LETO (ASO) XL VU (41)
Štev; (No.) '33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS* AIRES 1. septembra 1988
Ob zaključku Marijinega leta
Se o odmevih o demonstracijah
NjČ? slovenskem romanju v Lurdu pri Buenos Airesu, kjer smo se zbrali Številni Slovenci nove in stare e-migracije, smo poleg osebne zahvale in prošenj, skupno obnovili obljube Materi božji.
Značilen je bil pozdrav delegata, prelata dr. Alojzija Starca pred pridigo :
„Dragi bratje in sestre v Kristusu !“
Pravim značilen, ker tako smo bili vajeni še od doma.
Kako globoka, krščanska vsebina je v tem pozdravu. Nismo si le navadni bratje po krvi, ali ene družine, med katerimi so včasih tudi kake trde besede.
Smo bratje po Kristusovi krvi. Smo družina božjega občestva na zemlji. Sam Kristus je naš brat; tvoj in moj. Prav tak, kot si ti meni in jaz tebi.
Zato- v tem bratstvu ne more biti mesta zavisti, nevoščljivosti, obrekovanju. Najvišja je ljubezen, ki vse premaga, pa spoštovanje, razumevanje, potrpljenje in medsebojna pomoč. Celo bremena preizkušenj in trpljenje, ki je dokaz Jezusove bližine, nas dela močne v medsebojni ljubezni.
iMarijo smo tudi prosili, da bi nas varovala greha jezika in nevoščljivosti. Iz lastnih primerov vemo, da nismo brez tega greha. Tudi zato smo prišli k Mariji.
Toda, ne čakajmo čudeža! Sodelujmo!
Kristus ne mara slabičev: „Saj bi, toda...“
„Bom! Hočem!“ Prizadevajmo si vsak dan in Marija nas bo varovala.
Če ne sodelujemo s Kristusom, tudi Marija ne more pomagati.
Kako težke so včasih posledice trdih ,in krivičnih besed, ki prizadenejo v poštenje in ugled brata, kateri npr. deluje v organizacijah ali ustanovah. Lahko povzročijo trajno škodo: Da umažemo ustanovo, da se oškodovana oseba razočarana u-trudi v organizacijskem delu, da se oddalji od skupnosti in utone v okolju.
Domači in tuji časnikarji so končno dočakali tudi priložnost, da se na tiskovni konferenci, ki jo je organiziral odbor za varstvo človekovih pravic, neposredno srečajo s tremi obtoženimi iz razvpitega ljubljanskega procesa — četrti, Ivan Boršt-ner, se je po -posvetu s svojim zagovornikom odločil, da se konference ne udeleži. Voditelj konference Igor Bavčar je najprej obsodil „u-mazane insinuacije“ ob poročanju, s katerimi so hoteli v nekaterih jugoslovanskih časopisih umetno razdvojiti obtožene.
, Janez Janša in David Tasič sta povedala, da ju v priporu niso tepli, čeprav so po Tasičevih besedah „na začetku nekateri kazali določene tendence k temu“, Janša pa je poudaril, da obstajajo drugi načini, ki so hujši od tega (samica, popolna izolacija od dogodkov .zunaj vojašnice, zlasti pa občutek popolne brezpravnosti, saj so bile vse pritožbe takoj zavrnjene, nekatere očitno celo neprebrane). Oba sta poudarila, da se je odnos do njiju — verjetno zaradi pritiskov od zunaj — sčasoma nekoliko izboljšal, kar je Tasič sarkastično komentiral s pripombo, da „bi bilo za humanizacijo razmer v zaporu dobro zapreti čim več urednikov MJadine“. Sicer pa je Janša na kratko predstavil „dnevni red“: po osmih urah ležanja vstajanje ob pol šestih, nato je postelja „nedotakljiva“ (razen eno uro popoldne), sedenje na stolu brez naslonjala ali hoja po šestih kvadratnih metrih — če seveda „nimaš sreče“ in te odpeljejo na za-
Ne sodimo bližnjega ne po lastnem mnenju in ne po mnenju drugih, da ne bomo krivični do brata. Dialog in toleranca sta nujni v medsebojnem sožitju.
Ne bodimo nestrpni, če ne gre vse po našem kopitu, če je način dela drugačen in so pota različna! Ustavljanje v teh drugotnostih je cesto nevarno za nerazumevanja. Saj smo si vendar edini v cilju, ki je: BOG in SLOVENIJA!
Toliko je iskrene ljubezni, požrtvovalnosti in nesebičnega dela za našo skupnost, tako starejših, kot naše idealne mladine, pa vendar včasih polagamo več važnosti neprimerni besedi, nerodnemu koraku, ali samo dvomu, kot pa kopici dobrih del opravljeni za skupnost.
Prav je, da smo tenkočutni, toda bodimo tudi široki v priznanju, če že ne v pohvali.
Pogosto poudarjamo previdnost pred našim zunanjim sovražnikom, ki si prizadeva, da bi ohromil našo skupnost. Bodimo čuječi in EDINI!
Nič manjša nevarnost razdora pa je v nas samih, kadar natolcujemo bližnjemu bratove napake. Kaj šele, kadar govorimo, dvomljivo ali celo neresnico!
Na zadnjem pevsko-glasbenem festivalu so peli mladi:
„Si predstavljam krasen svet, brez teme, sebičnosti, kjer ljudje ljubili bi se, kjer nikdar ne bil bi mraz...“ „Ta svet je lahko tukaj, ta svet je lahko zdaj...“
Da, ta svet je lahko- tukaj, ta svet je lahko sedaj, če si ti in jaz zato!
Se nekaj. Pridigar je ob koncu homilije poudaril:
„Obljubimo danes zvestobo in ljubezen Materi božji ter obljubimo ljubezen do bližnjega!
Če bo ta naša obljuba Materi božji postala dejanje danes in vsak dan — ker smo si bratje v Kristusu — bo: to naš NAJLEPŠI SLOVENSKI ŠOPEK MARIJI ob zaključku
slišanje. ki lahko po zakonu traja 16 ur do 24 ur. Janša je imel v priporu le en rutinski zdravniški pregled, ob gladovni stavki pa je prvič začutil, da lahko tudi sam na kaj vpliva ■—ob tem je pripomnil, da njegova, gladovna stavka ni bila edina v tem zaporu, in še zlasti opozoril na nekega, očitno tuberkuloznega, priprtega Albanca, ki ga niso hoteli sprejeti v vojaško bolnišnico.
Glede trditve v obtožnici in ute-melitvi sodbe, da je že prej počel stvari, kakršna je bila ta, katere je sedaj obtožen, je Janša pavedal, da gre za njegov članek o skrajšanju vojaškega roka iz leta 1985: obtožen je bil pred istim sodiščem in po istem členu, za stvar, o kateri se je tedaj pisalo in govorilo na javnih sejah, zato je vojaški tožilec sam u-maknil obtožnico; češ da gre za neznatno družbeno nevarnost, v resnici pa po „pogodbi“ z ljubljanskim temeljnim tožilcem oziroma urednikom Mladine, da Mladina ne bo 'objavila te obtožnice, če jo bo vojaški tožilec sam umaknil (to je tudi dokumentirano!). Povedal je še to, da je lahko „svobodno izbral“ vojaškega zagovornika, to je enega od dveh ponujenih, od katerih pa nobeden še ni delal na kazenskem področju. O tem, da je uradni kandidat za predsednika ZSMS, pa je zvedel tri dni pred začetkom sojenja.
Sedaj imajo obtoženi možnost, da se pritožijo na višje sodišče v Beograd. Ni gotovo, da bodo to storili, ker mnogi menijo, da bi jim tam naložili še težje kazni!
I.
RANJENA SUVERENOST
Mnogi zapadni časopisi še vedno prinašajo poročila o odločnem odporu celega naroda proti ravnanju jugoslovanskih vojaških oblasti ob sojenju štirih mladih Slovencev. Tudi V. Meyer večkrat poroča o ogorčenju našega malega naroda. Šef slovenske partije, Kučan, očita državnemu predsedstvu, da je ta obsodba, izrečena v srbščini na slovenskem ozemlju — protiustavna. Po slovenski ustavi je določeno, da je uporaba slovenskega jezika na slovenskem ozemlju obvezna za vse državne organe — tudi zvezne! Ker je torej bil postopek protiustaven, je bila ranjena suverenost slovenskega naroda. Po besedah Kučana Slovenci nte morejo priznavati nobene državne oblasti, katera jim ne more zagotoviti uporabljanja materinskega jezika, ki mora biti enakopraven drugim jezikom, ki se govorijo v Jugoslaviji.
V nekem drugem članku V. Meyer opisuje potek demonstracij v času procesa in nadaljuje: „Izvršba obsodbe lahko zadobi politične posledice. Obsojeni Borštner je namreč pri zasliševanju izjavil, da je ravnal iz rodoljubnih nagibov. Ko je v vojaški pisarni dobil na vpogled neki dokument, se je ustrašil! Le-ta naj bi preučeval pripravljenost nekaj enot jugoslovanske armade, pa tudi namige, da sta zanesljivost in morala slovenskih čet dvomljivi — predvsem zaradi vpliva nekaterih novih političnih teženj, ki so se pojavile v zadnjem času v Sloveniji. Omenjena, listina naj bi tudi vsebovala neka navodila za morebitne (.notranje nemire“. Zato je Borštner smatral, da je njegova patriotska dolžnost, da imenovani dokument pokaže slovenskim oblastem. Ker pa z njimi nima nobenega stika, ga je izročil svojim prijateljem pri „Mladini“ s prošnjo, da naj ga le-ti izročijo naprej.
Mednarodni opazovalci, ki so spremljali ljubljanska dogajanja, so mrenja, da je vojaško sodišče vedno izbralo pot, ki je bila bolj obtežil-na za obtožence, kadar jim je zakon nudil na izbiro dve možnosti. Zato so vztrajali, da mora biti proces tajen, da obtoženci ne smejo imeti civilnih zagovornikov ter da se je proces vršil v srbščini.
Vsa ta dejanja pa Slovenci razumejo samo kot isovražno nastrojenje jugoslovanskih oblasti — posebno še, ko centralna vlada in predsednik SFRJ Bosanec Dizdarevič javno ofo-
Doma precej pišejo, kako je Jugoslavija „demokratična“, „ljudska“ „delavska“ država. Sicer mislimo, da tudi tam tega ne verjamejo, vsaj pametni ljudje ne. Za nas in za vse, ki poznajo razmere v Jugoslaviji, je jasno, da tam vlada diktatura partije, ki odloča za zaprtimi vrati. Saj se je videlo iz zadnjega procesa proti časnikarjem Mladine v Ljubljani, kako so nekaj sklenili v CK, iz česar se je razvil nato sodni politični proces; kaj pa je bilo res oziroma kako so stvari potekale na tisti usodni seji CK meseca marca, pa tudi „napredni“ in „demokratični“ šef slovenske partije Kučan ni nič izjavil.
A naj dodamo še ščepec soli k tej neslani juhi, da se bo jasno videla svoboda in „glasnost“ jugoslovanskega partijskega režima. Nekdo je preveč povedal:
V ljubljanskem Delu v soboto 21. maja na strani 32 pravi slovenski delegat v zvezni skupščini Janez Drnovšek: „V skupščini bomo skušali preprečevati, eventualne poizkuse, da
sojajo slovensko vlado. Razumljivo je torej, da je politična atmosfera na slovenski zemlji zelo vroča.
Ko so v prezidiju obravnavali stanje v Sloveniji, se je zastopnik Slovencev, Dolanc, vzdržal vsakega mnenja...“
II.
„SLOVENCEM BI PRIPRAVILI STRAŠNO USODO...“
Gustav Chalupa je poslal časopisu „Kleine Zeitung“ poročilo o zadnjih urah pred izrečeno obsodbo štirih Slovencev v Ljubljani.
„Pred vojaško komando je vrelo, kakor v čarovniškem kotlu,“ piše in nadaljujte: „Tisoči demonstrantov, med njimi veliko žena z otroki, je več dni oblegalo poslopje.“
Klici: „Svobodo Janši, Tasiču in Zavrlu“ so doneli v zraku in množica je burno pozdravljala avtomobile z znaki “V”. Straže ob slovenskih zastavah in gorah cvetja so se stalno menjavale. Neko dekle z rdečimi nageljni in ob napisu „Slovenci Slovencem“ je piscu članka zaklicalo: „To je krivičen proces!“ Predsednik slovenskega komiteja za svobodo mišljenja Veno Taufer in predsednik društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo sta držala transparent z napisom: „Vojaško sodišče je novi Poncij Pilat“!
„Radio Študent“ je oddajal s kraja dogajanj in poročal: „V senci je 36 stopinj C, a to ni nič v primeru s politično vročino-, ki tukaj vlada!“ Franc Zavrl, edini urednik „Mladine“, ki zaradi bolezni- ni bil zaprt, je dejal: „Obtožba, ki je umeten konstrukt, je žaljiva...“ Njegov civilni advokat ga ni smel zagovarjati in ker se sam ni hotel umakniti iz dvorane, so ga vojaki na poveljte sodnikov odnesli iz dvorane.
Neka sorodnica zaprtega Borštner-ja je imenovanemu časnikarju povedala, da je zadevni dokument vseboval povtelja in načrte, ki bi „Slovencem pripravili strašno usodo!“ Zato je Borštner smatral za svojo patriotsko dolžnost, da ga je izročil u-rednikom „Mladine“.
Vest o nameravanem oz. domnevanem posegu beograjskega vojaškega sveta v Slovenijo dobiva nove o-blike. Izmikajoče besede Beograda Slovencev več ne zadovoljujejo. Odbita zahteva slovenske vlade, da naj bi ste proces vršil v slovenskem jeziku, je bila vzrok, da so nacionalna čustva Slovencev zavrela! Tako komunistov kakor ne-komunistov! Bilo je merilo za enakopravnost Slo-
vse sprejmejo ekonomski ukrepi, ki se objavijo v Uradnem listu, poleg tega pa se sprejmejo še korektivni e-konomski ukrepi, ki delujejo v nasprotni smeri, objavljeni pa so v tajnem Uradnem listu...“
Tako torej —- v tajnem Uradnem listu. Rado Bordon, znani satirik in pisatelj, se 28. maja sprašuje v Pismih bralcev Delu, „od kdaj izhaja ta tajni Uradni list, v katerem jeziku izhaja in v koliko izvodih, kdo ga prejema in kakšno- upravno veljavnost ima poleg rednega Uradnega lista v naši samoupravni socialistični družbi...?“
Saj razumemo, da je to vprašanje bolj retorično in da Bordon prav dobro ve, kako in zakaj. In to tudi mi vemo, tako da- ni treba še posebej razlagati. Zapomnimo pa si lahko, kako je nekomu spodrsnilo in je priznal, kako se tajno vlada v Jugoslaviji, ki naj bi bila samoupravna (delavec je gospodar), socialistična (ljudstvo je vladar) družba.
vencev v državi južnih Slovanov! O-stre besede o srbskem unitarizmu in novem kolonializmu vrejo predvsem iz ust mladih Slovencev. A tudi neki starejši gospod, ki je stal sredi demonstrantov, je piscu članka rekel: „Za časa avstrijskega cesarja je vsakdo imel pravico, da se je pred sodiščem zagovarjal v materinščini!“ Neka mladenka pa je na ves glas kričala pred policaji: „Takšnega ponižanje Slovenci od leta. 1941 nismo več doživeli!“
Društvo slovenskih pisateljev je pozvalo v,se slovenske funkcionarje, da naj tudi pri zveznih organih v Beogradu govorijo le slovensko in naj vodijo trgovsko dopisovanjte samo v slovenščini. Za nameščence, ki so drugih narodnosti, naj se organizirajo tečaji slovenščine. Napisi v Slc-veniji naj bodo samo slovenski — tudi na vojaških objektih.
Čeprav predstavljajo Slovenci le 8.5% vstega prebivalstva v Jugoslaviji, pridelajo 20% vsega bruto-pro-dukta ter eno tretjino- vsega jugoslovanskega izvoza. To dejstvo jim daje veliko narodno zavest. Njihov življenjski standard predvsem pa njihovi višji dohodki v primerjavi z dohodki v južnih republikah, seveda rojevajo zavist pri drugih narodih, ki sestavljajo Jugoslavijo. Ker; je mišljenje, predvsem pa življenjski način glovencev enak mentaliteti Zahoda, jte razumljivo, da si želijo večjo demokracijo. Centralistično in unitaristično usiherjeni krogi jih zaradi tega nazivajo „kontrare— volucionarje“ in zato presega imenovani vojaški proces okvir izdaje tajnih dokumentov. Postal je namreč zrcalo ostrih notranjih nasprotij narodov, ki sestavljajo Jugoslavijo.
Kako je velika napetost, dokazuje list, katerega je Gustav Chalupa našel prilepljenega na svojem avtomobilu: „Dol s srbsko diktaturo, dol z izdajalci Slovenije!“
Njegov avto- je namreč imel beograjsko registracijo...
I
D-ova.
Srečanje slovenskih in hrvaških pisateljev
V Ljubljani so se sestali — prvič po dvajsetih letih — predstavniki slovenskih in hrvaških kulturnih delavcev. Sestali so se na povabilo Društva slovenskih pisateljev. Od strani slovenskih pisateljev so se sestanka udeležili: Rudi Šeligo, predsednik Društva slovenskih pisateljev, tajnik Veno Taufer, Igor Torkar, Dane Zajc, Ervin Fritz in Jaša Zlobec. V imenu Društva književnikov Hrvaške pa so prišli: Marija Peakič-Mikuljan, predsednica, Željko Kneževič, tajnik, Slavico Mihalič, Antun Šoljan, Ante Stamač in Velimir Viskovič.
Iz poročila, ki ga je v Novi Hr-vatski objavil njen glavni in odgovorni uredni Jakša Kušan, je razvidno, da je bilo srečanje zelo prijateljsko in živahno. Navzoči so poročali vsak o svojih težavah, ki jih imajo o napadih, ki jih uživajo od totalitarnega komunističnega režima in zlasti o tem, da na napade na Hrvaškem ni mogoče odgovoriti. Hrvaški pisatelji nimajo svojega glasila.
Sklep predstavnikov obeh pisateljskih društev je bil, da si moramo Slovenci in Hrvati vzajemno in solidarno pomagati, stalno izmenjavati informacije, voditi skupne akcije. Zlasti so slovenski predstavniki poudarili, da so Hrvatom slovenska demokratična glasila na razpolago-, da v njih izrazijo svoja mnenja in svoje zahteve.
Sm. R.
svetega leta!
Ivan Korošec
S tiskovne konference
Tajno vladanje
RUDOLF SMERSU
Nova odkritja
V „Svobodni Sloveniji“ smo- ne- na slovenska in da šo torej bili Ve-
davno poročali, da je bila na Dunaju pred izbranim občinstvom predstavljena v nemščini napisana knjiga ,,Uns'ere Vorfahren — die Ve-neter“ (N,aši predniki —Veneti). Te dni je prišla ta izredno zanimiva in za nas Slovence tudi važna zgodovinska knjiga v naše roke. Danes želimo podati o tej knjigi samo kratko poročilo1. Z vs'ebino te knjige se bodo podrobneje gotovo pečali naši zgodovinarji in jezikoslovci.
Knjiga je že po opremi in tisku izredno lepa, tiskana na lepem papirju, polna slik, črtežev in zemljevidov. Ima 409 strani, založil in izdal jo je rektor Ivan Tomažič, natisnila pa jo je tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Na začetku knjige je uvodna beseda, ki jo je napisal Ivan Tomažič. Sledita dve obširni razpravi: ,,Na sledovih Venetov“, ki jo je napisal dr. Jožef Šavli, ki je leta 1975 doktoriral na Dunaju iz socialnih in gospodarskih ved in se nato posvetil zgodovini, imenoslovju in kulturnem razvoju južnih alpskih področij.
Drugo razpravo je napisal akademik Matej Rc>r, ki je leta 1937 diplomiral v slavistiki in je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se je nato posvetil lingvistiki in literarnemu udejstvovanju. Naslov njegove razprave je „Venetski jezik“. — Izdajatelj in založnik knjige je rektor Doma Koiper na Dunaju, Ivan Tomažič, ki spada med največje slovenske mecene in proučevalce slovenske zgodovine, in ki je napisal tretjo razpravo z naslovom „Mnenja in komentarji“.
Ne moremo iti v podrobnosti teh treh razprav, ker so preobširne in bodo morali o njih spregovoriti zgodovinarji, jezikoslovci, etnologi in podobni strokovnjaki. Naj danes v tem kratkem poročilu poročamo samo o novih ugotovitvah iz venetske oz. slovenske zgodovine.
Naša daljna preteklost je š!e vedno zavita v skrivnosti. Strokovnjaki pravijo, da živijo ljudje v Evropi že okoli 80.000 let. Prav malo ali skoraj ničesar ne vemo o tej dolgi dobi. Saj celo1 za dobo 1000 let pred Kristusom kaj -malo vemo. Kateri je najstarejši evropski narod? Ali je morda slovanski z imenom Veneti. Sledove teh Venetov je začel po vsej Evropi odkrivati dr. Šavli, kjer je zlasti na alpskem področju skoraj na vseh vrhovih, dolinah, imenih rek našel’verietska imena, ki kažejo na slovenski jezik.
V šolah so nas učili — in tako našo mladino še danes učijo----, da smo
prišli Slovenci izza Karpatov v šestem stoletju po Kristusu, čeprav ni nobenih pisanih in še manj arheoloških in etnoloških dokazov za to. Nasprotno, številna imena iz daljne preteklosti dokazujejo, da so ta ime-
MTRKO VASLE
Slovenci
OLIMPIJSKE IGRE SEUL 88’
14.	julija so bili dokončno potrjeni jugoslovanski zastopniki za Olimpijske ighe. ki bodo1 septembra letos v Južni Koreji v Seulu.
Slovenski športniki bodo v Seulu nastopili v 11 športnih panogah (od 17 v katerih bodo nastopili športniki iz Jugoslavije).
Slovenski športniki bodo tekmovali v atletiki (Mirko Vindiš, možnost nastopa ima še R. Kopitar), jadranju (IM. Kosmina in B. Antonič) ; judu (F. Leščak), kolesarstvu (S. Papež, J. Smole, V. Bonča in R. Šebenik); košarki (pri ženskah P. Dornik in
S.	Vangelovska, možnost nastopa ima tudi N. Topalovič, pri moških ima tudi možnost Jure Zdovc); pri plavanju (D. Petrič in I. Majcen); rokoborbi (F. Podlesnik); rokometu (ženski - D. Pedišič); streljanju (R. Debevec); športni gimnastiki (J. Kolman)- in veslanju (Kujkič, Prešern, Mirjančič, Janša in Ambrožič).
Skupno bo torej nastopilo 21 športnikov iz Slovenije (18 v individual-
neti slovenskega rodu. Ta imena pa so razširjena po vsej srednji in celo po severni Evropi, če bi se Slovenci naselili na že naseljenih krajih, bi prevzeli že udomačena-imena in ne bi dajali hribom, rekam in dolinam svojih imen. Če bi bili prvi prebivalci na sedanjem slovenskem ozemlju in tudi v Srednji Evropi Iliri in Kelti, potem bi morala biti Evropa polna ilirskih in keltskih imen. Toda teh imen ni, pač pa so Venetska imena, ki so slovenska. Veneti so torej naši slovenski predniki. Niso torej Slovenci prišli izza Karpatov, iz Pripjetskih močvirij, ampak so praslovansko ljudstvo-, prvotno, avtohtono ljudstvo v vsej Srednji Evropi. Sledovi tega ljudstva pa segajo tudi v Severno Evropo, na Apeninski polotok in celo v Malo- Azijo. Seveda nemškim zgodovinarjem te ugotovitve niso ugajale in so nam vsiljevali svoje „znanstvene“ kombinacije, ki so namenoma prezrla vsa venetska imena, vse venetske napise, ki dokazujejo slovenski izvor, kar dr. Šavli in akademik Bor odlično, dokazujeta z vsemi znanstvenim ’ aparatom.
Zelo prav je, da je zgodovina Venetov, ki so naši slovenski predniki, izšla sedaj v nemškem jeziku, da imajo tako Nemci priložnost, da z nasprotnimi argumenti, če jih imajo, ovrže j o trditve naših strokovnjakov. Prav bi bilo, da bi podobna knjiga izšla tudi v angleškem jeziku in morda tudi v španskem in ruskem, da bi bila dana možnost predvsem znanstvenikom, pa tudi drugim ljudem, ugotoviti kakšna je resnična zgodovina Venetov in nas Slovencev.
M©go«e ne veste, da ...
—	da v Ljubljani nekateri partijci, domnevni simpatizerji revije CELOVŠKI ZVON, na Socialistični zvezi glasujejo za uvoz te revije v SR Slovenijo, na partijskem forumu pa proti...
—	da se j,e znani predstavnik Komunistične partije Italije in današnji poslanec iiste stranke Pa-jetta šel poklcsit umrlemu fašističnemu voditelju Almirante-ju. ..
—	da je danes na svetu okoli 35 državnih tvorb-članie Združenih narodov, ki imajo manj od dveh milijonov prebivalcev, to je manj, kot je nas Slovencev (v Evropi Islandija, Ciper in Malta)...
—	da je znani slovenski cpoizicio-nalni javni delavec ugotovil, da j.e policija podtaknila vsem prostorom v njegovem stanovanju slušala. ..
MLADIKA, Trst, št. 7
in šport
n ih in 3 v kolektivnih športnih panogah), možnost pa imajo še trije (eden v individualnih in dva v kolektivnih panogah), to> je skupaj 24 športnikov: 18 moških in 3 ženske oziroma 20:4, če se uvrste še drugi trije.
Predvsem je treba obrniti pozornost na sledeče: po olimpijskih igrah v Montrealu v Kanadi leta 1976 nenehno raste odstotek športnikov iz Slovenije, poleg tega pa se pojavljajo v bolj številnih športnih panogah. Da si bolje ogledamo to- informacijo, si oglejmo naslednjo razpredelnico:
		športnikov		
OI		Jug.	Sl.	%
68	Mehika	67	13	19,4
72	München	122	24	19,7
76	Montreal	86	8	9,3
80	Moskva	162	10	6,2
84	Los Angeles	143	18	12,6
88	Seul	157	21	13,4
		oziroma	24	15,3
Ta razpredelnica hkrati tudi pove, da je bilo obdobje 1970-1980 dejansko krizno obdobje slovenskega vrhunskega športa na letnih olimpij-
Po poldrugem mesecu se, dragi bralci, povračamo skupno k tem vsakotedenskim opazovanjem argentinskega političnega razvoja. Precej stvari se je medtem dogodilo, in naš list jih je vsaj' kratko (in jedrnato) zabeležil. A toliko tvarine je vedno, da dejansko ni mogoče zaiti v kake podrobnosti. Danes se na kratko- pomudimo pri socialnem stanju, to- pot tesno povezanim s sedanjim in bodočim političnim razvojem. Tako tesno povezanim, da radikalna vlada dejansko stavlja mnogo svojih volilnih upov v uspeh ali neuspeh t-kim. Pomladanskega plana („plan Primavera“), ki ga je kot zadnje sredstvo pred potopom uvedel minister Sourouille.
LOV NA GLASOVE
Dejansko je, kot je naš list že zapisal, ves napor tega gospodarskega načrta; nekoliko „našminkati“ stvarnost, ta resnični svet, ki ga vsakodnevno živi (trpi) skoro trideset milijonov Argentincev. Sredstva tega „šminkanja“ so ista, ki jih je gospodarska ekipa že večkrat uporabila, ki pa se ji doslej tudi niso nikdar obnesla za dalj časa kot kratke dobe nekaj mesecev.
Temeljno je ideja vedno ista: zamrzniti plače, skušati nekoliko zavreti cene, kontrolirati denarni obtok, znižati bančne obresti, doseči bc-ljši denarni položaj v državnih podjetjih, nabrati več davkov. Nerazumljivo pa se pozablja na glavni temelj zboljšanja vsakega položaja, to je, spodbuda proizvodnje. In znova je mnogo govora, a -se dejansko nikjer ne vidi, o glavnem orožju boja proti inflaciji: znižanju državnih stroškov.
S podvzetimi ukrepi se skuša doseči isto, kar že od vsega začetka zaman išče radikalna vlada: znižanje in zatrtje inflacije. Skriti cilj teh naporov je dokazati ljudem, da je radikalna vlada zmožna obvladati gospodarsko krizo-. Ker če ni zmožna tega, je usoda radikalnega predsedniškega kandidata zapečatena.
Tako tudi laže razumemo, da kor-dovski guverner Angelom dejansko še ni začel svoje volilne kampanje. Čaka, da se bodo- pokazali vsaj prvi uspehi „Pomladanskega plana“. To naj bo- meseca septembra, ko ho (bo?) inflacija padla na enomestno število. „Ne bo- presegla 10%“ trdijo- vsi radikali, vključno Angeloz, in medtem križajo prste (večina ne zna moliti), da se jim napoved ne bi izjalovila. Tedaj se bo, s polno paro, pričela volilna kampanja za glasove.
„PODPLAT JE KOŽA.. .
...čez in čez postala“ pojejo s slovenskega Parnasa. Pokojni Marjah Marolt je v svojem satiričnem pisanju naslovil ta verz za „sedalo“ tistih, ki trpijo po: starih „kolektivih“
skih igrah, kar pomeni, da so v Sloveniji obrnili izjemno malo pozornosti v letih 1960-75 mlajšim starostnim stopnjam, iz katerih bi lahko dobili kandidate za olimpiade.
Poglejmo še število panog, v katerih so nastopali slovenski športniki na olimpijskih igrah v istem obdob-
ju: OI		Število panog Jug. Sl. %		
68	Mehika	11	5	45,5
72	München	15	8	53,4
76	Montreal	14	7	50,0
80	Moskva	17	5	29,4
84	Los Angeles	17	10	58,7
88	Seul	17	11	64,7
Bodatki iz te razpredelnice tudi potrjujejo, da se vrhunski športni dosežki v Sloveniji širijo v različne panoge, ter da je panog z vrhunskimi športniki tu vedno več.
Obe razpredelnici kažeta tudi to, da je najbolj kritična točka slovenskega vrhunska športa bila leta 1980 — olimpijske igre v Moskvi —-, ko je imela Slovenija tako- po številu kot po odstotku športnih panog najmanjšo udeležbo.
V zvezi z individualnimi športnimi panogami je treba omeniti tudi to, da ima Slovenija po dolgih letih ponovno svoje zastopstvo v treh nosilnih panogah olimpijskega progra-
buenoaireškega predmestja. Danes bi lahko isto rekli o ministru Sou-rouillu. Pred časom je zatrdil spričo vprašanja časnikarja, da bi on lahko živel z minimalno plačo, da dejansko pravzaprav živi z minimalno plačo. Za tako trditev je treba imeti kožo pa obrazu res kot podplat, če ne iz cementa, kot trdi argentinska modrost.
To pot je šel minister še dalj. Zatrdil je, da bo sedanji gospodarski plan zelo „okoristil“ navadnega državljana. Delavci bodo videli, da v septembru cene ne bodo narasle in da bo njihova plača zalegla mnogo več, kot pa doslej. In podobno'. To seveda ne Soglaša s statistikami, ki beležijo nenehne podražitve cen. V primerjavi z julijem se sredi avgusta opažajo podražitve, ki dosegajo 30 do 50 odstotkov. To v komaj 15 dneh. Zato tudi ni čudno, da prodaja pada. V istem razdobju so trgovci prodali kar 30% manj hrane, 45% manj obleke, 25% manj cigaret (prodaja teh je že prej padla zaradi novih davkov), itd. V posameznih živilih beležimo1 40% podražitev v mineralnih vodah, 75% pri makaronih za na juho, 40% pri ceni mleka, 50 do 60% pri siru, 37% pri zdravilih, itd.
Kaj pa plače? Najmočnejšo povi-šico1 je doslej dosegel kovinski sindikat: 30% za drugo avgustovsko pol-mesečje, naknadnih 10 za prvo septembrsko. Spričo tega je nastal problem z delavskim in gospodarskim ministrstvom, ki te pogodbe sprva
V krogu svoje povečane družine, prijateljic in sosed je slavila Malči Krošelj svoj visoki jubilej — 80. rojstni dan — 27. julija. „Kar hitro so se nabrala leta, kljub vsemu,“ je rekla slavljenka!
Tisti „kljub temu“ pomeni, da je prestala dve vojni, eno hujšo od druge. Rodila se je šest let pred prvo
svetovno vojno, pa se je še dobro spominja, ko ni bilo kruha pri hiši ■za nobenega, čeprav so imeli zelo skrbne starše. Koman so se pisali in živeli so v Ljubljani, kjer je bil oče železničar-strojevodja. Zelo se je po-
ma: atletiki, gimnastiki in plavanju.
Manj zadovoljstva je v športnikih v kolektivnih športnih panogah. Čast rešujejo dekleta v košarki in bi bilo res škoda, če se ne bosta u-deležili iger tudi rezervi v košarki (Topalovič in Zdovc), če so že morali odpasti drugi (na primer rokometašica čotarjeva). Ob vseh teh prikazih pa manjka temeljni kazalec: kakšne rezultate so zmožni do-s'eči slovenski športniki v Seulu?
Po predvidevanju strokovnih štabov zveznih strokovnih organizacj iz slovenskega strokovnega sveta za vrhunski šport bi bilo mogoče pričakovati več kolajn in boljše uvrstitve slovenskih športnikov, kot pa so jih dobili v Los Angelesu pred štirimi leti.
Če hočemo imeti splošni pregled na število športnikov, ki bodo zastopali Jugoslavijo po panogah, si lahko ogledamo! sledeče:
Atletika 10, boks 7, judo 4, kajakaštvo 3, kolesarstvo 6, košarka (moški in ženske) 24, namizni tenis 5, nogomet 18, plavanje 3, rokoborba (oba sloga) 10, rokomet (m. in ž.) 30, streljanje 6, športna in ritmična gimnastika 3, tenis 3 (z možnostjo kvalifikacije še 3), vaterpolo 13 in veslanje 10.
ni hotelo overoviti. Plan predvideva, da mora pasti realna vrednost plač. To pa pri kovinarjih ni doseženo. Kam torej postaviti ministrove besede? Dejansko so ostali sindikati dosegli povišice med 25 in 30%.
Vzporedno so nastale težave s CGT. Začasno premirje, sklenjeno med predsednikom Alfonsinom in glavnim tajnikom CGT Ubaldinijem, je že splavalo po vodi. Vzrok je bil vladno 'upiranje zvišati za avgust vrednost minimalne plače. Ta je določena v višini 924 avstralov in vlada je ponudila 1.100 od septembra dalje. Legalno do avgusta že ni več mogoče zvišati teh številk.
Mimogrede povedano je delavec z minimalno plačo julija leta 1985 mogel kupiti 175 kg kruha, sedaj pa doseže komaj vrednost 92 kg. Enako je pred tremi leti 'minimalna plača zalegla za 297 litrov mleka. Sedaj le 205 litrov. Kdo trdi, da smo na boljšem?
Zato ni čudno, da se krha socialni dogovor, ki ga je skušala vlada zgraditi okoli gospodarskega načrta. CGT grozi s splošno stavko z,a 9. september. Kakšna je bila reakcija poljedelskega sektorja, smo že videli. Sedaj raste nejevolja med industrialci, zlasti zaradi vladnega nasprotovanja refinanciaciji deficita srednjih in malih industrijskih o-bratov.
V takem stanju je težko ugotoviti, kakšen bo uspeh plana, in zlasti, koliko časa bo trajal njegov učinek. Dejansko bi vlada želela, da se inflacija ustavi vsaj do volitev. Te so predvidene za mesec maj prihodnjega leta. Vsekakor predolga doba, da bi gospodarska ekipa držala v vajetih krizo, ki dejansko traja že desetletja in katere izhoda nihče jasno ne vidi.
trudil, da je vso številno družino šolal in jih spravil do poštenega kruha.
Ga. Malči se je po opravljeni trgovski šoli, kjer se je odlikovala v stenografiji, zaposlila v pisarni Slovenske ljudske stranke v Ljubljani kot redna uradnica, potem pa še nekaj časa v ilegali do razpustitve.
Rada gre nazaj v tiste čase, ko se je udejstvovala kot članica organizacij. Družina in okolje pa je poskrbelo, da se je mlad človek vraščal v krščanski .in slovenski svet. Marsikdo, ki to delo danes lahko presoja, reče: zlata doba! Osemdesetletnikom je to dano!
Leta 1933 pa se je gospa Malči poročila z Jožkom Krošljem in se preselila v Beograd, kjer je bil soprog zalposlen kot poročevalec „Slovenca“ in osebni tajnik ministra dr. Antona Korošca, ki je bil tudi krstni boter prvorojencu Tonetu; za njim so dobili še Janeza in Bojana.
„Lepo smo se imeli,“ pripoveduje gospa svoje spomine, „a sreča ne traja dolgo!“ Nekaj dni pred bombnim napadom na Beograd se je vrnila v Ljubljano z otroki v strahu za možem, ki je ostal v prestolnici. Vrnil se je k svoji družinici in k „Slovencu“ do tistega usodnega 5. maja leta 1945. Odšli so v neznano in se znašli po taboriščih v Italiji — a skupaj. Velikokrat se je sedaj že pokojni Joško zahvaljeval Boga za življenje, ki jim je bilo darovano po „Ljubelju“.
Leta 1948 so prišle ''težave, a vseeno so se lahko priselili v Argentino.
Mož je takoj prevzel uredništvo in delo pri listu Svobodni Sloveniji, kjer je garal do smrti.
Stala mu je ob strani v dobrem in hudem, po znanem reku: Za velikim možem stoji velika žena! Koliko pre-stanega domotožja in težki začetki družin z majhnimi otroki! Mame bi lahko napisale žalostne anekdote, ki so jih slproti doživljale v letih vojne, begunstva in izseljenstva.
Tudi to je odšlo v pozabo — z božjo pomočjo. Fantje so doštudirali, danes so vsak s svojo družino in delom in, hvala Bogu z vnuki. Silno jo je prizadela tragična smrt šestletnega vnuka Tončka in smrt ljubljenega moža pred 19 leti.
V molitvi in vsakdanji maši išče tolažbe in zahvaljuje Boga, da jo je ohranil umsko in telesno do tako visoke starosti.
Bog Vas živi, ga Malči in hvala Vam za zgled vzorne katoliške žene in Slovenke!
IB?i BBBBBBBBBBBBBBBBflBBflBBBnBBlIBflBnBBnBBnflBBBflllBBBtinBBflflBflllEIBnBSBBBBBBBBBBBBBBBBflB
80-1ÆTNICA M. KMOŠiLJEVE
Buenos Aires, 1, septembra 1988
SVOBODNA SLOVENIJA
H trän s
*
S SLOVENCI V ARGENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Viba film je pohitela s filmsko proizvodnjo, da bi ubežala inflaciji, a jo zato stiska pomanjkanje denarja, ki prepočasi doteka. Letonji plan so v juliju izpolnili v 84 odstotkih pri celovečernih filmih in 70% pri kratkih filmih in portretih. Med celovečernimi so dokončali snemanje filma za otroke Maja in Vesoljček, Odpadnik (prejšnji naslov: Koncert za rog in orkester) in P.S. Med kratkimi snemajo risanke Kače, Pregovori in Refleksi ter dva portreta: o Maksu Fu-rijanu in Janetu Kavčiču.
MARIBOR — TAM in Metalna sta podpisali pogodbo o sodelovanju pri proizvodnji motorja za težke tovornjake v Sovjetski zvezi, že prej so podpisali pogodbo za prodajo tehnolo-šlkilh proizvodnih sistemov, pa še načrtujejo, da bi skupaj s sovjetskimi tvrdkami izdelovali avtobuse in tovornjake.
PORTOROŽ — Pihalni orkestri so
že devetič tekmovali v korakanju in koncertnih programih. To pot jih je bilo dvajset iz tretje kategorije. Od njih jih je devet dobilo zadosti točk, da bodo naslednje leto ¡lahko tekmovali v drugi skupini. Posebno nagrado sta prejela Cerkniški pihalni orkester in Mladinski pihalni orkester iz Pirana.
ŽIRI — Tovarna obutev Alpina je lani predstavila kolekcijo modne obutve v Moskvi in tamkajšnji trgovci so jim naročijli kar poli milijona parov čevljev. Kljub temu, da je imela Alpina stroje bolj slalbo zasedene, je ta številka krepko presegla proizvodnjo zmogljivost in tudi blagovno ¡listo za menjavo med obema državama. Zato so se zmenili, da bodo oddali „le“ 850 tisoč parov; zanje pa bodo dobili takoj plačilo v gotovini.
DOBOJ, Bosna — Nk fotografski razstavi jugoslovanskih avtorjev je za kolekcijo barvnih fotografij dobi[l prvo nagrado Bogo Čerin, ki je tudi fotoreporter Dela. Pohvalo za svojo kolekcijo pa je dobil Ptujčan Aljoša Pižmoht.
OBALA — Odlaganje smeti je velik problem v treh obalnih občinah. Ne morejo se zediniti za prostor. Medtem pa jjudje odlagajo odpadke kjerkoli. In ta kjerkoli se pojavi kar na 286. krajih! Skrb za ekološko zdravje vseh se je sprevrgla v komodnost.
LJUBLJANA — Avtomobilsko zavarovanje se je s prvim julijem podražilo za celih 58%. To pa zato, ker naj bi se povečalo število kodnih primerov, ker so se podražili rezervni de;li in servisne storitve, itd. Po novem naj bi osnovno zavarovanje za stoenko stalo 269.580 dinarjev, za yugo pa 296.480 din (1 dolar — 2700 din).
LJUBLJANA — Enciklopedija Slovenije bo izdala svoj drugi zvezek. Kri-
tike ob prvem zvezku (nesorazmerje med nekaterimi gesli, preobiširnost tem, kot je NOB) so uredniki skušali popraviti. Novi zvezek bo imel 1167 gesel od Ce do En in 835 sjlik. Istočasno bo konec leta izšla četrta knjiga Enciklopedije Jugoslavije v slovenščini.
LJUBLJANA — Zaščitno ceno pšenice prve kakovosti Zvezni izvršni svet (ZIS) nastavil na 30 din. Ker na podlagi te računajo odkupno- ceno, so kmetje v Slovenski kmečki zvezi in Zvezi kmečke mladine Slovenije protestirali pri predsedniku republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. A so ugotovili, da se z njim nimajo kaj pogovarjati, saj pridejo vse direktive od zgoraj — iz Beograda.
VRBA — Cerkev sv. Marka je potrebna obnove. Brezniški župnik Jože Kjtun je že začel zbiralno akcijo med ljudmi, zavod , za spomeniško varstvo bo pa tudi počasi skrbel za potrebna strukturna dela. Cerkev so delali v precej različnih stilih; zadnja restavratorska dela so naredili leta 1955, potem pa nič več.
BEGUNJE — Pri Jožovcu je gostilna, ki je že dvesto let v roki' Avsenikov. Zadnja leta so jo imeli v rokah najemniki, zdaj pa se je Slavko Avsenik, harmonikar ansambla, odjločil za prenovo in popestritev ponudbe. Poleg gostilne 'bo tudi salon, kostanjev vrt za tristo ljudi in sobe za turiste, predvsem za tujce, ki so člani kakib 150 klubov ljubiteljev Avsenikove glasbe.
ISiElUL, J. Koreja — Stane Jagodič, grafik, slikar in fotomontažer, je v reviji Design Journal dobil priznanje za svoja dela. Poleg objave nekaterih njegovih deli so mu sporočili, da ho njegovo ime v Kdo je kdo v svetu oblikovanja in v temeljnem kamnu zgradbe uredništva revije.
HRUiŠIO — Avtocesta od Hrušice do Vrbe mora biti zgrajena skupno s karavanškim predorom. Prednost temu odseku avtoceste so dali na škodo drugim dejtom avtoceste bratstva in enotnosti, ki bi morali biti dograjeni do leta 1991. Drugi deli so: M.»lence-'šmar-je (7 km), Višnja gora-Medvedjek (14 km), Hrastje-Bregana (54 km), Šent-vid-Koseze (3 km), Podtabor-Kranj.
LJUBLJANA — Pisatelj Jože Brejc-Javoršek je dobil od žirije Zveze pisateljev francoskega jezika Evropsko nagrado za literaturo. Zvezo mu ie dala nagrado za knjigo La Me-moire dange-reuse, obenem pa ga je francoski minister za kulturo imenoval za „viteza u-metnosti in leposlovja“.
LJUBLJANA — Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kujturi so obravnavali na trodnevnem simpoziju na univerzi. Blizu petdeset strokov-
Osebne novice
Krst: V župni cerkvi sv. Miklavža v San Justu je -bila krščena Ludmila Marija Ahlin, hčerka Jožeta in Veronike roj. Rupnik. Botrovala sta Vinko Zarnik in Ludmiila Rupnik por. Zarnik. Krstil je župnika Matija Borštnar. Čestitamo.
n jakov, domačih in tujih, je obravnavalo Brižinske spomenike, staro cer-
kveno slovanščino, glagolico in razne teme iz srednjevelške kulture.
LJUBLJANA — časopisom se naklade zmanjšujejo, ker imajo založniki velike stroške, z grafičnimi storitvami. Ljubjjansko Delo je svojim 110 tisočem naročnikom naslovilo članek, v katerem pravi, da računa nanje zdaj, ko so zvišali ceno izvodu od 500 na 800 dinarjev.
COL — Stolp gradu Trilegh so obnovili, grad sam pa je v ruševinah, kot večina gradov na Vipavskem. Grad je stal na meji med Kranjsko in Vipavsko, gospodje pa so pobirali carino mimoidočim. Sicer bi domači zavod za kulturno varstvo hotel kaj več popraviti, a nima denarja.
UMRLI ISO OD 25. junija do 1. julija:
LJUBLJANA — Karolina Pogačar roj. Oblak; Jernej Čertanc, 82; Terezija Kopač roj. Blaj; Srečko Likar; Leon Martelanc; Rudolf Žorga; Majda Lipovšek; Janez Grden, 82; Itgnac Uranič, 712; dr. Pavel Jamšek; Slavko Franz; Jurij Košir; nton Zadnikar; Justi Pengov roj. Fux; Barbara Sabotin; Zoran Lapajne, 83; Alojzij Kunstelj, 84; Anton Ivnik; Ana Cvetko roj. Verdir; Franci Krašovec; Angela Grad roj. Ježek; Gabrijel Šmit; Franc Jeršin; Hedvika Razdrli roj. Perko; Stane Štem-pelj; Janez Gederer; prof. dr. Štefan Barbarič; univ. prof. Bogomir Dobovi-ček; dipll. ek. Edvard Pilih; Antonija Peterlin roj. Špacapan; Antonija, Hočevar roj. Liberšar; Anton Rafiold; Sašo Inkret; Marija Rošelj roj. Miklič; Ivan Šipek.
RAZNI KRAJI —. nton Jarc, Domžale; Zofija Čič roj. Fele, Ihan; Janez Ferbar, Smlednik; Mimica Štravs roj. Amrož, Breznica; Andrej Križane, Radomlje; Marija Dimeč roj. Rakef, 74, Domžale; Vlasta Svetlin, Blejska Dobrava; Franc Jakolič, Trbovlje; Jožef Štrafela, 66, Ptuj; Jože Urbas, 69, Cerknica; Marija Vukšinič, Tri fare; France Petrovčič, Vrhnika; Stane Babič, Hrovača; Tine Kos, Dobrna; Ernest Klanjšek, Dol pri Hrastniku; Ivan Novak st., Mengeš; Alojz Perk, Vrhnika; Stojan Vodeb; Dol pri Hrastniku; Miha Perne, Mengeš; Ivanka Pintar roj. Golmajer; Kranjska Gora; Ivan Cerar, 61, Krtina; lojzija Koman roj. Gašperšič, Mirna na Dol.; Jože Čarman, Dobrova; Draigiea Kamnik, Zagorje ob Savi; Franc Škerjanec, Križe; Ivanka Prijatelj roj. Haris, Ločna; Fi|lip Mlinar, 69, Izola; Marica Roglič roj. Keršnik, Zagorje ob Savi; Tončka Leskovar roj. Česen, Ceje; Mara Gostiša, Idrija; Anton Hace, 71, Podcerkev; Jože Leskovar, Dol pri Hrastniku; Cvetka Dolenc roj. Fozderec, Vodice; Viktor Živec, Boh. Bistrica; Branko Belle, Blagovica; Jupijama Šrifoar roj. Dimc, Brege; Silvester Baškovič, Mailence; Slava Pečar
(Gvažarjeva), Kranjska Gora.
Nova diplomantka: Na državni yni-verzti v Buenos Airesu je kopčjala juridične študije 19. avgusta in postala advokatinja Marijana Poznič iz Ramos Mejije. Želimo ji veliko uspeha!
LEP JUBILEJ
Jože Petkovšek je dne 12. avgusta t. 1. praznoval svojo dvaindevetde-setletnico rojstva. Obhajal jo je v krogu svoje številne družine in najožjih prijateljev. Prihitela sta tudi zastopnika Slovenskega doma v San Martinu, predsednica 'Marija Ker-žičeva in tajnik Marijan Boltežar, da mu iskreno čestitata in se mu zahvalita za veliko delo, ki ga je o-pravil v slovenski skupnosti. Tudi Svobodna Slovenija mu iskreno čestita k visokemu jubileju in se mu za dolgoletno raznašanje časopisa lepo zahvaljuje.
ŽEGNANJE V SAN MARTINU
V	San Martinu se vsako leto spominjamo prve sv. maše s slovensko pridigo, ki jo je na Veliki Šmaren,
15.	avgusta 1948, daroval in ob tej priložnosti tudi slovensko pridigal duhovni svétnik Karel Škulj. Spomin na ta dogodek imenujemo v San Martinu žegnanje, čeprav ni to cerkveno žegnanje ali proščenje. Bil pa je ta dogodek za Slovence v San Martinu in okolici res pravi blagoslov. Tisoče kilometrov od svoje domovine smo znova zaživeli slovensko versko pa tudi narodno življenje. Kmalu se je k temu pridružila ustanovitev slovenskega pevskega zbora, ki je prepeval in še prepeva slovenske pesmi pri slovenskih mašah. In prav kmalu nato se je ustanovila slovenska osnovna šola, kar je imelo velik pomen za utrditev slovenske narodne zavesti.
V	nedeljo, 14. avgusta 1988, je San Martin slovesno praznoval to štiridesetletnico. 'Za darovanje jubilejne sv. maše je bil naprošen delegat slovenskih dušnih pastirjev, prelat dr. Alojzij Starc, za somaševanje pa sta bila povabljena bivši sanmartin-ski dušni pastir prof. France Bergant in sedanji dušni pastir dr. Jurij Rode. Berili sta prebrala Rudolf Smersu in Katica Dimnikova, darila pa sta prinesla na oltar Marija in Stanko Marinček.
V	pridigi se je prelat dr. Starc spomnil prvega slovenskega dušnega pastirja v San Martinu, duhovnega svétnika Karla Škulja in se mu zahvalil za njegovo veliko delo. Dalje je v pridigi razvijal misli o velikem pomenu slovenske službe božje med našimi rojaki. Slovenska maša nas združuje, nas krepi versko in narodno: in je tudi povezava z do-


45 let bakla nema
Pred 45 leti je padel kot vaški stražar France Balantič, eden najboljših slovenskih pesnikov. Njegova smrt je bila podobna smrti ptica Feniksa, ki se je iz ognja povzdignil v nesmrtnost.
A ni bil njegov talent v domovini sprejet in priznan; vržen je bil v lim-bus zamolčevanja. A to le v središču Slovenije. Na obronkih pa je postal priznan in sprejet. A svoj pravi dom je dobil na tej strani o-ceana, kamor je spremljal prijatelje in soborce ter mlade, že v tujini rojene sonarodnjake.
Ko se je med slovenskimi begunci pred leti ustanovil Dom v San Justu, se je pod njegovim imenom razvila mučna šola za slovenske otroke. Zato je prav, da se posebno v San Justu goji slovenska beseda ob posebnem spominu na Balantiča. Tako so letos obhajali spomin na 45-letnico tragične smrti pesnika z veliko prireditvijo- Našega doma v San Justu 13. avgusta zvečer.
Polno dvorano zbranih ljubiteljev slovenske besede je pozdravila predsednica Našega doma Pavlina Lipušček, ki je nakazala, kako njegova beseda sega tukaj že v tretji rod.
Pod Balantičevem verzom —- »dobil sem svoj dom na tujem“ je vodite-
ljica Balantičeve šole v Našem domu Angelca Klanšek razmišljala kako se je pred 37 leti rodila tu Balantičeva šola, ki daje slovenskim otrokom našo drago besedo in jo vzgaja v slovenskem duhu, vse pod Balantičevim imenom in v njegovi ljubezni do naše besede. Ali bomo znali nadaljevati to tradicijo in vcepljati iste vrednote v srca naših otrok? Naj bi Balantičeva bakla še dolgo gorela in nam svetila na naši poti!
Sledil je govor arh. Jureta Vom-bergarja, ali bolje približanje k pesniku. Najprej je govornik nanizal nekaj spominov na povezavo Balantičeve in njegove družine, ki sta si bili sosedi in tudi precej povezani. V drugem delu pa je razvil osnovne ideje, ki jih najde v Balantičevi poeziji, kakor tudi pot, ki jo je moral prehoditi pesnik po smrti v matični Sloveniji, dokler ni bil končno objavljen tudi doma. A še tedaj so iz njega skušali naprlaviti izdajalca, mu skušali oporekati, njegovim odločitvam in življenju dajati drugačen pomen, spraviti na svojo stran.
A Balantič je ostal velik pesnik, globoko čuteč in človeški. Naj navedemo nekaj odstavkov iz Vomber-garjevega govora:
„Ubogi Balantič! S svojo grozno
smrtjo je plačal svojo zvestobo Bogu in slovenstvu, proti brezbožnemu in breznarodnemu komunizmu v stalinski varianti, edini poznani v tistem času. Kaj bi pravil o večini takratnih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so bili na boljševiški strani, mnogi zavestno kot glavni tvorci in pospeševalci revolucije, drugi nevede ali sprenevedajoči se. Vsak naj opravi z lastno vestjo!
Iskal sem (za konec) Balantičev verz, ki bi predlagal kak slovenski program za sedanjost ali prihodnost, pa ga nisem našel. Je morda v tem veličina Balantiča, prav v tem, da ga nihče ne more uporabiti za kakršenkoli partikularen ali utilitaren namen, pa je vendarle vsem blizu? Blizu kot pesnik eksistenčne tesnobe in ogroženosti v silni stiski časa, pesnik vedno nove, vsem zapovedane duhovne poglobitve?“
Temu z zanimanjem spremljanem govoru je sledil nato odrski del: recitacije Balantičevih pesmi, ki so jih pripravili sedanji in bivši učenci Balantičeve šole pod veščo roko našega režiserja Frida Beznika.
Nastopilo je 13 parov otrok in zbor osmih deklet, ki so predstavili skupne recitacije. Potem pa je nastopila še vrsta solistov: fantov in deklet: Ivana Tekavec, Cilka Bregar, Lučka Jereb, Andre j ka Selan, Lučka Oblak, Tatjana Modic in Magda Zupanc; ter Boštjan Modic, Ivo Ur-
bančič, Emil Urbančič, Janez Krajnik, Franci Gril, Štefan Godec. Predstavili so vrsto dobro izbranih pesmi, ki so jih tudi .občuteno in skrbno podali, tako da smo lahko začutili pesnikovo dušo in bogastvo njegove besede. Glavni del je bil recitacija Balantičevega drugega, nedokončanega sonetnega venca, katerega magistrale so za konec skupno podali.
Ves večer je povezovala Irena Urbančič Poglajnova, narodne pesmi pa je pel sanjuški zbor pod vodstvom Andreja Selana.
Posebno se moramo ustaviti pri sceneriji; velikopotezno je odlični scenograf Tone Oblak razvil sicer abstraktno sceno, kateri pa je z luč-nimi efekti spreminjal vtis; posebej naj še omenim grozljivo krivenča-ste veje, ki so izražale grozo tiste dobe. Luči je efektno upravljal Pavle Malovrh ml., zvok pa Janez Jereb ml.
UKAZ TVOJ V KRVI K PETJU ME PRIGANJA je bil naslov tega recitaciiskega dela. Reči moramo, da so nas navdušile dobro izbrane pesmi, še bolj pa smo veseli, da se je med mladino in pod skrbno roko režiserja gornji verz tudi uresničil. Mladi so z ljubeznijo in študijem poživili slovensko besedo in s tem dali vedeti vsem prisotnim, da v njih še vedno gori nema bakla Balantičeve in slovenske besede.	TDmL
movino-. Dokler bomo imeli slovensko službo božjo in dokler jo bomo tudi redno obiskovali, toliko časa smo- in bomo katoliški Slovenci.
Pri sv. maši je prepeval Slovenski zbor pod vodstvom Janeza Mežnarja, pri orglah pa je sodelovala iz prijaznosti gospa Anka Savelli Gaserjeva.
Po sv. maši je bilo v Slovenskem domu v San Martinu pripravljeno skupno kosilo, katerega se je udele^ žilo lepo število rojakov. Zbrane goste je pozdravila predsednica Doma gospa Marija Keržičeva. Posebej je pozdravila in se zahvalila za darovanje jubilejne sv. maše delegatu dušnih pastirjev, prelatu dr. Alojziju Starcu, ter obema somaševalce-ma. Predsednica je tudi izrekla toplo- zahvalo svetniku Karlu Škulju, ker se je potrudil, da smo Slovenci dobili sv. mašo s slovensko- pridigo,-za ustanovitev slovenske šole iri sploh za vse dobro, ki ga je opravil za Slovence v San Martinu.
Po kosilu je dala predsednica besedo Lojzetu Rezlju, predsedniku Ze4 dinjene Slovenije,' ki je v krepkih besedah orisal prihod povojnih beguncev v San Martin, se spomnil pomembnega dela, ki ga je za Slovence opravil svetnik Kare) Škulj, kakor tudi njegovega kulturnega dela.
Sledil je sprejem novih članov in članic v članstvo Slovenskega doma v San Martinu. Sprejeti so bili: Damijan Boltežar, Tomaž Filipič, Aleksander Leber, Fredi Žigart, Andreja Corn, Andreja Verbič, Miloš Mavrič, Pavle Mavrič, Danica Petkovšek, Tomaž Petkovšek, Marko Avguštin, Veronika Jesenovec.
Dr. Jurij Rode se je nato zahvalil prelatu dr. Starcu in prof. Bergantu za sodelovanje pri jubilejni sv. maši. Nove člane in članice pa je prosil, da naj po-snemajo svoje starejše člane in članice, ki so vse svoje sile vložili za uspešno rast do-ma in zlasti še, da sanmartinsko skupnost ohranijo verno in narodno zavedno.
ŠAHOVSKI TURNIR
V Slomškovem domu s'e je končal šahovski turnir. Poleg domačinov so se udeležili tega turnirja še trije šahisti iz drugih Domo-v. Turnir je organiziral športno-rekreacijski odsek Doma, vodil pa ga je Stane Škerlj.
Turnira se j'e udeležilo skupaj deset šahistov. Zmagal je eden naših najboljših šahistov Jože Marolt iz San Justa. Drugi je bil Gregor Verbič iz San Martina, tretji pa domačin Franc Vester. Turnir je bil do konca napet, kajti šele v zadnjem kolu je določila vrstni red na vrhu igra Marolt — Vester (1:0). Tudi v predzadnjem kolu je bila odločilna
tekma Vester 1: Verbič			0.	Končna	
lestvica je sledeča:					
		D	R	I	Toč.
I.	Marolt Jože SJ	8	—-	1	8
	Verbič Gregor SM 9		' 7	1	71/a
3.	Vester Franc	7	—	2	7
4.	Žakelj Janko	6	—	3	6
5.	Magister Albin	M 4	2,	3	5
6.	Tomazin Franci	4	—	5	4
7.	Škerlj Stane	3	1	5	314
8,	-Skubic Tone	2	—	6	2
9.	Avguštin Aleš	2	—	6	2
10.	Grčar Viktor	—	—	9	—
Športni rekreacijski odsek Slomškovega doma je letos organiziral dve .nogometni tekmi. Eno moštvo so- sestavljali „poročeni možje“ drugo' pa „ledik fantje“. Prvo tekmo je dobila mladina, 6:4. Ker je bila tekma zelo napeta, zanimiva in precej izenačena, je bilo takoj po tekmi sklenjeno, da se bo odigrala še ena tekma.
V nedeljo, 4. julija smo se spet zbrali na domačem igrišču. Takrat so možje dokazali, da so še v formi in premagali mladce s 6:4. Po tekmi je b.ilo skupno kosilo. Med njim pa smo že nastavili datum za odločilno tekmo-, ki bo v nedeljo, 2. oktobra po maši. Po kosilu smo odigrali eni še tarok, drugi truco, tretji pa so kramljali.
Športno rekreacijski odsek je tudi organiziral 'asado za mladino in mladoporo-čene pare. Ob zvokih lepih melodij je potekel lep večer. Odsek se prav lepo zahvaljuje ramoški mladini za sodelovanje pri organizaciji vseh prej omenjenih srečanj.
MALI OGLASI
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ZDRAVSTVO
Marta Marija Križ — kinesiojoginja; M. Triangellis 480 . Ituzaingo - Tel. 661-0354.
UČENJE
Profesorica za matematiko, fiziko in kemijo. Privatne ure. Grem tudi na dom. Za Slovence popust. Tel. 782-3670.
ZDRAVNIKI
Dr. JURE BAJUK. Splošna kirurgija. Avellaneda 384, Mendoza. Tel. 256818
SERVIS
Dolenc Lojze — popravila barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo,
T.	E. 651-2176.
ARHITEKTI
Andrej Duh — izdelovanje načrtov, vodstvo in gradnje del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. P. Moreno 991, 5. nadstr. C — 8400 Ba-riloche.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320
-	poned., torek, četrtek od 16 do 20.
POGREBNI ZAVOD
ORIENTE S.R.L. — Prevozi — Poroke
—	Rešilni avtomobl i — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Ca-mino de Cintura), San Justo, prov. Bs. As. T. E. 651-2500.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolívar 224, Ramos Mejía, T. E. 654-0362.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martínez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374.
SANITARNE NAPRAVE
Jančič Feliks in sin — Inštalacije centralne kurjave :n ohlajevanja - popravila — Lugones 3238 - 1430 Capital - T. E. 542-3519.
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odo-' britev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za
vaš dom - L. Vernet 4226 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
Zapisi in
KNJIŽNICA DUŠANA
Argentinski Slovenci so ponovno pokazali svojo kulturno vitalnost, saj so v zadnjem času izdali kopico novih knjižnih izdaj. Večina knjig je izšla pri Slovenski kulturni akciji, ki je osrednja knjižna založba slovenskih izseljencev.
1.	Najprej bi omenili knjigo planinskega pisca Vojka Arka „Cerro Shaihueque“. Knjiga, ki je izšla konec lanskega leta pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu, popisuje planinski izlet na goro na severni strani jezera Nahuel Huapi. Izlet ni zahteven, saj gora ni plezalni izziv. A ob vsem tem se pisec poglablja v spomine, ki mu vstajajo ob poti. Knjiga obsega 79 strani in je izšla kot 5. izdaja knjižne zbirke „Gore“, ki jo pripravlja Slovensko planinsko društvo v Argentini. Knjigo je opremila in ilustrirala Bara Remec.
2.	Druga knjižna izdaja, ki je prišla iz Argentine, je knjiga Franca Sodje „Pisma mrtvemu bratu“. Za to delo je avtor prejel literarno nagrado „Vstajenje“ za leto 1987. Tudi ta knjiga je izšla pri Slovenski kulturni akciji in1 obsega 210 str. Knjiga je nekaka avtobiografija v obliki pisem mrtvemu bratu. Iz knjige diha hvaležnost, globoka vdanost in zaupanje v Boga in tudi življenjski optimizem in vera v božje usmiljenje.
3.	Prejeli smo tudi knjigo prof. Karla Rakovca „Posneti soneti“. U-
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejía - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejía - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Córdoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.80 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEHA. V pritličju poslopja S,loge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756
T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9.30	do 11.30 (gdč. Julka Moder).
Slovenska šahovska zveza sporoča, da -se bo letos vršil zopet turnir prvakov. Odigral se bo v prostorih Slomškovega doma. Začel pa se bo v drugi polovici meseca septembra. Na tem turnirju ima pravico igrati tisti šahist, ki je kdaj bil prvak krajevnih turnirjev ali pa je zmagal kakšen turnir Zedinjene Slovenije.
KRIŽANKA
Vo-dorano: 1) Pisana tropska ptica. 6) Velmož. 11) Ovčji samec. 12) Njiva a;li travnik ob gozdu. 14) Naglavni robec (4. skjon). 15) Bleščeče u-snje. 16) Spremeni smer gibanja. 18) Vodna ptica. 19) Okrajšava za pridevnik. 20) Podoben klinu. 22) Okrajšava za starejši. 23) Neopazno prodirajo. 25) Potemtakem. 27) Suh in vroč veter v a-rabskib puščavah. 29) Nepodpisani avtor. 31) Športniki. 32) Prislov, ki izraža vprašanje po kraju. 33) Liker iz melase. 35) Nekateri. 36) Časovna enota. 37) Kdor hodi peš. 39) Krščanski napis; začetnice: Iesus, hominum salva tor. 41) Kazalni zaimek. 42) Ljudožrc. 44) Znak za nikelj. 45) Nanašajoča se na ajdo. 46) Konj arabske pasme.
Navpično: 1) Zrezek iz zmletega mesa. 2) Ober. 3) Izdelovalec kruha. 4) Veznik. 5) Beličnik, člo-
V nedeljo, 11. septembra 1988, bo v cerkvi Marije Pomagaj na R. L. Falconu ob 9.30 sv. maša ob 42-letnici usmrtitve očeta in poveljnika SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA
generala Leona Rupnika,
nato kratka komemoracija pred spomenikom junakov. Govori lic. Stanko Jerebič. Za protikomuniste bi morala biti udeležba častna dolžnost. Bog - Narod - Domovina.
V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU
bo v soboto, 10. septembra ob 20. uri
INFORMATIVNI NARODNO-POLITICNI SESTANEK
o slovenskih političnih vprašanjih in -še zlasti o zadnjih dogodkih v domovini.
Vabi SLS
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cnkjati, Gregor Batagelj
«■■■«■■»■■■■■■■m.

OBVCSTILA
SOBOTA, 3. septembra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Tečaj za odrasle v Slovenski hiši ob
17.40.
Dan ZSMŽ v Slovenski hiši ob 19.15.
NEDELJA, 4. septembra:
Obletnica Rozmanovega doma v San
Justo.
'Mladinski dan na Pristavi v Caste-larju s celodnevnim programom.
SOBOTA, 10. septembra:
V Slovenskem do-mu v San Martinu
informativen politični sestanek s posebnim ozirom na razmere v domovini. Sklicuje ga SLS.
NEDELJA, 11. septembra:
Spominska počastitev generala Leona Rupnika, upravnika dr. Lovra Hacina in njegovih sodelavcev v Slovenski hiši. Ob 9.3-0 sv. maa, nato spominska beseda pred spomenikom.
Mladinski dan v San Justu s celodnevnim programom.
PETEK, 16. septembra:
Seja medorgani-zacijskega sveta ob -20. uri v Slovenskem domu v San Martinu.
SOBOTA, 17. septembra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Tečaj za odras-'e v Slovenski hiši ob
17.40.
Predstavitev knjige Zgodovina Ajdovca, kulturni večer S-KA, v Slovenski hiši oib 20. uri.
NEDELJA, 18. septembra:
Obletnica Slomškovega doma v Ra-
mos Mejia.
SOBOTA, 24. septembra:
Razstava akad. sli-karice Bare Remec pri SKA, v Slovenski hiši; odprtje od 20. uri.
NEDELJA, 25. septembra:
Razstava akad. slikarice Bare Remec v Slovenski hiši od 16. do 21. ure. Mladinski dan v Slovenski vasi.
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión NO 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión NO 3824 |
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 198&
Za Argentino A 250; pri pošiljanju po pošti A 300; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Vi-ktringer 26.
TALLERES GRAFICOS "VELKO” SJR.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215
PONEDELJEK, 10. oktobra:
Celodnevno srečanje javnih delavcev
ob 9. uri na Slovenski pristavi.
SDO
SAN JUSTO
vas babita na
SFZ
27. mladinski dan
11. septembra 1988
ob
ob
8.00 sveta maša v stolnici 9.15 tekmovanje v odbojki © oib 13.00 kosilo • ofo 19.00 kulturni program
Za veselo družbo bo poskrbljeno. Pro-sta zabava ob zvokih
SUPER ISKRA
vek brez pigmenta. 6) Nazaj, na hrbet. 7) O-krajlšava za lastnoročno. 8) Stran neba. 9) Grška sveta -gora. 10) Gledališke objeke. 13) Slanik. 1-6) Namaže z lojem. 17) Ki ima obliko črke S. 20) 20) Se premakne. 21) Na tisti' kraj. 28) Ječmenova kava. 24) Na kratko pove. 26) Na drugi stra-
ni. 28) Umolkne. 30) Tanko tkivo, ki veže. 3-1) Menjačica, enoceličar. 34) Zajedavke, mrčes. 36) Senčnica. 37) Domača ptica z zelo dolgim pisanim perjem. 38) Staroruski vladar. 40) Latinski prislov, ki se uporablja za potrditi, da je citat dobeseden. 42) Kadar. 43) Šesta nota lestvice.
Ostanimo zvesti svojim koreninam!
Obletnica Slomškovega doma
NEDELJA, 18. SEPTEMBRA 1988 Vljudno vabljeni!
37. MLADINSKI DAN
prošnja
ČERNETA — TRST
vod v knjigo je napisal v Argentini živeči pesnik France Papež. Delo so ilustrirali Marjan Eiletz, Bara Remec, Ivan Bukovec, France Papež in Jure Vombergar. Knjiga obsega 89 strani in je izšla kot 131. izdaja Slovenske kulturne akcije leta 1987. Pesnik je na svojski, osebni način, prevedel sonete iz vrhov svetovne književnosti iz petih jezikov. Poleg posnetih sonetov dobimo v novi knjigi še triindvajset Rakovčevih sonetov z globoko tematiko in močno izrazno silo. Knjiga velja za življenjsko delo prof. Rakovca.
4.	Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa nam je poslal knjižico „Načela, pravila in pc-slovnik“. Naj povzamemo nekaj stavkov iz uvodne besede. „Slovenski srednješolski tečaj v Buenos Airesu je danes nedvomno ena pomembnih ustanov naše organizirane skupnosti. Prepričani smo da je večini buenoaireške srenje močno pri -srcu njegov vsestranski razvoj. V teku 25-ih let se je naša ustanova razrasla v mnogih ozirih - in je, naravno, njeno delovanje postalo bolj razvejano. Starši dijakov bodo tukaj brali, kaj lahko pričakujejo za svoje hčere in sinove od tečaja in kako bomo to dosegli s skupnimi močmi. Profesorji in u-pravno osebje pa naj v teh pravilih prav tako kot dijaki, gledamo predvsem zapis častnih dolžn-osti, kate-
re z ljubeznijo do slovenske srednješolske mladine tudi mi sprejemamo nase.“ Pravila so bila sprejeta in potrjena na seji profesorskega zbora . dne 12. decembra 1987 in so- stopila v veljavo s šolskim letom 1988.
Knjižnica Dušana ‘Černeta pripravlja drugi del Bibliografije slovanskega tiska v Argentini, ki bo popisal slovenski periodični tisk. Proi-elimioi argentinske iSlofvence, da bi nam pomagali pri zbiranju gradiva za tioi delo. V poštev pridejo naslednje periodične izdaje:
MLADINA — List za slovenski o-troški vrtec. Izhajal je v letih 1950-1952. Nimamo niti ene številke tega glasila.
SVOBODNA (BESEDA — List je bil razmnožen in so izdajali člani Slovenske demokratske stranke. Vendar ni hiloi uradnoi glasilo stranke.
SLOVENSKA VAS — Glasilo društva v Slovenski vasi pri Buenos Airesu.
SLOVENSKA POT.
SMER V SLOVENSKO DRŽAVO.
VESTNIK — Glasilo društva Slovencev v Mendo-zi.
V poštev pridejo- tudi vsa glasila slovenskih domov v Argentini.
Objavljamo gornje poročilo iz Trsta, ki ga je napisal v letošnjo 7. številko Mladike upravnik knjižnice prijatelj .Marijan Pertot. Zaprošene izdaje lahko pošljete direktno v Trst — Knjižnica D. Černeta, Donizetti 3, Trieste 34133; ali preko našega lista. Hvala.
Slovenska vas — 25. septembra
(
8.45 Dviganje, zastav 9.00 Mladinska sveta maša 10.30 Pričetek tekem
12.00	Kosilo-
17.00	Kulturni program
19.00	Prosta zabava
sodeluje: “ZLATA ZVEZDA”
ZVIŠANE SOCIALNE PODPORE ZA ČLANE SLOGE
1. OKTOBRA BO MUTUAL SLOGA SPET ZVIŠALA SOCIALNE PODPORE ZA SVOJE ČLANE, KOT SLEDI:
Podpora za:	Člani z navadno hranilno vlogo			člani s Karto
	A 10— A 50	A 50 —A 100	Nad A 100	SLOGA
Poroko	60.-	200-	300-	2.00-0-
Rojstvo	60.-	200-	300-	2.00-0.-
Zaključek uradne srednje šole	6-0.-	200-	300-	2.00-0—
Stalno in popolno nesposobnost za delo	200-	500-	800-	5.0bo.-
Smrt	200-	500-	800-	5.000-
•	Za podpore so potrebne tudi o-bičajne čakajne dobe: (1 leto za poroko, rojstvo, zaključek uradne srednje šole. 3 mesece za stalno in popolno nesposobnost za delo, smrt).
© Do 30. 9. 1988 si lahko nabavite KARTO S-L-OGO, če imate v navadni hranilni vlogi vsaj A 350. Od 1. 10. 1988 bo za nabavo KARTE S-LO-G-A potrebna naloižba A 600. Informirajte se o višini svoje navadne hranilne vloge. Morda ¡lahko že z malim doplačilom prestopite v višjo skupino, ali pa si celo nabavite KARTO SLOGA.
© Tistim, ki že imajo KARTO SLO GA ni treba doplačevati, obresti od njihove vlo-ge za to zadoščajo.
© Med vsemi imetniki KARTE SLOGA do 11. 11. 1988 bomo na centralnem mladinskem dnevu v Slovenski vasi, v nedeljo, 13. 11. 1988 izžrebali nagrado: Hranilno v;logo v MUTUALU SLOGA v znesku A 5.-000.-.
• Informacije (osebno ali po telefonu) dobite in vse potrebno uredite v naši glavni pisarni (ob delavnikih od 10. do 19. ure) in v podružnicah.
V SLOGI JE MOČ!