Celodnevna šola Današnji trenutek v sociali-stičnem šolstvu samoupravne Jugoslavije je izredno pomem ben in morda celo najpomemb-nejši od časov revolucije na prej. Morda nam bo kdo obe-sil etiketo megalomanstva, če . rečemo, da je sedanji trenutek našega šolstva resnični mejnik v njenem zgodovinskem doga janju. Z uvedbo predmetov samo upravljanja in zgodovine mar ksizma v srednje šole smo kon-čno tudi formalno uveljavili že davno izražene želje in po-bude ter nujnosti. Mlademu človeku dajemo v roke orož-je,. s katerim bo lahko že jutn kot samoupravljalec, delavec suvereno opravljal vse svoje delovne naloge in se uspešno pastavljal po robu vserau soci-alizmu tujemu tn .škodHiveijiu ^ Z uvedbo celodnevne šole, ki je pred vrati, pa vsekakor ko renito posegamo v vsebinsko preobrazbo vzgoje in izobraže vanja, ki sta jo začrtala že 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ. Uvajanje celodnevne osnov-ne šole v prvih petnajstih šolah v Sloveniji je opredel.jeno s pe timi bistvenimi elerrlenti: vse-binsldm, ekonomskim, kadrov skim, organizacijskim in pro storskim. Vsebinsko pomeni uvajanje celodnevne šole prevzemanje celotne skrbi za učenčev učni napredek in uspeh s stra-ni učiteljev. Ekonomsko to po meni vključevanje šole v delav ni čas staršev, kar jim bo ned vomno v veliko pomoč. Učitelj bo še naprej učil svoj razred določeno število ur tedensko bistveno pa je tudi to, da bo tudi vse priprave na pouk, do datnl in dopolnilni pouk oprav ljal v sami šoli, kar bi lahko opredelili kot kadrovski ele ment. Z organizacijske plati pa uvajanje celodhevne šole po-meni sestavljanje urnikov uči teljeV na delovnem mestu za vseh 42 ur pouka tedensko in ne na koncu bo tudi s prostor-ske strani pomenila uvedba ce-lodnevne osnovne šole večjo racionalnost pri izkoriščanju novih šol, zgrajenih s samo-prispevkom. Celodnevna šola je osnovna šola s petdnevnim delovnim tednom in optimalno združu.ie vse naloge iz življenja in dela. šole v enovit proces. Poleg tega pa tudi uresničuje splošne ih posebne družbene vzgojne iz-obraževalne smotre socialistič-no angažiranje šole. Dnevni program zajema pouk. dopol-nilni pouk in druge oblike uresničevanja smotrnega uCne-ga nadrta in prostovoljnih ob-lik dejavnosti ter rekreacije. Eden pomembnih ciljev celo-dnevne osnovne šole je vseka-kor odpravljanje osipa ln sicer s prevzepianjem poglavitne od-govornosti za uresmčevanje vzgojno izobraževalnih nalog v času osemletnega šolanja vsa-kega mladega človeka. S tem pa bodo tudi nujno zmanjševa-nje socialne razlike pri vzgoji in izobraževanju mladine Celodnevna šola bo učitelju nedvomnq vrnila spq^jpi^nje iin EaUtdttti fax}% kot gojjoiru' fak-•* tofrSf • ttiablk-' Čo dragi' 9tranir pa ne bo nareRovala nobenih dodatnih stroškov staršem, ra-zen seveda prispevka za prehra-no otrok in še to po zmožnostih .vsakega od staršev posebej. Verjetno pa je najpomemb-nejše to, kar bo šola prinesla mlademu človeku. Prav gotovo bo potrebno ustvariti v šoli najprej takšno vzdušje, ki bo omogočalo učencu svobodno in sproščeno obnašanje. Tu pa bo lahko (oziroma bo moral!) veliko vlogo odigrati ravno uči-telj, ki bo s tem seveda tudi nujno takoj pridobil na ugledu in spoštovanju o čemer smo malo prej govorili. Učenci bodo s tem, ko bodo svoje delovne prostore tudi sa-mi urejali in opremljali tudi že v sebj razvijali vse tiste lastno-sti, ki jih od sedaj preko tak-šnih oblik sicer niso, ki jih pa bodo že jutri potrebovali v sa-mostojnem življenju Verjetno je kar prav, da se skupaj s svojimi delovnimi to-variši (učitelji) odpravijo na pot opremljanja knjižnic. labo-ratorijev, bivalnih prostorov,' urejevanja igrišč in še česa, kjer bodo prebili dobršen del delovnega tedna, kajti, ponav-ljamo: celodnevna šola nika-kor ne pomeni zgolj učenja! Če bi bila samo to, potem bi bilo popolnoraa zgrešeno uva.jati jo. To velja predvsem vsem tistim ki bodo pripravljeni etiketirati me in vsem tistira. ki so z vse-mi štirimi proti uvajanju celo-dnevne osnovne &ole! S. D.