišla v Rakičan na grofovsko veleposestvo. Zakon je Bog blagoslovo z večimi otroki. Najstarejši sin je na Čehoslavaškom inšpektor cukorne fabrike. Edna hči je sodnikova žena. Drüga deca so tüdi dobro preskrbleni. Zdaj sta jubilanta stariva : mož 90 let, žena pa 80 let. Oba sta popunoma zdravja i zmožniva za delo. Posestvo je dobilo itak novoga upravitela, a jubilant se šče za vse briga i vsakši den preglejüje gospodarska poslopja. Mati pa oprav-
Veličastne katoličanske manifestacije.
V nedelo je Prosvetna zveza (ljubljanska i mariborska) priredila v večih krajih Slovenije prosvetne tabore. Vsi tabori so se zaklüčili z lepim uspehom. Prireditve v Škofjoj Loki, v Siški i na Trškoj gori pri Krškom pa so bile veličastne katoliške manifestacije. Vdeležilo se jih je na desetjezere zavednoga lüdstva. Tabori so pokazali, da ma slovensko lüdstvo živo vero. Govorniki so naglašali da je dužnost vsakoga biti dober katoličan i rodolüb.
30. augusta 1931.
NOVINE
3
Ia kühinske posle i šiva. Brez dela ne more biti, ar njoj je dugi čas.
K izrednoj slavnosti sta jubilanta iz domačih krajov, iz Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Madjarske i Italije dobila velko število brzojavnih i pisemskih čestitk. Vsem tem se tüdi mi pridrüžüjemo i želimo istinsko dobrima starcoma, ki jiva lübi i spoštüje zavolo dobroga srca vsakši što jiva pozna, da jiva v zdravji i zadovolstvi Bog ohrani še več let !
Kalendar.
august (31 dni)	36. teden.
Ka novoga v Belgradi ?
Smrt brata zvünašnjega ministra. V nedelo je bio pokopani polkovnik S. Marinkovič, brat zvünašnjega ministra. Na zadnjoj poti ga je sprevajao tüdi ministerski predsednik z večimi ministri.
Delegacija za Ženevo. Za XII. Zasedanje Drüštva narodov v Ženevi je sestavlena posebna delegacija (odposlanstvo).
Seja industrijsko zbornice. Belgrajska industrijska zbornica je mela sejo, na šteroj se je razpravlalo od raznih gospodarskih Potreb.
Sküpščina jugoslovanskoga vučitelstva. V pondelek je bila zaklüčena glavna skupščina jugoslovanskoga vučitelskoga zdrüženja. Na sküpščini je bilo Sprejetih več rezolucij, ki se nanašajo na šolo i na položaj vučitelstva.
Svetovna politika.
Politične spremembe na (Madžarskom. Velka gospodarska kriza je prisilila ministerskoga predsednika grofa Št. Bethlena, da je s celov vladov odstopo. To je zbüdilo velko pozornost. Bethlen se je držao na vladi prek deset let, čeravno Vnogi neso bili zadovolni. Njegov naslednik je grof Julij Karolyi, ki si je pridržao poleg predsedstva začasno tüdi finančno ministerstvo. Kakšo politiko de vodila nova vlada, se za zdaj še ne ve. Vnogi so mišlenja, da de se naslanjala na dozdašnjo Bethlenovo
politiko, zato si tüdi ne obetajo dosta do nje. Dosta pa tüdi v istini nemrejo pričaküvati, ar so prilike tak zamotane i težke, da se v kratkom časi ne bodo dale zbolšati.
Španija. Posebna komisija je izdelala ustavo nove Španske republike. Ustava ma popolnoma prostozidarski značaj i je naperjena proti veri i Cerkvi. Vera i Cerkev ne bodeta meli nikše zaščite. Vsi redovi se razpüstijo, imanje pa postane državna last. Vnogi s strahom gledajo prišestnost, ar čütijo, da čakajo Španijo žmetni dnevi.
Pogajanja med Vatikanom ino Italijov. Večkrat smo poročali, kak divje se je zaganjao fašizem proti Sv. oči i proti Katoliškoj akciji. Napadi so naednok prenehali. Žmeten politični položaj sili Mussoilnija, da išče mir. Pogajanja so se že začnola. Kak pogoj za mir zahteva Vatikan, da pri zgoji mladine država prepüsti Cerkvi glavno reč i da ne ovira razvoja katoliške akcije.
Sprememba v Angliji. Anglijo, ki je valala vsigdar za mogočno i bogato, je tüdi začnola pretresati kriza. Vlada je včinola vse, da bi krizo olejšala i rešila pitanje brezposelnosti, a to se njoj ne posrečilo. Tak je bio ministerski predsednik Mac Donald prisiljeni, da je s celov vladov vred odstopo. Položaj je jako težaven i politiki napovedüjejo, da ne bo mogoče sestaviti vlade, ki bi mela dugo živlenje.
Murska Sobota
— Inšpekcija na postaji. Preminoči teden je pregledao delüvanje na železniškoj postaji transportni kontrolor Rozman iz Maribora. Našeo je vse v redi
—Senje. V pondelek se je vršilo velko Živinsko i kramarsko senje. Na placi je bilo vsega dosta — samo penezi so bili v pomenkanji.
—	Smrtna kosa. V pondelek popoldnevi so pokopali 63 letnoga Potočnik Štefana, čevlarskoga majstra. Starec je prle duže časa betegüvao, a pomali se je zvračo. Zdaj pa ga je smrt naglo vzela. Naednok njemi je božno prišlo i za tri vüre je bio že? mrtev. Pokojni je bio dober človek. Na zadnjoj poti ga je poleg domačih sprevajalo vnogo prijatelov i znancov.
— Sadjarska zadruga. V nedelo, 30. t. m. popoldne ob dveh se vrši v Sokolskom domi ustanovni občni zbor Sadjarske zadruge. Vableni vsi !
— Na znanje dobrotnikom. Septembra 8. se bo vršo dečinski den v Črensovcih na hasek prve sirotišnice „Dom sv. Frančiška” v Slov. krajini. Nešterni dobrotnikom sem povedao osebno, naj kaj darüjejo v lepi namen, vsem dobrim srcom pa nesam mogeo povedati, zato tem potom oprosim vsakoga lübitela sirot, naj do 5. septembra do poldneva prinese k meni dar, ki ga nameni za deco dati : šolske potrebščine, pobožne predmete, knjige, podobice, kepce, sladkarije, pecivo, sladoled pa kaj spodobnoga i penez. Horvat Jožef, mlekar M. Sobota.
— Zdravniška vest. Dr. Josip Glančnik, zobozdravnik v Murskoj Soboti, je odsoten od 31. avgusta do vklüčno, 9. septembra t. 1. zavolo udeležbe na 1. svetovnom mednarodnom kongresi za zobne i v vüstne bolezni v Budapešti
— Z dopusta se je povrno gosp. okrajni načelnik Lipovšek Gašpar. V tork je nastopo v slüžbo.
Ogenj. V pondelek večer je gasilski trobentač naznanjao ogenj. V kroglini Ledave je bilo nebo ožarjeno. Lüdje so bežali proti tistomi kraji. Gorela je oslica slame.
— Vse šolske knige i potrebčine (za gimnazijo i osnovne šole) dobite po jako ugodnoj ceni v papirnoj trgovini „Izidor Hahn“ (Prekmurska knigarna). Tam se dobijo tüdi fotografski aparati i vse fotografske potrebčine.
—Nogometna tekma. Preminočo nedelo je Mura igrala proti Lendavi. Nasprotnika sta bila približno ednako močna. Tekma se je končala z rezultatom 3:3.
Slovenska krajina.
—	Navuk za tretjired sv. Frančiška. je dnes tjeden 6. sept. v Črensovcih po večernici po poldnevi. Večernice so ob 2. Po navuki je papov blagoslov s popolnimi odpüstki. Na Malo mešo bo navuk ob 2 samo za deco za tretjerednike pa bo po tom navuki na Malo mešo samo odveza. — Dnes tjeden je po navuki, zaoblüba za tretjerednike, ki so že po dovršenom ednom leti prestali presküšnjo ali noviciat. Voditelje i voditeljce naj pridejo s svojimi tretjeredniki že ob 1. popoldnevi na Vodstvo tretjega reda, ka se novi zaoblüblenci izpitajo i v knigo zapišejo.
— Dühovniški glasi; Na mesto g. Hauko Jožefa pride v D. Lendavo za kaplana g. Vrbajnšek Janez iz Dota pri Hrastniki. Na to mesto pa pride Breznik Janez dozdašnji kaplan-provizor v Bogojini.
— Filovci. Geričove je zadela velka žalost. Nekak pred dvema tednoma je zbetežao šestletni Štefek. Pozvali so zdravnika. Ar se betežniki stanje, ne zbolšalo, so ga odpelali v sobočki špitao. Tüdi tam njemi neso
4
NOVINE
30. augusta 1931.
mogli pomagati. V pondelek je med velkimi bolečinami vmro.
- Na znanje spitavajočim. Upravo Novin spitavajo, što je tisti, ki išče agenta i obečavle 20 jezero letnoga dobička i v štero trgovino vajenca? Mi ne vemo ar ne smo dobili od oglaševalcov nikšega obvestila. Zato se spitavajoči naj obrnejo na tiskarno v M. Soboti, kde je Oglas izročen. — Uprava Novin.
—Novi autobus promet. Na cesti Čakovec—Dolnja Lendava—Murska Sobota je začno voziti nekši čakovski autobus. Zajtra ide iz Čakovca do Sobote, popoldne pa iz Sobote v Čakovec. Po našem mišlenji bi bilo bolše, če bi vozo zajtra iz Sobote, ar majo Vnogi iz dolnjih vesnic v Lendavi opravke i bi se lehko pelali, popoldne pa bi se znova pelali iz Lendave domo.
—	Pertoča. V nedelo se je slovesno obhajao god sv. Jelene. Čeravno je bilo deževno vreme, je na proš čenje prišlo od vseh strani vnogo naroda. Popoldne se je pripelao iz Sobote mil. g. kanonik i dekan Szlepecz Ivan.
—	Vadarci. Pod tem naslovom smo v zadnjoj številki poročali sledeče : „. . . V spomin na pokojnoga g. plebanoša Jožefa Sakoviča sta küpile turniška i seniška fara zvon ...“ Zdaj smo zvedeli, da je zvon küpo g plebanoš sam, ne pa spomenjenivi fari.
—	Krog. Zadnji čas se smrt jako pogosto oglaša. Deca vmerajo drügo za drügim. Preminoči teden sta bili naednok pokopani dve deteti. V tork pa smo pokopali tretje dete.
—	Cankova. V tork je bio na Cankovi uradni den. Držao ga je vladni tajnik g. dr. Franc Bratina, okr. podnačelnik.
—	Meščanska šola v D. Lendavi. Ravnatelstvo meščanske šole v Dolnjoj Lendavi sporoča sledeče : Popravni izpiti se vršijo za privatiste 28. augusta, za redne učenca pa 29. aug. Vpisovanje bo 30. i 31. augusta od 8—12. vüre. Začetna slüžba boža je v sredo 2. septembra, reden pouk pa se začne 3. septembra.
ZA NEDELO.
Po risalaj štrnajsta.
Evang. Sv. Mataja v 6. tali, 24. v.
V onom vremeni : Pravo je Jezuš Vučenikom svojim : Nišče ne more dvema Gospodoma slüžiti : ar ali ednoga bode odürjavao, i toga drügoga lübo ; ali de ednoga trpo, i toga drügoga zavrže. Nemorete Bogi slüžiti, i mammoni. Zato Velim vam ; ne skrbte se za düšo Vašo, ka bodete jeli ; niti za telo vaše, ka te oblačali. Nejli
je düša več od jestvine, i telo od oprave ? zglednite se na ftice nebeske, ar ne sejajo, niti ne ženjajo, niti ne spravlajo v škegnje ; i Oča vaš nebeski njé hrani. Nejli ste vi več od njih vredni ? Što pa med vami misleči more pridati k-visokosti svojoj eden laket ? I za opravo ka se skrbite? gledajte polske lelije, kakda rastejo ne delajo, niti ne predejo. Velim pa vam : ka je niti Šalomon v diki svojoj ne bio tak odenjeni, kak edna med etimi. Či pa polsko travo, štera dnes jeste, i vütro se v peč vrže, Bog tak opravla : okeliki bole vas male vere ? Ne bojte zato skrblivi govoreči : ka bomo jeli, ali ka bomo pili, ali skim bomo se odevali? ar eta vsa Poganje iščejo. Ar zna Oča vaš, ka eta vsa potrebüjete. Iščite zato prvo Kralestvo Bože, i pravico njegovo ; i eta vsa se vam pridajo.
Razgled po domovini.
Smrtna nesreča dveh bratov. Brata Odam i Adam Mahali iz Sanskoga Mosta sta žgala Vapno. Med žganjom je posoda počila. Adam je šteo razpoko zadelati, a med tem je vapno eksploderao i vrglo dečka na nekši pen, kde se je bujo. Drügoga brata pa je zadüšilo.
Smrt najstarejšega profesora. V Ljubljani je Preminoči teden vmro 92 letni profesor Matej Vodušek. On je bio v Sloveniji najstarejši profesor.
Grozen ogenj. Pri Sv. Jüriji v Banati je Preminoči petek vünvdaro ogenj. Pozročila ga je iskra, ki je spadnola na slamo. Slama se je vüžgala. Plamen je veter zaneso na hišo od tam pa na drüge hiše. Tak je zgorelo okoli 70 hiš i vnogo živine.
Smrt v vodi« Blüzi Bosanskoj Gradiške sta se v ednom potoki kopala 13 letni Mile Praštalo i 17 letni Marko Mrakovič. Voda jiva je pograbila i ar nesta znala plavati, sta se zalejala.
50 letnica trapistovskoga kloštra. Trapistovski klošter v Rajhenburgi je Preminoči četrtek obhajao 50 letnico obstoja. Slovesno mešo je slüžo prezvišeni nadpastir dr. Andrej Karlin. Zvün njega se je proslave vdeležilo 5 drügih püšpekov i vnogo drügih visikih gostov.
Iz sveta.
Živlenje za vitkost. Segedinski vinski trgovec Karol Schmidt je bio duže časa v Marijinih varih, da bi shüjšao. Zgübo je 18 kg. teže, ali pri tom njemi je srce tak oslabelo, da je malo dni po svoji vrnitvi v Segedin nenadoma na vulici vmro.
Mrtvec vodi avto. V Londoni se je zgodila docela nenavadna avtomobil ka nesreča. Na ednoj izmed glav-
nih cest so se lüdje ravno vsipaii iz cirkusa i kinoja, kda je privozo po cesti taksi. Avto je nenadoma zgübo smer, vozo nekaj časa sik-sak, nato pa zavozo naravnost v množico pred kinom i se zaleto v zid. Nastalo je strašno kričanje. Izpod avtomobila so potegnoli ednoga mrtvoga i ednoga smrtno-nevarno poškodüvanoga. Deset drügih oseb je bilo ranjenih. Kda so prihiteli stražniki i odprli vrata avtamobila, se šofer ne geno. Bio je mrtev. Roke pa so se železno oklepale volana, da so jih komaj oslobodili. Raztelesanje je pokazalo, da je bila šofera zadela srčna kap, nakar je avto ostao brezi vodnika.
Za hišo i dom.
Sredstvo proti mišom. Dobro sredstvo proti mišom je tüdi smrekove vejkice. Smrekove vejkice zdrobimo i zadelamo z njimi lüknjo. Ar že düh sam prežene miši. Če to parkrat napravimo, se hitro rešim o miši i podgani. Smrekove vejkice so tüdi lehko sühe.
Rjajcine fleke tak odpravimo iz bele tkanine, če na fleko polijemo močen citronov sok i držimo tkanino nad paro i jo žmemo. Celo stare rjajcine fleke odpravimo na te način v par minutaj.
Augusta i v začetki septembra preglejmo vse sadno drevje, posebno pa mlado drevje gledoč poganjkov — roparov. Vse takše poganjke na stebli pod koronov gladko odrežimo. Odstranimo pa tüdi v kroni vse poganjke, ki so obrnjeni naznotra. Spomladi bi bila rana na drevi, če bi te odstranili nepravilne poganjke, vnogo vekša i drevo bi operacijo teži prestalo. Zdaj tüdi znova zrahlajmo zemlo okoli sadnoga drevja i gnojimo z gnojnicov, šteroj smo dolejali polovico vode. Pod starim, košnatim drevjom napravimo v širini krone v zemlo preci globoke lüknje z železnim drogom i nalijemo v nje z vodov razredčeno gnojnico. Na to lüknje znova zasünemo z zemlov.
AGRARNE ZADEVE
Razlaga agrarnoga zakona, §§ 11. ino 12. Paragraf 11. guči od tiste zemle, štera ne pride pod agrar. Ta zemla je sledeča : vozkejši (ožji) i širši maksimum ; supermaksimum ; šume do 1000 oralov ali hektarov, kak prinas; šumske enklave, če dozdaj neso razdeljene, to je poleg šum ležeči pašniki, travniki ali njive, štero zemla se k šumi računa ; zemlišča za rüde, na šterih so gor rüdniške naprave (hiše, magazini itd.) zemla odločena za Stavbišča, šume, neplodna zemlišča i cerkvena imanja, štera do novoga zakona neso bila razdeljena
30. augusta 1931.
NOVINE
5
v namene agrarne reforme, ribnjeki, vekši falatje močvare i trstja, zvün če se lastnik obveže, da jih v 15 letaj od razglasitve toga zakona spravi v kulturo, to je da de nekši hasek nosilo. Po tom § se pašnjeki vzemejo pod agrarno reformo povsod, kde posestnik ma teliko, kak njemi te zakon dovoli zemle, prle so se pa pašniki samo tam jemali v kraj, kde se je določilo, ka je lastnik veleposestnik.
11. § prvi del govori od plačüvanja zemle v Dalmaciji italijanskim lastnikom po pogodbi, štera je sklenjena med našov državov i Italijov ; drügi del toga paragrafa pa guči od plačüvanja agrarne zemle za madjarske državlane. Plačati se mora teliko, kak se je naša država leta 1930. v Hagi i Parizi pogodila. Tu moramo pripomniti, ka se našega kraja ne tiče, kak smo že pisali, te paragraf. To zato ne, ar pri nas nema nieden madjarski državlan zemle, ki bi prišla pod agrar. Lendavsko veleposestvo, kak nam je samo veleposestvo kneza Eszterhazyja javilo i kak smo to izjavo poslali na bansko upravo, je že davno odano. Lastnik je zato ne knez Eszterházy, nego banka, štera tüdi mora plačati prenosnino pa vse ostale stroške, kak plača vsaki Siromaški človek. Beltinsko i polajsko veleposestvo kak i gračko pa sobočko je lastnina naših državlanov, zato se jih te paragraf nikak ne tiče.
12. § Tiste šume, štere so bile razdeljene, kda je stalen agrarni zakon razglašen, ostanejo razdeljene za agr. reformo.
Mesnica agrarne zadruge. Vodstvo agrarne zadruge javlja vsem svojim kotrigam, ka de od te Sobote naprej, to je od 29. augusta dala klati i meso svojim kotrigam falej davati, kak je dnevna cena mesa. Živinče i svinče, štero se zakole, se vzeme samo od Člana agrarne zadruge i meso se samo člani da. Dalešnji člani naj nam po svojem odposlanci javijo, keliko bi njim trbelo vsako soboto. Klalo de se v soboto popoldne, i se samo Zdrava stvar zakole, štero prle pregledne mesooglednik. Agrarna družina za sebe kole, ka njej je dovoljeno po pravilaj. Zdaj v soboto se zakole tele.
Podpora. Vsaki tjeden se bo pošilala odsehmao podpora ponesrečenim, ki majo bar štrtino zadružne samopomoči plačano.
Podporo je dobo Hajdinjak Franc iz Vuče Gomile hš. 184. Poginola njemi je krava, poklonjeno njemi je 200 Din.
Ponüdbe. Naše kotrige iz Ižekovec majo k odaji rogoz. Z drügih krajov pa se ponüja slama i seno. Pozavljamo naše kotrige, štere bi ponüjene reči nücale, naj se javijo pri zadrugi. Seno ponüjeno je sladko.
Pošta.
Dodlek Marko, Držimurec. Čeke smo vam poslali, pa ešče pošlemo. Sme kotriga za zadružno samopomoč od 200 Din. več tüdi dati. Štera da 400 Din. dobi v slučaji nesreče dvakrat tak velko podporo, kak jo dobi tisti, ki ma samo 200 Din. plačanih. Kongres bomo pravočasno razglasili i dalešnji smejo že en den prle priti, njim že poskrbimo brezplačen stan. Rogač, kolar, Petanjci. Prijavo morajo odposlanci podpisati, samo tak je valana pri zadrugi. Jank Karol, Skakovci. Ponüjena cena je visoka zavolo velke daljave. — Vodstvo Agr. zadruge.
Pristna krma,
sladko seno, otava, detelca približno 150—200 metrov se oda na veleposetvi STEINHOF pri Gornjoj Radgoni i dobavi d. G. Radgoni.
POSESTVO
pri banovinskoj cesti, oddaljeno edno vüro od G. Radgone, v ednom falati, ugodna lega, 4½ plügov njive, 4 ar travnika i sadonosnika, 140 odrastlih sadovenih drevesc, 2 plüga loga, hram s hlevi, vse v dobrom stanji oda pod ugodnimi plačilnimi pogoji
Fischer, Steinhof, G. Radgona.
Pa vse zavolo čindarajsasa. . .
Skoz po Gorici smo spevali pa brenkali. Pri Domjanovoj oštariji so nas notri zváli. Ne smo se dali dugo rátati; ve je pa tüdi vroče bilo ; gospod predsednik so si nekaj časa brndali, ka prej tak dnes nikam ne pridemo; kda so pa vidli, ka nikaj ne pomaga, te so pa tüdi za nami priklükali.
V oštariji smo najšli dobroga prijátela dijákov g. Veren Franca. Pit so nas zváli. Komaj smo si okoli stola sposeli, že sta bila dva litra vina na stoli. Kda smo to najvékšo žejo pogasili, smo začnoli spevati. G. oštarjáš Domján so nam pa pridno vino na sto nosili. Či je pa tak, smo si mislili, te pa le hajd, hodmo se, bomo vidli, što se prlé navoli, ali mi spevati, ali pa g. Domján vino na sto nositi.
Pri spevanji so nam pomagali tüdi g. Domján. Dober glás májo pa lepo znajo spevati. Za slovo so vzeli g. Domján kupico v roke pa nas pozdravili s temi rečmi: „Kda sam v pivnici vino točo, mi je prišlo na miseo : Či bi jaz bio Lloyd George, pa bi telko mladi krepki sinov meo, kak
srečen bi bio. Poleg toga sam se Spomno na bojno, kda nas je jezero zdravi Osemnajst let stari mladencov šlo v boj, pa se je samo vsaki stoti povrno . . . I skuze so me pobile pri toj misli.“ Fotografiji smo se z g. Domjanom i g. Verenom, nato smo pa odbrenkali naprej proti Lemerji.
Pri Vlajovi smo se ne dugo stavlali, ne je bilo najmre Pišteka doma. V Zenkovci nam je mala Linica komaj pogasila žejo. Siroti je šlo skoro na joč. Mislila je, ka njim vso vodo s stüdenca spijemo. Komaj smo jo nekaj potroštali, kda smo njoj edno lepo zaigrali. Te bi nas pa šče skoro na kupico vina pozvála, pa so prej na nesrečo ne več vina meli, kak za mašin.
Tam v Bodonskom potoki smo si naše nevolne i trüdne kotrige komaj malo v vodi okrepili. Čüdno nas je bilo gledati : ti edni smo bili v kopalni hlačaj, ti drügi, šteri so ne meli kopalni hlač s sebov, pa v brgüšaj, eden si je pa celo zgoranje hlače malo gor podsükao, pa se tak kopao (spodanji hlač je znan ne meo.)
Pred Bodoncami se je začnolo v breg. Trüdni smo že bili. Ne vem, kak bi šlo naprej proti Gradi, či nas
ne bi gdč. Iška pa Tilda v Bodonci napojili. Vsakši edno korino smo ešče dobili za spomin. (Sirmak Pali. Računao je, ka rdečo dobi, pa je gdč. Tilka tak dugo zbirala, ka je nazadnje takšo dobo, ka je ne bila ne slasti rdeča, ne bela, pa ne ščista žuta. Ka pomeni takša roža, ne vem. Nihaj Pali, nikaj se ne joči, ve jé dosta gospodičin na sveti, takši fest dečicov kak Ti, pa se ne najde na vsakšoj cesti!)
Lepi razgled je z bodonski bregov. Skoro celo našo okroglino ma človek pred sebov. Kak čarno morje se vidijo kmični logovje tam doli, med njimi se pa svetijo v zahajajočem sunci bele vesnice. Popotnik pozabi na otrüjenost, kda se zagledne v to lepoto, s srca se njemi strga : O kak lepa si zemla Ti naša !
Po logi proti Gradi smo ne spevali. Vsakši je bio po svoje zavezani v lepoto gorički logov. (Pali. Roža na psaj Ti je žalostno povenola. Gde so Tvoje misli?) Tam daleč naprej je bilo čüti brenkanje, pa žalostno Pištovo pesem. (Kak čüdna so naša srca. Kda doživejo kaj lepoga, so žalostna. Ali znajo biti inači kak britko vesela ?)	(Dale.)
6
NOVINE
30. augusta 1931.
Za naše male.
Ka pravi striček dečici od dečinskoga dneva na
Malo mešo?
Deca, mala i velka, vrla i lagoja, poslüšajte ka vam pravi striček „Doma sv. Frančiška“ od dečinskoga, od vašega dneva, šteri de se obslüžavao v Črensovcih na Malo mešo popoldnevi ob 2. Te den de jako veseli za vas, zato ka te den je prvi za vas, šteri de se posebno za vas obslüžavao. Pridite vsi pred Jezušeka, ki de vas tak lepo gledao z oltara s svojimi božimi očmi i de vam davao pomočka, ki ste vrli, ostanete vsikdar vrli, ki ste pa bili lagoji, se pobolšate i te odsehmao radi bogali i ne nikaj hüdoga delali. Jaz se vüpam ka tak bode. Pa dobite tüdi lepi navuk, šteri de vam gučao, kak rad vas ma Jezušek, če ste dobroga, smilenoga srca, če se s sirote ne delate norca, nego če jo poštüjete.
Potem pa bo neka veseloga. Ka bo? Procesija, v šteroj te vi v velikoj časti, vi dečkeci i ve deklice, ar te nesli v procesiji okoli podobo Marijikino, tiste Jezušove matere, ki je i naša mati i štere rojstni den je ravno na Malo mešo. Spevali i molili te pri toj procesiji, po njej pa pred jezušovim licom se vsi blagoslovite z lepov molitvijov, štero je po Materi-cerkvi napisao sam Bog sv. Düh. Sam Jezuš vas tüdi blagoslovi z Oltarskoga svestva. Kda ste tak v cerkvi svoje včinoli, kda se vam je düša napojila z vnogimi božimi dari, te te šli z cerkve k tistim šatorom, šteri do kre cerkve  gorpostavleni. Pa pri tej šatoraj vse k šenki dobite, ka vam li srce pa düša žele. Nikaj drügo nedo pri šatoraj prosili, kak samo edno cedalo. To cedalo pa dobite za dinarček pri širitelaj Novin v vsakoj občini, ali fari. Kaj se počujsnite okoli oče pa matere,  okoli starejše sestre, ali starejšega brata, okoli tetice i strica, okoli vüne i vüčeka, okoli botra, kume i botre, pa njim obečajte, kak te vrli, samo naj vam küpijo edno cedalo. Pa njim povejte, ka samo eden dinarček košta cedala i ka vest te penez ide za sirote. Teliko vam pa že lehko dajo. Povejte njim to tüdi ka en dinar ste zato li vredni, či glih včasi neste bili vrli, odsehmao te pa. Pa te kem več takših cedal po dinar prinesete, tem več darov dobite, pač pa za vsako cedalo eden dar. Vi date na Dom siromaške dece svoj dinar, dobite pa zato brezplačno dar od dobrih düš, naj vidite, ka Bog blagoslovi vsako smilenost. Drügoč nede dar, toda
za vaš dar ka ga date Siroti, bo dar v nebi, ar dober Jezušek vse gor-zapiše, ka ví sirotam date i Vam v obilnosti plača smilenost vso večnost.
Znam, ka bi vsi radi znali, ka za darov pa te bo de vse?! Draga dečica, nekaj vam ovadim, vsega pa ne smem, ovak ne bi mogli spati od veselja, to bi pa škodilo vašemi dragomi zdravji. Bi znali zbetežati pa ne bi mogli priti na dečinski den v Črensovce. To bi nas pa jako žalost tilo i se zato ne sme zgoditi. Ovadim vam tak samo nekaj darov. Bodo lepe podobice, svetinjice, knjižice. 
Je ščete meti? Bodo pera, svinčniki, kamenčki, zvezki. Je ščete meti ? Bodo piškote pa drüge pekovske imanje, ešče tak veliki dugi kiflini, ka če dolsedete kre njih, do vekši od vas. Kak so pa samo dobri ! Je ščee meti ? Bodo razne sladkarije. Je radi mate? Bode dober sir, šteroga vam poklonijo g. Horvat, mlekar iz M. Sobote. Ga lehko neščete? Bode pecivo, štero vam dajo gospa Faflikova iz M. Sobote, o kak dobro bo. Jeli ka naj ga dosta spečejo ? Ve njim Povemo, dobroj gospej. Gospod Hahn iz M.Sobote so že poslali lepe pisane kremenčke i svinčnike, ka njim nanč računa ne vemo, zato smo je ne meli časa prešteti. Če želete, mo jih ešče kaj drügo tüdi prosili. Poznate tistoga debeloga Tonija Kleklnovoga v Črensovcih ? Ve se ozdaleč že poznajo. Te gospod so se tüdi odločili, ka vam nekaj spečejo. Naznanite mi, ka naj vam napravijo ? Pa ešče nekaj. Sladoledaš se nam ponüja, ka bi vam rad brezlačno delio sladoled. Nesmo ga vüpali sprejeti, da se nam je tak pravilo, ka nemate radi sladoleda. Če to neje istina, te mi pišite, ka ga naročimo i njemi dovolimo, ka vam sme dati brezplačno sladoled. Pa vse mi naznanite, draga dečica, ka bi rada mela, ka vam poskrbim. Pišite mi na naslov:
Stric pri „Domi sv. Frančiška“ v Črensovcih.
Opomba. Ne pozabite ešče edne reči, draga dečica ! Vsaki naj vas prinese bar edno rožico s sebov, štero darüje Marijiki v cerkvi prle kak do se dari delili z etimi rečmi: „Marinka pomagaj mi, ka rožica ostanem !“
Razglas.
Po §§ 40.—42. pravilnika o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna Dravske banovino za leto 1931/32. se na šmarnico plačüje posebna banovinska davščine, ki znaša za leto 1931. po 10 par za vsak trs šmarnice.
To davščino plačuje oni, ki plačuje po čl. 15. zakona o neposrednih davkih zemljarino od zemljišča, zasajenega s šmarnico.
Za to se vse osebe, ki posedujejo vinograde in druga zemljišča zasajena s šmarnico, pozivajo, da do dne 15. septembra 1931 prijavijo pristojnemu občinskemu uradu, v čigar okolišu imajo vinograd ali zemljišče, število šmarničnih trsov.
Županstvo izračuna na podlagi prijave banovinsko davščino ter znesek priobči davčnemu zavezancu, ki ga mora plačati pri županstvu najkasneje do 15. decembra 1931. Davščina se plača samo pri županstvu, ki izda ob plačilu pobotnico.
Onim, ki ne bi hoteli podati prijave, se bo odmerila davščina na podlagi uradnih pripomočikov z 10%-nim pribitkom. Zoper tako odmero pritožba ni dopustna.
Davščina, ki ne bo plačana do 15. decembra 1931, se bo izterjala z zamudnimi obrestmi vred na strankine stroške.
Vlaganje prošenj za odpis davščine na šmaraico je brezpomembno ker se tem prošnjam v nobenem primeru ne bo ugodilo.
Ban : Dr. MARUŠIČ s. r.
Že sedem let brez dežja.
V Španiji je kraj, kde že šest let ne dežüvalo. To je v okraji Lorka v pro Vinci Mursia t v južnovzhodnoj Španiji Vsi namaküvalni kanali so sühi i obe reki, šterive tečeta skozi okraj, Gastril i Guardal, predstavlata samo mali potoček. Že tri leta ne bilo v Lorki nikše žetve i 30.000 ljüdi se je izselilo. 25.000 rodbin se nahaja v najvekšem siromaštvi. Okoli 3000 lüdi se je Preminoči četrtek zbralo pred mestno hišo v Lorki i prosilo hitro podporo.
Tržne cene.
Penezi: USA dolar Din. 56, Canadski dolar Din. 55, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Italijanska lira Din 292, Pengӧ Din 9.70, Marka 13. Uruguajski peso Din 18, Argentinski peso Din. 14. Živina: biki, jünci i telice Din. 5—6,
           Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din. 
160, oves Din. 160, kukorca Din. 160, krum-
pli Din: 150, ajdina Din. 180, proso Din. 180 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150,
Stanovanje
s 3 sobami se
da v najem s 1. septembrom na glavnoj cesti, poizve se v PREKMURSKOJ TISKARNI v Murskoj Soboti.
30 augusta 1931.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
S STRELOV i PLINOM.
—	Betežen sem — je mrmrao malodüšno.
Stari znanstvenik je pitao.
— Ka vam je ?
Mutsuhito Dsain je mučao.
Pravite, prijatel, povejte odkrito — je stano gori profesor Brinkley. — Zaistino ste bledi — i njemi je gledao v lice — i če dobro vidim, ste se nekelko shüšali. Ka vas boli ?
Čelo mladoga znanstvenika je bilo znojno.
—Vi mate vročino ! Hodite, odpelam vas na vaše stanovanje, taki pozovemo zdravnika . . .
Hvala — je spoštlivo odgovoro Mutsuhito Dsain — organizem je v redi . . .
— Nemogoče! Ali pa mogoče kakša düševna potrtost ?
Japonec je trmasto mučao.
— Ka vam je — ga je nežno dale spitavao. — Bojim se zavolo vas—ga je za roko prijao. — No, hodite z menov i mi povejte — ga je pelao proti svojoj sobi. — Nekaj skrivate pred menov . . .
Mutsuhito Dsain se njemi je pitikajoč sledio.
— Znati ščem — je zapro vrata Brinkley. — Jaz sem vaš očinski prijatel i mam pravico do toga . . . Materijalna skrb ?
—Ne — je odgovoro.
— Nego ka ?
Dobrohotni obraz se njemi je naednok zjasno.
— Razmim — je skimao s priznanjom. — Domotožje . . .
Mutsuhito Dsain se je obotavlao.
— Hrepenim po domovini, ali . . .
— Idite teda domo ! Eden skok. Par kednov počitka vam ne bo škodüvalo. Potom pa tem bolše...
—	Ne morem iti — je medlovno gučao.
— Kak ne bi mogli iti ! Dobite dopüst.
—Ne morem . . .
— Kak ? — so se njemi razkoračile oči. — Ko-ga vraga. Tiho je skimao.
— Ali ste zalübljeni?
Mutsuhito Dsainov obraz je postao rdeči, potom pa je krv izginila iz njega. Skoro vničeni je stao pred profesorom.
—Ja — je mirno pritrdo.
Stari gospod se je veselo smejao.
— Prijatel, to ne sramota ! Priznam, svoj čas sem tüdi jaz spadno prek toga. To je tak kak ovčja garja . . . Ali mogoče bole resen slüčaj ?
Japonec je brez reči prikimao.
— I če ne sem nadležen, ali je dama lepa ?
—Krasna . . .
— Blondinka? — ga je šaljivo spitavala.
— Rjava . . .
—Istina — je kimao prizaneslivo. — Oh, srečna mladost ! Tak že razmim tisti obrazec — je mero na zapiske. — Tak krasno oslarijo napravi samo zalübleni človek !
Obrisao je očale i se dale šalo.
— Ja. V japonskom deli sem vido vnogo lübkih i ličnih žensk.
Mutsuhito Dsaini se je znova povrnola prisotnost düha.
— Ne Japonka — je pripomno tiho.
— Aha ! šče bole zanimivo. I vrača lübezen?
—Ne verjem — je postao kmičen žuti obraz.
— To je že hüdo. Mogoče . . . oprostite . . . povejte vse . . . Mogoče vam bom kak starejši i
izküšenejši mož s kakšim svetom na pomoč. Kde ste se spoznali z damov?
Mutsuhito Dsain ga je odkrito pogledna.
V vašoj hiši.
Brinktey je debelo gledao.
— Ali? I če smem znati . . . Što je ta dama ?
Vaša hči.
Brinkleyjove očale so spadnole na tla.
— Alicka?
—	Ja — je odpro düšo.
Poteze na obrazi so nje skoro otrpnole, po maloj postavi se je raztejo ledeni mir, samo vüstnice so se gibale.
—	Lübim jo - je izjavo odločno.
—Ne—mo— go—če . . . 
— Zakaj ?
—Ar . . .
—Sem Japonec ?
Znanstvenik se je zavedo.
— Bog vari! Mogoče vendar ne mislite, da med človekom j človekom delam kakšo razliko . . . Celo, če je od vas govor ! A vendar . . .
— Razmim — je prikimao Mutsuhito Dsain s trpkim smehom.
Znanstvenik ga je pogledno i na obrazi njemi je zaigralo nekšo sočütje.
—	Rad bi bio, da bi me v istini razmili . . . Vaša izjava me je istino presenetila, ali ve sam oča i te trenutek . . . Alicka je edina hči . . . Mr. Mutsuhito Dsain, kakši namen mate?
Japončevo oko se je zarosilo.
— Rad bi zaproso za roko gospodičine !
Duga pauza. — Kak da so retorte prislüškovale.
— Profesor je sklono sivo glavo i se globoko zamislo.
Potom si je počasi natekno na nos očale.
— Gospod, jaz nemam nikaj proti vašoj osebi, nasprotno, pravi posebno spoštüjem vaš izredni talent, ali hči . . . Ali ste si pridobili v njenoj düši tisto globšo simpatijo, ki bi lehko slüžila kak istinska podlaga vašomi nameni ?
— Ne vem.
Brlnkley je pogledno pred sebe.
— Hči je osemnajstletna, imanje nema velko, vsega sküpno samo pol milijona dolarov.
Mutsuhito Dsain je napravo protesten gib, ali znanstvanik njemi je namigno, naj ga poslüša do konca, i je z istim glasom nadaljüvao :
— osemnajst letna i pol milijona dolarov . . . Matere nema, oča sem njoj jaz. Njena Izobrazba je od povprečne vnogo vekša, zahtev ma malo, lübi glasbo i pesništvo, narave je romantične, privzgojo sem jo tüdi živlenski nazor ameriških deklin. Odkrita je i zveste narave, ali včasih je nepremišlena, zasmehüvalka, nagle čemere. Peča se s športom, küha dobro i če trbe, lično zašije tüdi obleko.Gospod, od svoje strani vas jaz rad vidim, v tom važnom pitanji pa ne morem samovolno odločati. Obiščite nas šteroga dneva gučite z njov, ka se spodobi je tüdi naravno, ar se bode ona možila, ne pa jaz . . . 
IV.	
— V parki so — je javo hišnik.
Letoviščni ograček profesora Brinktey je bio kak kakši razcveteni log. Na drevaj so se skrivale ftice. Kre sprehajališči so raste vrtnicš i so s sladkim dihom punile zrak. Hišnik je šo naprej, da bi napovedao gosta. Mutsuhito Dsaie njemi je przveti sledio, pod nogami so se komaj zgenoli beli kamenčki. (Dale.)
8
NOVINE
30. augusta 1931.
Za smeh.
Ne dosta razlike.
„Oprostite, gospod ravnatel, da sem zakesno. Moja žena mi je gnes gojdno porodila sina.“
„Bolše bi bilo, če bi nam darüvala büdilko.“
„No, ve to je skoro isto . . .“
Krao i dvorni norec.
— Hodi na mojoj levoj strani ! — zakriči krao na svojega dvornoga norca. — Na desnoj strani ne trpim niednoga norca ! — Meni je pa vseedno, — pravi norec i zamenja svoje mesto.
Gospodarstvo.
Pripravlanje mlečne hrane.
Živemo v kritičnih časih, kda nam prehrana i oblačenje pozroča vsigdar vekše skrbi i smo prisiljeni, da v kem vekšoj meri porabimo vse, ka doma pridelamo. Na dobro porabo ednoga pa še jako malo mislimo. To je mleko, ki ga ma vsaka kmečka hiša i od šteroga lehko mamo največ haska.
Mleko tüdi zdaj porablamo. Nücamo ga za mlečen močnik, mlečno kašo, za kavo, za pogače itd. Vse to je dobro. Da pa se mleko tüdi še bole porabiti.
Da bi naše kmečke matere znale mleko popolnoma iznücati tak da bi mele drüžine od njega največ haska, je izdalo Centralno mlekarsko drüštvo v Ljubljani knižico „Pripravlanje mlečne hrane“, ki dava navodila, kak se da mleko najbolše nücati i popišüvle, ka vse se da iz mleka napraviti i na kakši način se morajo mlečne jestvine delati. Knižica je zlata vredna, zato priporočamo vsem našim gospodinjam, da si jo küpijo (naročijo). Košta samo 3 Din. Kniga se dobi v Prekmurskoj tiskarni, M. Sobota.
Velesenje v Zagrebi.
Od 29. augusta do 7. septembra se vrši v Zagrebi mednarodno Velesenje. Z legitimacijov se dobi na železnici polovična vožnja.
Küreča kolera.
Sami lehko opazüjemo, da so küre ravnotak podvržene betegom, kak drüge živali. Včasih šteroj gospodinji poginejo vse kokoši pa niti ne ve, kakši beteg jih je Spravo s sveta.
Nesmilena morilka kür je kolera. Ta nastopi ali hitro, tak da kokoš naednok pogine, ali pa je dugograjna i se küra v njoj dugo mantra prle kak pogine.
Počasna kolera se da spoznati iz večih znamenj. Betežne küre postanejo naednok Žalostne, sedijo sklüčene na oddaljenih mestaj, trepečejo, skrivajo glavo pod perje ali jo držijo nazaj, perje je naježeno, peroti se povešajo, če se giblejo, njim visijo glave i peroti na tla, stopaj je negotov, opotekajočo Jed se zapre taki od začetka, žeja je hüda. Iz nosnic ino iz klüna se cedijo penaste sline. Greben bradice, klünov rob so modro rdeče farbe, živali zvijajo krčevito vrat ali stegüjejo glavo i vrat naprej, pri tom večkrat se njim cedi iz klüna sivožuta slüznata snov. Na viški bolezni se pojavi velka driska, prava kolera, blato je začetka Žuto-sivo, kašnato, sledi redko tekoče, zamazano zeleno, tüdi rdečkasto od krvi i jako smrdeče. Betežne težko zdihavajo, z odpretim klünom, sedijo z zapretimi očmi mirno, če se ščejo zdignoti spadnejo na tla i kda nastopijo krči, taki zginejo ali pa nastopi smrt v 13, k vekšemi v 7—12 dnevaj, zginejo pa vse betežne živali, izjeme so jako redke Pač pa je mogoče, da preide beteg v dugotrpečo obliko ali pa nastopi že od začetka kak takša. Živali postanejo slabokrvne, opešajo i slednjič nastopi trda driska. Na sklepih nog ali perutnic se napravijo bule, ki so boleče i ovirajo pregibanje. Tüdi v teh slučajih se konča beteg večinoma s smrtjov, ki pa nastopi lehko za par tjednov.
Z zdravili se ne opravi pri tom betegi skoro nikaj, pač pa trbe stvar naznaniti živinozdravniki, ki nam nüdi lehko edino pomoč z zaščitnim ceplenjom.
Oda se fini vosk
1 kila Din 40. 1 satnik, (mülép) 23. e. 27. e. košta Din 3. PÜCKO JOŽEF Ivanci p. Bogojina
Eden mlinarski detič
ino vučenec se taki sprejme pri JOŽEF ŠÁDL mlinari Ivanci p. Bogojina. 2
ZABELO
dobite vsikdar najugodneje v trgovini 6	F. SENČAR LJUTOMER.
Dober leder.
Što šče ne ve, da je samo dober leder fal ? Slab leder je dragi ! Fal i dober leder pa vsigdar dobite pri        9
ŠKAFAR JOŽEFI v Beltincih.
Trgovina i gostilna
na jako prometnom kraji je k odaji. Toči se 70 hl. vina v Odranci okr. D. Lendava. Küpci naj se zglasijo pri REŠEK Beltinci.
Vajenec
za pekovsko obrt se taki sprejme v PEKARNI v ČRENSOVCIH.     1
SÜHE
GOBE
küpüje po najbolšoj ceni. Pošlite vzorce i ponüdbe na :
SEVER & KOMP.,
6	LJUBLJANA.
Razglas
o licitaciji mizarskega dela.              1
Krajevni šol. odbor v Moravcih razpisuje na oddajno licitacijo sledeča mizarska dela :
18. kom. dvosedežnih šol. klopi, ene omare za knjižnico in enega umivalnika za šolo.
Pogoji se izvejo pri šol. upraviteljstvu v Moravcih.
Pismene ponudbe je vložiti na krajevni šol. odbor, v Moravcih, najkasneje do 1. septembra 1931.
AMATERJE POZOR !
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HAHN IZIDOR-a v M. Soboti.
Oda se
v Mlajtincih hiša št. 25. i 4 pa pol plüga zemle sküpno ali posebi. Zglasiti se trbe pri BRATKOVIČ MATJAŠI v Murskoj Soboti M. Kaniža Štev. 35.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.
Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC