[DVIGA
LETO V.	GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA	JULIJ 1976
V drugi polovici leta moramo storiti vse, da nadoknadimo cim vec izgub v prvem polletju
Za nami je že polovica leta. To obdobje je bilo letos manj uspešno, kot pa smo načrtovali. Največji izpad poslovnih zadolžitev beležimo prav pri prodaji in proizvodnji. Slabi rezultati na teh področjih pa spravljajo poslovanje celotnega podjetja v težak položaj. Z uspešno finančno in kreditno politiko smo te negativne posledice precej omilili, tako da delavci nikdar niso ostali brez dela in osebnih dohodkov.
Seveda pa bomo le morali prodati blago in uresničiti plan proizvodnje, da bo končni cilj res dober.
Za tako slabo poslovanje so med drugim krivi poslabšani kreditni pogoji za gradnjo stanovanj v preteklem letu, ukinitev potrošniških posojil in novi plačilni pogoji spomladi letos. Temu je svoje dodala tudi dolga in snežno izdatna zima.
Prav v zadnjem letu pa tudi zasledimo močan padec kupne moči pri individualni gradnji in zmanjšanje le-te v korist blokovne gradnje. Ob vseh teh težavah pa se srečujemo z vedno močnejšo konkurenco in beležimo celo vrsto kapacitet na področju stavbnega pohištva, ki so pričele z obratovanjem prav v zadnjem letu. V tem času pa ni manjkalo notranjih slabosti In napak, ki se kažejo predvsem v malomarnosti, nedelavnosti, nesodelovanju in premajhnem znanju posameznikov na svojih delovnih mestih.
Današnji sistem poslovanja postaja vse zahtevnejši in večina delavcev se dobro zaveda, da probleme lahko rešujemo samo z delom, znanjem in sodelovanjem. Zato bodo prav ti delavci prej ali slej našli pravično in učinkovito zdravilo tudi še za tsite, ki kvarijo njihovo delo, rezultate in odnose.
Zaradi vseh teh dejstev, rezultati v polletnem obdobju niso zadovoljivi, veliko izgubljenega pa lahko še nadoknadimo, če bomo le znali in hoteli izkoristiti vse možnosti.
Prodaja bo morala tudi v času kolektivnega dopusta intenzivno delati, saj ima spet na voljo potrošniška posojila, širok izbor prodaje (tudi program v natur izvedbi), veliko povpraševanje, široko trgovsko mrežo in veliko sposobnih kadrov ter uvedene nekatere nove komercialne in delovne prijeme.
Od vseh akcij na potresnem področju kaže, da smo najbliže izvozu v Italijo, kjer so zelo konkretni razgovori za izvoz začasnih bivalnih prostorov »barak« v vrednosti več milijard starih din. Realizacija te pogodbe bo omogočila nadoknadili veliko izgubljenega v prvem polletju, seveda pa tudi od celotnega kolektiva zahteva veliko naporov.
Ocenjujemo, da končni rezultat ne bo slab, kajti nekatere izkušnje pri izvozu stavbnega pohištva v Nemčijo to pot moramo koristno uporabiti.
Zaostajanje poslovnih rezultatov je imelo za posledico močno zaostajanje investicijskega plana, kar bomo prav tako morali v čim večji meri nadoknaditi, saj so novi poslovni prostori v TOZD montažni objekti nujni, nove poslovalnice prepotrebne, korak naprej pa moramo narediti tudi v TOZD stavbno pohištvo, da bi tako zadržali svoje mesto v jugoslovanski konkurenci.
Naslednja pomembna akcija po kolektivnem dopustu bo prav gotovo sprejem srednjeročnega plana podjetja in reorganizacija podjetja ter njeno še čvrstejše vključevanje v SOZD GLG.
V okviru srednjeročnega plana moramo med pomembnejše šteti tisti del, ki rešuje oskrbo Jelovice s surovinami, kajti prav s tem srednjeročnim programom si bo Jelovica po dolgih letih ponovno in trajno zagotovila celotno oskrbo z lesom iz domačih gozdov (SOZD GLG).
To so le nekatere pomembne naloge, ki nas čakajo po vrnitvi iz dopusta, po drugi strani pa tudi možnosti, da v veliki meri uresničimo naše planske cilje za letošnje leto.
GLAVNI DIREKTOR Tine Kokelj, dipl. oec.
V imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in v svojem imenu, čestitam članom kolektiva k prazniku vstaje slovenskega naroda 22. juliju in istočasno vabim na osrednjo slovensko proslavo v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, ki bo v četrtek, 22. julija v partizanskih Dražgošah.
Glavni direktor Tine Kokalj, dipl. oec.
Jelovica v PODBELI
Dva meseca je že minilo od potresa na Tolminskem. Akcija pomoči prizadetemu prebivalstvu je stekla na začetku zelo hitro, zadnji čas pa je vse manj slišati o odpravi posledic potresa. Res je, da so po terenu hodile komisije in ugotavljale škodo in načine, kako jo omiliti oziroma sanirati, res pa je tudi, da se zima vedno bolj bliža in da skoraj nobena hiša, ki jo bo potrebno porušiti še ni bila zgrajena na novo.
Lepo vreme je nudilo priložnost za hitro in dobro odpravo posledic. Vendar stanje je večinoma še vedno tako kot kmalu po potresu. Ljudje -še vedno prebivajo v počitniških prikolicah in sami poskušajo popraviti kar se da. Organizirana akcija pa še ni stekla. Predstavniki temeljne organizacije združenega dela Montažni objekti so kmalu po potresu odšli na Tol minsko in štabu za odpravo posledic potresa ponu
Kdo bo hitrejši?
dili vso strokovno pomoč, ki jo lahko nudi Jelovica. Kljub temu, da je Jelovica sodelovala pri graditvi Novega Skopja, kljub temu, da se je lani izkazala z izredno hitro gradnjo hiš na Kozjanskem, kjer je prav po zaslugi Jelovice marsikatera družina tiho preživela v toplem stanovanju, se sedaj na začetku julija sploh ne ve, ali bo tudi na Tolminskem pomagala Jelovica prebivalcem zagotoviti novo streho. In to kljub temu, da skoraj ni človeka, ki ne bi vedel o prednostih montažnih gradenj na potresnih področjih, kljub temu, da je ta način gradnje nahitrejši. Upravičeno lahko preko glasila Jelovice postavljamo vprašanje: »Kdo bo hitrejši«? Tu mislim ali graditelji hiš ali zima, do katere je le še nekaj mesecev. Zaenkrat kaže, da bo debelejši konec potegnila zima in potem se bo vsekakor treba vprašati: »Kdo bo tega kriv?« Menim, da je razvoj gradbeništva in tudi znanje strokovnjakov na tem področju tako, da bi morali precej prej vedeti pri čem smo. Posledice zime utegnejo biti celo podobne posledicam potresa.
J. Čadež
Sovodenj največ
Pri vpisovanju posojila so se torej najbolje »odrezali« delavci obrata Sovodenj. 55 delavcev je vpisalo 121 tisoč dinarjev, kar je 2200 dinarjev na zaposlenega. Vplačali so torej vsi delavci tega obrata in kar je še bolj pomembno, aprila je bila povprečna polovična plača na tem obratu 1510 dinarjev, vpisali pa so več. Presegli so poprečno za 682 dinarjev polovico mesečne plače, kar je največ v Jelovici.
Težko bi rekli, kaj je bilo odločilno, da so delavci posojilo za ceste vpisovali v tako velikih zneskih. Sicer pa je najbolje, da povprašamo njih same.
Kalan Mirko
—	obratovodja:
»Mislim, da je bilo odločilno mišljenje ljudi, ki vedo, da s tem posojilom koristijo tudi sebi. Malo je seveda prispeval naš »štab«, ki je ljudem tudi pravilno prikazal pomen posojila za ceste. Tudi sam sem se pri tem precej zavzel in kot vidite uspeh ni izostal.«
Stožinič Borka
—	delavka, pomočnik profili rca
Ona je na obratu vpisala največ glede na njen osebni dohodek. Verjetno pa je vpisala največ tudi v okviru celotne Jelovice. Njen aprilski osebni dohodek je namreč bil 2151 dinarjev. Borka pa je vpisala za 2400 dinarjev posojila. Torej več kot je njen mesečni dohodek. Dodam naj še, da ima Borka doma štiri majhne otroke in ima ta njena gesta še toliko večji pomen. Poglejmo kaj je povedala:
»Z možem sva se doma pogovarjala, koliko bova vp:sa-
la in se odločila, da bo mož (učitelj) vpisal 5000 Omarjev, jaz pa 2400 dinarjev. Mislim, da bom teh 100 dinarjev na mesec že prebolela, če bomo le imeli resnično korist od tega posojila. Sama sem prepričana, da jo bomo, zato sem tudi vpisala. Pa še nekaj sem mislila pri vpisu. Takrat ko ko se bo posojilo vračalo, bose bo možem verjetno gradila svojo hišo in vsak dinar nama bo prav prišel. Trenutno smo brez avta, ker sc nam je prejšnji na tej slabi sovoderj-ski cesti pokvaril in novega ne mislimo kupiti. Veliko pa z možem tudi potujeva in vidiva, da so ceste v Jugoslav'-ji resnično velik problem in če je treba pomagati, kaj rada to storiva.«
Milka Debelak
—	kuharica
»Prispevala sem enomesečni osebni dohodek. Ker ni treba takoj vse plačati, mislim, da to ni preveč. Seveda pa sem pri vplačilu malo mislila tudi na novo cesto —- asfalt — do Sovodnja. Že dolgo nam ga obetajo in morebiti bo sedaj tudi za to cesto denar, ko se bo po vsej Sloveniji toliko zbralo.«
Janko Oblak
—	čepilec
»Vplačal sem 3600 dinarjev, kar je nekaj več kot je moj osebni dohodek. Imam tička, ki je za to cesto skozi Sovodenj edino vozilo, ki še zdrži te kotanje. Če pa bomo dobili asfalt bom tudi sam lahko kupil večji avto. Le da bi kmalu začeli delati, saj je sedaj stanje resnično nemogoče.«
Jernej špik
—	delavec
»Bil sem predsednik komisije za vpis posojila. Moram
Stožinič Borka
reči, da ni bilo potrebno preveč prepričevati ljudi r.ai vplačajo, ile vzgled smo jim dali in tako sem sam plačal 4800 dinarjev. Prepričan sem,
da je posojilo dobra poteza, saj je denar namenski in bo torej šel izključno za ceste. Te pa so še kako potreb te obnove. Tako kot jaz, tud:
ostali delavci menijo, da bo s tem posojilom končno prišla na vrsto tudi na naša cesta do Sovodnja in da bo le dobila asfaltno prevleko.« j. č.
Poslovanje po domače!
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti TOZD trgovina je na svoji seji dne
16.	junija 1976 obravnaval odgovorne delavce iz poslovalni ce Zagreb, zaradi kršitve de lovne dolžnosti. V poslovalnici se je namreč ugotovilo, da odgovorni delavci niso redno podjetju odvajali denarja od dnevne prodaje. Tako je Biondic Mijo imel pri seb. doma v času od 5. maja do
13.	maja 1976 din 106.187,25, Topolovac Perica v času od 31. 3. do 26. 4.	1976 din
45.689,50 in od 8. 4. do 14. 5. 1976 din 22.330,95 in Hus Boris od 11. 5. do 14. 5. 1976 din 69.997,05. Tako odgovorni delavci en mesec in pol niso podjetju odvedli din 244.204,75 in s tem podjetju onemogočili pravilno in nemoteno poslovanje.
Zaradi take kršitve delovne obveznosti jih je odbor pri-
znal za krive in je izrekel sledeče ukrepe:
Biondic Miju in Topolovac Perici ukrep »prenehanje lastnosti delavca v združenem de-
lu«, Hus Borisu pa »javni opomin«.
Pripominjamo, da so organi za notranje zadeve Zagreb podali za Biondiča in Topolovca tudi kazensko prijavo javnemu tožilstvu.
Pavlin Frane
Začasne in trajne rešitve
Delo v poslovalnici Zagreb je vsekakor moralo ponovno steči kar najhitreje tako kot je potekalo prej. Ta poslovalnica je namreč po prodaji na drugem mestu in seveda zaradi njenega velikega zaledja vsake težave lahko pomenijo velik izpad prodaje. TOZD 3 je takoj poslal v Zagreb na delovno mesto vršilca dolžnosti šefa poslovalnice tovariša Pagona, tovariša Osredkarja iz prodajnega oddelka pa na začasno delovno mesto prodajalca. Seveda sta ti dve namestitvi le začasni, zato je
Do 5. julija vpisanega 1,411-070 din posojila
V	podjetju je vpisalo do 5. julija posojilo 837 članov kolektiva ali 79,48 % od zaposlenih. Poprečno na enega vpisnika je vpisano 1.721 dinarjev ali 12 dinarjev manj, kot znaša polovica mesečnega osebnega dohodka zaposlenega. Delovna organizacija je vpisala 80 % posojila od predvidene vsote. Z ozirom na to, da smo se dogovorili, da bomo zaključili z vpisom posojila pred kolektivnim dopustom in da nam še manjka 20 %, bodo morale vpisne komisije potrkati na zavest še tistih članov kolektiva, ki posojila še niso vpisali, vendar precej manj, kot pa znaša njihov polovični mesečni zaslužek. Rezultat vpisa posojila pa je v TOZD odnosno po vpisnih mestih naslednji:
V	skupnih službah je posojilo vpisalo 101 zaposlen ali 2.274 din na vpisnika, v TOZD stavbno pohištvo 558 ali 1.159 din, v TOZD trgovina 48 (brez poslovalnic) ali 2.187 dinarjev in v TOZD montažni objekti 130 ali 1.696 dinarjev. Pod planom posojila sta torej stavbno pohištvo in TOZD montažni objekti, in sicer prvi za 35.— din in drugi za 110.— din, dočim sta TOZD trgovina in skupne službe nad planom, in sicer prvi za 174.— din, drugi pa za 96.— dinarjev. Po vpisnih mestih pa je stanje nekoliko drugače, saj je obrat Sovodenj močno presegel plan in sicer kar za 692.— din, Gorenja vas pa za 193.— dinarjev, dočim ostale vpisne enote plana do danes še niso dosegle. Zato še enkrat apeliram na zavest in solidarnost vseh tistih, ki svoje dolžnosti še niso opravili ali pa so jo opravili samo delno, da to storijo čim preje.
Ob tej priliki bi se zahvalil vsem članom vpisnih komisij, kakor tudi vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri vpisu posojila, še posebno pa se zahvaljujem članom kolektiva — vpisnikom posojila — z željo, da naša delovna organizacija doseže, odnosno preseže našo skupno obvezo.
Pavlin Franc
Jelovica takoj razpisala nova delovna mesta in izmed prijavljenih že izbrala novo »posadko« poslovalnice Zagreb, 15. julija bo nastopil delo tovariš Planinič in sicer kot vodja poslovalnice. Tovariš Planinič je diplomirani inženir, prej pa je delal v poslovalnici tovarne »Stjepan Sekulič« in vsekakor dobro pozna delo, ki ga naj bi vodil v poslovalnici Zagreb. Na delo pa je že bila sprejeta tudi nova blagajničarka, ta pa je bila prvi teden julija že tudi na praksi v Puli.
Poslovalnica Zagreb je v prvih mesecih bila precej pod planom prodaje. Že prvi mesec nove uprave, torej pod vodstvom Pagona je dosežen precej boljši rezultat in mesečni načrt je bil dosežen 77 odstotno. Seveda ta prodaja še vedno ni taka kot je treba, vendar je pričakovati, da se bo normalizirala po 15. juliju. Se posebno je ta trditev upravičena, če upoštevamo, da tržišče na širšem področju Zagreba in seveda sploh v Zagrebu ni bilo obdelano. Tako je precej nazadovala prodaja individualnim kupcem, še po-
*U7
JELOVICA
sebno pa se je poznalo to, da nihče ni posebej načrtno delal na prodaji gradbenim podjetjem. Zato bo to osrednja naloga v prihodnje kakor tudi prodaja projektivnim podjetjem oziroma bolje rečeno tesnejše sodelovanje z njimi, saj projektiranje dimenzij oken in vrat Jelovica pomeni tudi prodajo teh iz delkov. Prav tako bo potrebno temeljito obdelati tržišče širše in daljše okolice Zagreba, kjer je zagotovo še veliko možnosti za uspešno prodajo.
Mislim, da ni delavca, ki se ni preko dnevnega časopisja, radia in televizije seznanil s posledicami katastrofalnega potresa, ki je prizadel severovzhodno Italijo in kjer je bilo blizu tisoč mrtvih ter pri nas Posočja, kjer na srečo ni bilo mrtvih in ranjenih, zato pa je bila povzročena velika materialna škoda.
med ljudmi dovolj razvit čut solidarnosti in da se nikomur v naši 'družbi ni potrebno bati, da bi v primem naravne katastrofe ostal osamljen in brez pomoči.
POMOČ JELOVICE
Vsi delavci v Sloveniji so junija za odpravo posledic potresa na Tolminskem prispevali enodnevni zaslužek. Delavci Jelovice pa so se odločili, da prispevajo še več in sicer so eni najbolj prizadetih vasi, to je Podbeli poda-
V vasi Podbela je porušeno večina hiš. Tak je pogled na eno izmed 40-tih, ki jih bo potrebno porušiti
Zlasti so bile pri nas prizadete vasi med hriboma Stol in Mangart, predvsem Bre-ginj, Sedlo, Podbela, Žaga, Čezsoča, Srpenica, Kobarid in še nekatere. V teh krajih so bile poškodovane tudi najbolj masivne iz kamna graje ne hiše ali pa celo take, ki so bile zgrajene pred mesecem ali dva pred potresom. Veliko je hiš, ki so dobile oznako — rdečo piko ali rdeč križ — kar pomeni porušiti, saj je v njej prenevarno živeti, saj se tla še potresejo. Po podatkih komisije, ki je kmalu po potresu odšla na teren je poškodovanih več kot 5200 zgradb, od tega je v glavnem povsem neuporabnih 807 hiš. težje poškodovanih pa je 1648 hiš.
Kmalu po potresu je po vsej Sloveniji stekla solidarnostna akcija za pomoč potresno prizadetemu območju, predvsem z zbiranjem posteljnine, šotorov, počitniških hišic, postelj in podobno. Ta akcija je pokazala, da je
rili montažno hišico, štab za odpravo posledic potresa je tam postavil temelje in v šestih dneh so Jdlovičini monterji postavili novo hišo. 10. junija je bila slovesnost, na kateri je predsednik sindikalne konference OOS Franc Stražar izročil ključe predstavniku štaba za odpravo posledic potresa v Tolminu. Ta pa je takoj zatem slovesno odprl hišo in vanjo kot prvega povabil predsednika krajevne skupnosti Podbela — Borja-na Mirka Marcola, ki bo v njej stanoval leto dni s svojo družino. Seveda je bil Marcola nadvse srečen, saj je njegova hiša toliko poškodovana, da v njej ni mogoče živeti. Za glasilo »Jelovica« je ob tej priložnosti povedal:
»Hišo sem dobil jaz zato, ker je tako odločila krajevna skupnost. Imam štiričlansko družino, od tega sem zaposlen le jaz. Hišica mi je izredno všeč in skoraj nikogar ni v vasi, ki jim ta način gradnje ne bi bil všeč. V trgovini smo imeli 40 prospektov teh
Slovesnosti ob otvoritvi se je udeležilo precej povabljenih gostov
Predsednik konference sindikata OOS Jelovice Franc Stražar izroča ključe predstavniku štaba za odpravo posledic potresa
hiš in takoj so ljudje vse pobrali. Malo so sicer drage te hiše, drugače pa so izredno lepe.«
Na slovesnosti je bilo precej gostov, ki so vsi pohvalili gradnjo. Hišica res ni velika saj ima dnevno sobo s kuhinjo, sanitarije in še spalnico, vendar je za to področje v tem trenutku zlata vredaa. Brez dvoma pa se je Jelovica s tem darilom Tolminskemu uvrstila med tista podjetja, ki so prispevala največ, saj je vrednost te hiše približno 15 starih milijonov dinarjev.
Delegacija Jelovice, ki jo je vodil glavni direktor Tine Kokelj je ta dan obiskala še nekatere druge vasi v tem delu Tolminskega, predvsem pa se je precej časa zadržala v Bre-ginju, kjer je potres najbolj poškodoval hiše. Tamkajšnji predsednik krajevne skupnosti se je močno zanimal za možnosti postavitve montažnih hiš, saj vaščani žele v Breginju zgraditi povsem novo vas, saj je stara vas arheološko izreden redek spomenik in jo nikakor ne bi smeli porušiti. Tudi on se je oskr bel s kopico prospektov Jelovice.
SODELOVANJE
JELOVICE NA
TOLMINSKEM
Znano je vsem delavcem, da je Jelovica doslej sodelovala pri odpravljanju posledic potresa v Skopju, na Siciliji, na Kozjanskem. Povsod so delo monterjev in izdelke pohvalili in so bili skoraj vs; prepričani, da je taka gradnja na tem področju najbolj primerna. To pa potrjujejo tudi izkušnje strokovnjakov, ki dajejo prednost montažnim objektom. Predvsem ne moremo mimo naslednjih ugotovitev:
Povsem upravičeno je torej vodstvo temeljne organizacije stopilo v stik s štabom za odpravo posledic potresa na Tolminskem in s svojimi ponudbami in predvsem z izkušnjami pomagalo pri odločitvah za vrste gradenj. O tem, kakšne pa bodo odločitve Slaba, pa bomo verjetno lahko že poročali v naslednji števil-
ki. Jelovica je storila vse. da bi ti ljudje prišli do stanovanj, saj je povsem jasno da je primer Kozjanskega dovolj prepričljiv. Tam se je doslej zgradilo blizu 120 hiš in zadovoljni so vsi. Zagotovo bodo tudi ljudje na Tolminskem če se le bodo odločili za montažne objekte Jelovice.
j. Čadež
Vrata so odprta za prvega stanovalca
Krajevni samoprispevek v Škofji Loki večina »za«
Zadnjo nedeljo v maju je bil v škofjeloški krajevni skupnosti referendum za uvedbo samoprispevka občanov, s katerim naj bi se v prihodnjih petih letih zgradili naslednji objekti:
Potresna varnost teh objektov je največja.
čas gradnje po potresu ali pa sploh je izredno hiter, Č4 je plošča namreč le 30 dni Vzdržljivost materiala je celo večja kot pri sedanjih klasičnih hišah (Vse na j starejše hiše, ki so stare t-udi do tristo let in ki jih poznamo v Sloveniji so pretežno lesene).
Ta gradnja je primerna tudi na terenih, kjer klasična ni mogoča (na primer na močvirnatem).
Cenenost teh hiš je precejšnja. Kvadratni meter stane nekaj več kot 300.000 starih dinarjev, medtem ko je v zidanih več kot 700 tisočakov.
Toplotne izolacije so večje, kar pomeni precejšen prihranek na kurjavi.
Prihranek je tudi na kvadraturi, saj tanjši zidovi dosti prinesejo.
TV pretvornik na Lubniku tržnica v Škofji Loki vrtec v Podlubniku cesta Puštal—Sora (asfalt)
športni center Škofja Loka športno Igrišče na Trati kulturni dom v Škofji Loki družbeni center v Škofji Loki
Referendum je uspel in sicer je od 8014 vpisanih volilcev glasovalo 4391 volilcev ali 54,79 % za plačevanje samoprispevka Uspeh ni bil najboljši, ker je bil po mnenju družbenopolitičnih organizacij razpisan v težkem času, ker program tudi ne rešuje nekaterih prav tako težkih razmer v svetu, ker je bil za nekatere, ki so preveliki lokalisti, preveč obširen in ker je bil visok tudi delež, ki ga bo potrebno plačevati, to je 2 odstotka od neto osebnega dohodka.
Da pa je vseeno uspel je zasluga predvsem velikega števila zavednih občanov, članov družbenopolitičnih organizacij, društev in klubov, ki so po svoje precej prispevali k uspešnemu izidu referenduma. Vsem, ki so glasovali »za« in tudi tistim, ki so zaradi določenih pomislekov ter zlonamernih govoric, ki so krožile v zadnjih dneh po Škofji Loki, glasovali »proti«, krajevna skupnost zagotavlja, da se zaveda nalog in odgovornosti, ki jih je z uspelim referendumom prevzela. Poseben 7-članski odbor in 5-članski nadzorni odbor bosta neposredno skrbela za najbolj smotrno in resnično namensko porabo zbranega denarja. Krajevna skupnost pa vas bo preko tovarniških glasil, zborov občanov in na druge načine obveščala večkrat letno o porabi denarja, ki se bo zbiral pri zato posebej odprtem računu Službe družbenega knjigovodstva.
predsednik sveta	predsednik skupščine
krajevne skupnosti	delegatov
Milan Osovnikar	Hauptman Jože
MARKETING včeraj, danes, jutri
Se ipred nekaj leti so podjetja zanemarjala, da, celo odklanjala vsako analiziranje tržišča in njegovo aktivno obdelavo. Vsak kilogram, vsak kos, vsako okno in vsaka vrata, vse je bilo praktično že prodano, ko je bilo proizve deno; če ne čez mesec, je pa čez tri mesece proizvod že menjal lastnika.
Tempora mutantur . .. Stvari so se zasukale in tržna situacija se je postavila na glavo, ali — s stabilizacijskega gledišča bolje rečeno — na noge. Dandanes trgovci iščejo kupce in jim ponujajo svoje blago. Potrošniki ne sprejemajo več vsega, pač pa izbirajo po svojem okusu, preudarku in materialnih možnostih. Torej je na trgovcih in na proizvajalcih, da ugotavljajo želje potencialnih kupcev in po njih oblikujejo proizvode in cene. Zagotoviti si interes kupcev, ugotoviti njihove želje in potrebe, po njih oblikovati proizvod in njegovo ceno ter ostale prodajne kondicije, pripraviti učinkovito propagando, to je danes naloga proizvajalcev. Ne vsiljevati, temveč prilagajati se, je na zahodu že dolgo poznano geslo, pri nas pa se uveljavlja šele zdaj v poslednjem času.
Vse to pa je naloga marketinga, ki bi mu v ožjem smislu mogli, malce banalno, reči tudi priprava prodaje, torej tisti del prodaje, ki ni vezan na operativno, tekočo problematiko, temveč na dolgoročne in srednjeročne odločitve v poslovni politiki prodaje. Aktivno obdelovanje trga, zbiranje informacij (pri marnih in sekundarnih) o tržnih premikih, o gibanju kupne moči prebivalstva, povpraševanju po določenih proizvodih, o konkurenci in njenih pristopih do kupca, itd., itd., to je prvi del naloge, s katero se ubada služba marketinga.
'Drugi del so zaključki na podlagi teh informacij in pravilno kanaliziranje le-teh ostalim službam (prvenstveno prodajnemu oddelku, poslovalnicam, itd.). S tem daje marketing impulze za pravilno ukrepanje v poslovanju prodaje. Spremljanje izvajanja navodil je samo hkratna funkcija marketinga. Inven-cije iz njih izhajajoče inovacije nikakor niso stvar la tehnične, temveč tudi ekonomske, tj. marketinške plati razvoja organizacije združenega dela, saj je plasiranje novega proizvoda odvisno od trga in njegove absorbcijske moči.
Področje dela je torej že po vsem naštetem izredno obširno in zahtevno. Pa je dela še več, vedno več ga tudi bo, vedno več bodo ostale službe zahtevale od njega.
Kako pa pri nas v Jelovici? Obstaja oddelek marketinga ali ne? Mnogo se sliši o tem, a oddelka ni. Tak oddelek (v večjih podjetjih je to kar sektor) mora zajemati določeno število strokovnjakov z ekonomskega, tehničnega, oblih kovalnega in sociološko-psiho-
loškega področja. Formalno pri nas ne obstaja niti oddelek analize trga, vendar si upamo trditi, da delno temu oddelku odgovarja sedanji sestav treh delavcev, ki opravlja delo takega oddelka analize trga, vedno bolj pa deluje (po svojih možnostih) na področju celovitega marketinga, čeprav so možnosti zaradi kadrovske nepopolnosti majhne. Kljub temu lahko rečemo, da so z našim delom ostale službe že lahko zadovoljne (da tudi so, potrjuje dejstvo, da se vedno znova obračajo na nas s potrebo po novih in novih mnenjih in zaključkih v zvezi s trgom, bodočimi perspektivami novih proizvodov, pokritjem tržišča s poslovalnicami in odpiranjem le-teh ter ostalimi solu-cijami v zvezi s poslovalnica-mi, ipd), saj ažurno lansira-mo svoje zaključke. Svoje delo že počasi (delujemo šele slaba dva meseca) kronamo s prvimi uspehi, ki se kažejo v
zaupanju posameznih služb in pa v odločitvah poslovodnih in samoupravnih organov, ki so bile sprejete prav na osnovi naših zaključkov.
Danes lahko ugotavljamo, da tisti začetni zametek tržnih analiz, ki ga je začel pred leti že tov. Bergant, po daljši prekinitvi nadaljeval jaz, danes postaja vse večji in odločnejši faktor v poslovnih odločitvah naše organizacije.
V bodoče bo ekonomski razvoj zahteval še močnejše angažiranje delovnih organizacij na področju obdelave tržišča. Tako bomo nujno tudi pri nas morali okrepiti našo sedanjo analizo trga, da bo še krepkeje stopila po sledeh razvitejših in uspešnejših podjetij ter v doglednem času popolnoma spremenila že danes krepko zastarelo proizvodno usmeritev delovnih organizacij. Saj je to v interesu vseh, mar ne?
Janez Tušek
Nova tovarna
Pred praznikom borca je bila v Novi Gorici slovesnost, ki so se je udeležili številni delavci in občani tega predela naše republike in pa številni gosti iz vse Slovenije. V Meblu so namreč slovesno spustili v tek novo tovarno ivemih plošč, eno največjih tovrstnih tovarn celo v Evropi. Za delavce Jelovice bo verjetno zanimivo nekaj podatkov o njeni velikosti in podobnem.
Tovarno so delali približno tri leta v tem času pa so zgradili pravega velikana. Zmogljivost tovarne bo namreč kar 104.000 m’ iveric, to pa pomeni, da od njenega obratovanja dalje v Jugoslaviji ne bo več potrebnega uvoza, saj bo pokrila vse domače potrebe. Celo več. Tovarna ima tolike zmogljivosti, da bo lahko del proizvodnje celo izvozila, za kar je že sklenila nekatere prodajne pogodbe. Investicija je bila iz-
redno draga. Za tovarno je bilo potrebno blizu 50 starih milijard dinarjev, denar pa so skupaj zbrali tovarna Meblo, Soško gozdno gospodarstvo (to bo tovarno tudi oskrbovalo z lesom), Lesnina in tovarna »Iztok« iz Mirna. Posebno zanimivost pa pove tudi podatek, da bodo iveri-ce sestavljene oziroma narejene iz pretežno lesa listavcev. 70 odstotkov bo namreč v strukturi iveme plošče lesa listavcev, 30 odstotkov pa bo lesa iglavcev. To je prva tovrstna tehnologija v Evropi, pomeni pa precejšnjo prednost, saj je področje, kjer bo tovarna zajemala les, pretežno najbolj bogato z bukovim lesom ali drugače rečeno z drvmi, ki jih bodo tako lahko najbolje izkoristili. Vsekakor je to velika pridobitev, saj se bo na ta način porabilo precej sedaj neuporabne surovine.
j-e.
Uskladitev
Na osnovi minimalnih kazalcev razvoja se je v okviru sestavljene organizacije že lani začela akcija planiranja, ki pa je pokazala, da so organizacije nerealno planirale in si prizadevale pridobiti več kot pa je možno.
Po prvi analizi potreb in zahtev se je pokazalo, da je največ zahtev po surovini iglavcev, toliko potreb, da nikakor niso usklajene z gozdno proizvodnjo. Značilno je-da se naši predelovalci večinoma usmerjajo na lesno surovino iglavcev, zanemarjajo pa listavec. Za predelavo listavcev ni interesa. Zdaj, ko se omejuje uvoz, se bo pred vsem treba zadovoljiti z domačimi viri in smotrno planirati in gospodariti.
Prav zaradi tega so pri delavskem svetu imenovali pose-
bno komisijo, 'ki bo skrbela predvsem za usklajevanje resničnih potreb in želja. Usklajevanje ni lahko, posebno ne pri žaganem lesu iglavcev, saj bi si vsaka organizacija rada zagotovila čimveč surovine. Le z medsebojnim dogovarjanjem je uspelo, da so se določene količine lesa namenile organizaciji Jelovica v Škofji Loki, ki je zaradi ukinitve uvoza bila najbolj prizadeta in ji je znatno primanjkovalo lesa iglavcev. Po dogovorih in medsebojnih sporazumih je komisiji uspelo da bo Jelovica lahko nemoteno poslovala še naprej.
Uspešno je stekla tudi akcija pri gozdno-ikmetijskih zadrugah (bohinjska Srednja vas, Sora), ko naj bi pripravili samoupravni sporazum o temeljih plana ter se v okvi-
ru tega dogovorili za delno pokrivanje potreb žaganega lesa v regiji zapredelavo in sicer v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Tako smo se v okviru sestavljene organizacije sporazumeli o količinski razdelitvi lesa, pereč problem pa ostaja vprašanje cen v prometu z žaganim lesom, ker na cene vpliva vrsta spremljajočih zunanjih vplivov. Tako nastopajo cene izvoza, domače cene, kontrolirane cene in cene v predelavi in je zato težavno poiskati zares realno ceno, tržno ceno, (ki je odvisna od kvalitete asortimenta in od njegovih dimenzij. Samoupravni sporazum o temeljih plana za gozdarsko in iesno industrijo v SRS predvideva, naj bi bile cene žaganega lesa in cene hlodovine v določenem razmerju. Iz poprečne cene žaganega lesa naj bi določili tudi ceno hlodovine. Vsekakor pa računamo, da se bo s stabilizacijo gospodarstva in urejenostjo lesnega tržišča problemi cene ustrezno reševali.
Delitev programa
Minimalni kazalci razvoja so pokazali tudi neusklajenost z družbenoekonomsko resolucijo, ki usmerja petletni razvoj, (kajti želje in inte resi so v precejšnjem razkoraku z realnimi možnostmi. Šele po tretji ponovitvi, na zahtevo delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela, so bili opazni realnejši prikazi in prilagonitev izhodišč ik dejanskemu stanju.
Vendar pa se je ob tem pojavil tudi problem delitve dela med organizacijami, takšne delitve, kakršno načrtuje samoupravni sporazum o združevanju v regiji — o delitvi programov. Najbolj sporno je pri delitvi progra-
mov pri stavbnem pohištvu, kjer je med dvema proizvodnjama treba uresničiti delitev na proizvodnjo oken in vrat. Oba proizvoda se v prodaji dopolnjujeta v celoto in z obema skupaj bi lahko dosegli boljši poslovni učinek. Vsekakor problem ni tako enostaven, saj zahteva ustrezna delitev večje premike delavcev, opuščanje določenih sredstev ter iskanje novega proizvoda. Vendar pa bi bila delitev do leta 1980 lahko vse-kakor izvedljiva.
V srednjeročnem planu naj bi tudi rešili vprašanje trgovine (prodaje) izdelkov, ker je na eni strani asortiman pester, na drugi strani pa ima organizcija Jelovica lastno razvito prodajno mrežo. V to mrežo in v sodelovanju z ve-čijimi trgovskimi hišami naj bi se vključili proizvajalci v regiji. Takšno naj bi bilo vodilo, vendar ga v sedanjem srednjeročnem programu še ni bilo mogoče uveljaviti. V srednjeročnem obdobju je predviden razvoj proizvodnje masovnega pohištva, za katerega se izredno zanimajo skandinavske in zahodnoev-evropske dežele.
Ob razpravi o srednjeročnem razvojnem programu je delavski svet sprejel nekaj sklepov, med njimi sklep, da morajo biti plani in predvidevanja v okviru sestavljene organizacije GLG Gorenjske javni, da jih morajo koordinacijski odbori za usklajevanje obravnavati in zbrati vse pripombe. Delavski svet je odločno vztrajal na stališču, da morajo biti vse investicije evidentirane zaradi usklajevanja in po načelnih določilih zakona ter se zavzel za to, da je treba dosledno upoštevati vse smernice načrtovanih planov.
D. S.
TOZD Montažni objekti
Presežen izvoz
Minila je prva polovica leta. Delajo se prvi zaključki o uspešnosti poslovanja. TOZD Montažni objekti zastavljenega plana v prvem polletju ni dosegla v celoti. Vzroki so predvsem v slabi kupni moči velikih gradbenih podjetij, ki so prej veliko kupovala grad-biščne barake. Vsekakor se pozna tudi novi zakon o načinu plačila in ncizgotovljene temeljne plošče v času, ko nas je presenetil sneg.
Cilj celega TOZD-a je da plan vsekakor dosežemo. Že mesec junij je bil zelo uspešen in s pogodbami imamo delo zasigurano že v prve mesece prihodnjega leta. Naj bolj perspektivno je vsekakor Kozjansko, saj moramo izdelati in zmontirati še približno 120 kom montažnih h šic, za katere so že podpisane pogodbe. Zanimivo je, da je vse večje zanimanje za poslovne zgradbe, izdelane po sistemu »ključ v roke«. Naše cene so konkurenčne in veliko nižje od zidanih objektov.
V mesecu juniju je bil plan izvoza presežen za 50 °'c. Poleg dolgoletnega sodelovanja s partnerji v Nemčiji, že montiramo prvo stanovanjsko hišo v Avstriji, kjer ho naselje montažnih hiš. Na po-tresnm območju v Furlaniji že stoji prvi začasni objekt »Jelovica«, v nekaj dneh pa bomo vedeli ali bomo v konkurenci izbrani prav mi kot prodajalec montažnih hiš za to področje.
Mislim, da v bodoče ne bi smeli planirati kolektivnega dopusta, saj je znano da je gradbena sezona v teh mesecih na višku. Pogodbeno smo vezani na roke, tako da bodo montažne grupe na terenu delale tudi med dopustom, v komerciali pa smo organizirali dežurno službo, saj nam je iz izkušenj prejšnjih let znano kolikšen je obisk strank v tem času.
Naša TOZD ima vse možnosti da uspešno zaključi poslovno leto 1976.
Dunja Ogrizek
Spremembe v TOZD - 3
Že dalj časa prodaja v Jelovici ni potekala po predvidevanjih letnega načrta. Kolegij in pa drugi najvišji organi so o tem dostikrat razpravljali, vendar so končne odločitve bile sprejete šele pred časom, ko so se v Jelovici zbrali vsi vodje poslovalnic na sestanku in kasneje na delavskem svetu temeljne organizacije Trgovina. Po vrsti obtožb, kritik in sploh burnih razprav je bilo sprejeto več sklepov, ki naj bi prodajo le oživile. Ker je dosedanji direktor te temeljne organizacije Mitja Penko podal na svoj položaj odstavko in je bil na začasno delovno mesto v. d. (vršilec dolžnosti) postavljen Vlado Vendramin. Nedvomno lahko že sedaj zaključimo, da so ukrepi prinesli nekatere prednosti, zlasti pa se je oživila prodaja. Dodam naj še, da je Mitja Penko odslej na delovnem mestu in sicer začasno za šest mesecev vodje izvozne službe v temeljni organizaciji Trgovina.
vsak način bodo morale poslovalnice poiskati čim več kooperacijskih poslov, to pa pomeni tem kooperantom nuditi tudi ustrezno pomoč, da bodo lahko gradbena podjetja kar se da hitro montirala naše pohištvo. Veliko več bo potrebno sklepati poslov in se sploh truditi za prodajo grosistom, kjer je bila prodaja doslej povsem zanemarjena. Tu bo potrebno na vsak način ugotoviti in če bo to tudi mogoče, grosistom bi morala Jelovica dati ugodna posojila za nakup stavbnega pohištva. Seveda bo predhodno potrebno doseči ustrezne sporazume z banko. Prodajo pa bi moral pospešiti tudi naravni program, ki bi po našem mnenju moral vzpodbuditi in zanimati kupce v poslovalnici Škofja Loka in Zagreb. To je namreč trenutno modna zahteva in ker smo jo dokaj hitro približali kupcem, po mojem mišljenju sploh ne bi smel izostati. Seveda pa se
bo potrebno za to prodajo tudi truditi. Kot je znano, bo v drugi polovici julija imela Jelovica kolektivni dopust. Poslovalnice bodo v tem času delale normalno, v prodajnem oddelku pa bo dežurna služba kakor tudi v odpravi. Tako nikakor ne bi smelo priti do zastojev dobave blaga grosistom ali večjim odjemalcem kakor tudi zasebnikom.
Samo na kratko bi rad omenil še, da bo potrebno veliko stvari urediti tudi pri delu samih poslovalnic. V Kragujevcu bo potrebno kupiti zemljišče, da bi predstavništvo počasi prerastlo v poslovalnico. Prav tako v Valjevu. Poslovalnica v Duvnu ima slab promet, zato bo verjetno le predstavništvo in bo večji del prevzelo Sarajevo. Na vsak način bo potrebno oživiti prodajo v Dalmaciji (Split) in podobno.
Dela je veliko in kar je najbolj važno moramo ga narediti sicer bodo ponovno težave s prodajo, ponovno bodo rastle zaloge in ostalo, kar ti dve stvari pogojujeta.«
j- č-
Konjukturni junij
V temeljni organizaciji združenega dela trgovina je torej na delovnem mestu vršilca dolžnosti direktorja Vlado Vendramin. Ker je seveda to dolžnost sprejel precej na hitro, ni pripravil nekega posebnega koncepta dela v prihodnjih mesecih, vendar ima vseeno svojo zamisel, kaj je potrebno ukreniti najprej:
»Osnovna naloga naše temeljne organizacije bo močna zavzetost vseh poslovalnic za prodajo stavbnega pohištva gradbenim podjetjem. Na
(o prodaji stavbnega pohištva)
Sezonsko ciklično gibanje je ena najvažnejših komponent prodaje in zahteva usklajevanje in prilagajanje prodajne in tudi proizvodne poslovne politike sezonskim spremembam na trgu. V normalnem toku gospodarske aktivnosti se ciklusi pojavljajo praviloma enakomerno in
neodvisno od ljudske volje. Niso pa redki primeri, da ciklus pospeši ali zaustavi nek nenormalen poseg v gospodarsko življenje. Tedaj se sezona začne preje ali pa pozneje, za visi od intervencije.
Letošnji april in pa tudi maj sta bila meseca, ko je zapadlo v stagnacijo celotno jugoslovansko gospodarstvo.
Zakon z dne L 4. 1976 je začasno ohromil že tako počasno gibanje gospodarstva v vseh panogah, še posebno pa se je poznala ta intervencija v gradbeništvu in panogah, ki so na gradbeništvo, ki je izrazito sezonskega karakterja, neposredno vezane. Ena takih gospodarskih vej je industrija stavbnega pohištva.
Šele junij je nenadoma pokazal, da je bilo umetno zavrt je gospodarskega cikla le začasno. Vpliv zaupanja v poslovnega partnerja, ki je neposredno izhajalo iz ideje zakona samega, je po kratkem premoru izzvalo novo hitrejše gibanje. Naslednja dva ukrepa, zmanjšanje prometnega davka na gradbeni material in možnost kreditiranja neposrednih potrošnikov, sta aprilsko zatišje postavila skoraj na glavo. Nenadna oživitev je že razvidna iz rezultatov šestega meseca.
Napačno bi bilo trditi, da lahko enomesečni preokret popolnoma obme situacijo. Tudi je ni. Toda zadeva se je zasukala in treba bo razmisliti o nadaljnjem toku, da se riba, ki jo držimo v rokah, ne zmuzne med prsti. Optimizem, ki nas navdaje v tej situaciji, je pravzaprav tisti največji rezultat, skoraj otroško veselje napram prejšnjemu mračnemu blodenju v kalnem. Prvič v letošnjem letu je mesečna realizacija v poslovalnicah presegla planske obveze in to za 16 %. Ta odstotek je bistveno vplival tudi na kumulativno doseganje plana poslovalnic, ki se je glede na prejšnji rezultat dvignil za 13 %, ker so prejš-ne številke zelo nizke, pa to
’ j

Z

Predstavniki TOZD Montažni objekti so večkrat obiskali tolminsko, kjer so ponudili možnosti Jelovice za odpravo posledic. Na enem takem obisku smo jih posneli pred vhodom v prostore štaba za odpravo posledic potresa na tolminskem — Foto: CaJ
pomeni še vedno le dvotretjinsko izpolnjevanje planskih obvez. Največji skok je doseglo predstavništvo Valjevo, ki je samo v juniju prodalo za 300.000.— din več kot prej v petih mesecih skupaj.
Poslovalnica Niš in poslovalnica Skopje sta svoja junijska plana presegli za 92 % in v polletnem planu že dosegata 97 odnosno Skopje 90 procentov zadolžitve. Poslovalnica Stara Pazova prav tako beleži izrazit skok (junij 165 °/o, polletje 86 %), omeniti pa moramo tudi Sarajevo (junij 146 %, polletje 92 %), Zadar (junij 159 %) in pa Šibenik, Pula in Nova Gradiška, ki so junija presegle svoj mesečni plan. Slabšo realizacijo imajo ostale poslovalnice, ko pa razen Škofje Loke in Zagreba ne predstavljajo bistvenega deleža prodaje v celotni maloprodajni mreži Jelovice. Zagreb je v poslednjem mesecu realiziral 77 % plana in v polletnem kumulativnem planu dosegel 45 % napram prejšnjim 36 %. To je že opazen uspeh poslovalnice in nakazuje na izboljšanje situacije v tej najbolj problematični poslovalnici celotne mreže. Ostala nam je torej poslovalnica Škofja Loka, ki pa ima glede na absorbcijsko moč tržišča izredno močno konkurenco v Sloveniji previsoko postavljene planske cilje. Kumulativno povečanje s 40 % na 43 % na koncu koncev res predstavlja določen premik, ki pa ne bo rešil situacije v kompleksnem pogledu. Tako za poslovalnico Zagreb kot za poslovalnico Škofja Loka bo TOZD TRGOVINA še pred kolektivnim dopustom pristopil k ažurni rešitvi problema. Poseben program, ki bo spremljan z rebalansom plana v okviru maloprodajne mreže, bo za letošnje leto skušal rešiti razmeroma delikatno vprašanje.
Poslovalnice, pravzaprav njihova realizacija je torej zaživela. To sicer še ni dovolj, trg je muhast ter se obnaša različno do posameznih tržnih subjektov. A vendar z optimizmom zremo v prihodnost, z aktivnim udejstvovanjem in angažiranjem na področju naše trgovske mreže bomo še nadalje vzdrževali tempo naše prodaje na omenjenem prodajnem kanalu.
Prve uspehe je v juniju dosegel tudi izvoz; realizacija ni velika, a iz majhnega raste veliko ... Odjem grosističnih kupcev je mnogo bolj pereč problem; vsaj na prvi pogled izredno težko rešljiv. 41 % doseganje plana na tem področju je številka, ki se ji je potrebno dodobra posvetiti. Da pa stvar ne bi izgledala tragična, pa je treba pripomniti, da grosisti reagirajo po določenem časovnem intervalu, ko prodajo na zalogo s svojih skladišč. Čez dober mesec bo stvar tudi na tem področju mnogo bolj jasna in izkristalizirana.
To bi bil kratek zapis o prodaji v polletnem razdobju. Nenaden vzpon v njenem gibanju, kar je rezultat trga in njegove sistematične obdelave, vzbuja zadovoljstvo in vodi k prepričanju, da so planski cilji uresničljivi.
Janez Tušek
Dodelitev posojil
Dan borca
V Jelovici je zaposlenih še 45 borcev NOV. Njihove vrste se iz leta v leto krčijo, tako bosta tudi letos dva odšla v pokoj.
Kljub temu pa so dobro organizirani in ne izpuste nobene večje slovesnosti, ki jim obuja spomine na -leta med narodnoosvobodilno vojno. Tudi letošnji praznik Dan borcev so proslavili, sicer skromno, vendar dovolj zgovorno. Aktiv borcev je vsem članom podelil knjigo Vinka Triinkausa:	»Obveščevalci«.
Krajše slovesnosti so se ude-
Preteklo je že dve leti, odkar je bilo imenovano sedanje vodstvo mladinskega aktiva Jelovica. Bliža se čas mladinske konference, na kateri bomo izvolili novo predsedstvo, ki bo naslednji dve leti vodilo mladince v Jelovici.
Ob pripravi mladinske konference se srečujemo z velikimi števili težav:
— vsekakor bo treba gledati, da bodo v predsedstvu taki člani, ki bodo bolj znali povezati mlade med seboj v delovni organizaciji.
leželili tudi nekateri predstavniki delujočih družbeniopoli-tičnih organizacij v Jelovici, ki so prav talko za svoje marljivo in pa zastonjsko družbe-no-politično delo prav tako sprejeli knjižna darila. Skupinska slovesnost je bila le na obratu v Škofji Lok;. na ostalih pa je bila ločena. Borci so se prav tako dogovorili, da bodo skupno odšli na letošnjo osrednjo republiško proslavo Dneva vstaje v partizanske Dražgoše, kjer bo slovesno odkritje spomenika. Seveda vabijo na to svečanost tudi ostale delavce Jelovice.
n. r.
—	da bi poživeli dejavnost mladih, bomo reorganizirali mladinske aktive po TOZD,
—	z novo organizacijo mladinskega aktiva bomo zajeli v predsedstvo večje število mladih članov,
—	potrebno bo izdelati program dela.
Mladinska konferenca mladine bo v mesecu septembru v prostorih družbene prehrane. Že po tej poti naprošam vse mladince Jelovice, da se v čim večjem številu udeležijo konference.
Predsednik MA Jelovice Vinko Mesec
Na letošnji razpis posojil za stanovanjsko izgradnjo se je javilo takšno število kandidatov, da je bilo praktično nemogoče ustreči vsem v taki meri, da bi lahko vsaj zasilno rešili svoj stanovanjski problem.
Z ozirom na to, je odgovorna služba še enkrat proučila možnosti za dodatno povišanje določenega zneska. V ta namen smo pridobili najnovejše podatke iz sektorja informacijskih sistemov in ugotovili, da je povečani osebni dohodek zaposlenih v precejšnji meri vplival na dotok sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Prav iz tega razloga je bilo možno povečati znesek za posojila za 400.000 din tako, da še vedno ni porušeno procentno razmerje, ki ga določa program stanovanjske izgradnje.
Komisija, ki jo je določil odbor za družbeni standard in izobraževanje, si je ogledala stanovanjske razmere vseh prosilcev jih točkovala in na podlagi tega sestavila predlog ter ga predložila v potrditev in pregled odboru. Odbor je predlog komisije v celoti sprejel in potrdil in sicer:
Posojila za dograditve in adaptacije dobijo naslednji člani delovne organizacije
din
1.	Markelj Niko 20.000,—
2.	Dobnikar Ciril 20.000,—
3.	Demšar Jože 30.000,—
4.	Jereb Matija 30.000.—
5.	Corn Rudolf 30.000.—
6.	Krstev Grozdan 40.000.—
7.	Ekar Jože	15.000.—
8.	Prevodnik Anton 40.000,—
9.	Žakelj Valerija 30.000.—
10.	Bozovičar Janez 5.000.—
11.	Leben Anton 20.000.—
12.	Dolenc Francka 40.000.—
13.	Pogačnik Janez 25.000.—
14.	Sankovič Franko 40.000.—
Posojila za novogradjo in nakup stanovanja, pa so dobili:
	din
1. Hafner Janez	50.000.—
2. Primožič Jakob	30.000.—
3. Malovrh Janez	100.000.—
4. Eržen Janez	40.000,—
5. Lebar Cveto	50.000,—
6. Kolenc Marija	50.000,—
7. Klemenčič Majda 120.000.—	
8. Simič Slavko	40.000,—
Mladinsko konferenca
9.	Oblak Jože	20.000,—
10.	Kržišnik Jože	60.000,—
11.	Rupnik Francka	50.000.—
12.	Kumer Ivan	40.000,—
13.	Mezek Stane	30.000.—
14.	Družinac Anica	40.000.—
15.	Bergant Jože	50.000.—
16.	Ažbe Mira	40.000,—
17.	Hladnik Jože	50.000.—
18.	Benkič Olga	60.000.—
19.	Vrhovnik Stane	40.000,—
20.	Pogačnik Jože	20.000.—
21.	Slovnik Nada	50.000.—
22.	Fabič Vladimir	30.000.—
23.	Nastran Pavel	50.000.—
24.	Rupar Ivan	30.000.—
25.	Krvina Vinko	30.000,—
26.	Zaplotnik Anton	40.000.—
27.	Fortun Ivica	30.000.—
Sredstva, ki so ostala nerazporejena, se zadržijo za reševanje morebitnih nujnih stanovanjskih problemov, ki bi nastali med letom.
Menimo, da smo s takšno razdelitvijo posojil za stanovanjsko izgradnjo v večji ali manjši meri ustregli prav vsem prosilcem. Nekateri imajo svoj stanovanjski problem s to dodelitvijo dokončno rešen, ostalim pa smo poskušali dodeliti toliko, da bodo v prihodnjem letu, ko bodo lahko ponovno zaprosili za dodelitev posojila, imeli svoj stanovanjski problem prav tako dokončno rešen.
Valerija Žakelj
10 dni letovanja delavcev iz zdravstvenih razlogov
V	naši delovni organizaciji imamo že vrsto let organizirano brezplačno 10-dnevno letovanje članov kolektiva. To letovanje je odobreno delavcem, katerih zdravstveno stanje je takšno, da jbn letovanje ob morju ali v hribih koristi, v določeni meri pa tudi nekaterim dolgoletnim zaslužnim članom kolektiva.
V	letošnjem letu je bilo brezplačno 10-dnevno letovanje odobreno naslednjim delavcem:
Predlagani člani za letovanje iz zdravstvenih razlogov v letu 1976
PULA:
1.	Bizovičar Marija
2.	Rihtaršič Bernarda
3.	Bernik Alojz
4.	Božnar Marija
5.	Čanžek Leopold
6.	Igličar Marjan
7.	Kozjek Peter
8.	Madjar Jože
9.	Škodler Jožica
10.	Oblak Jože
11.	Demšar Ivanka
12.	More Slavko
13.	Pišler Cvetka
14.	Leben Anton
15.	Platiša Maks
16.	Platiša Ivanka
17.	Uršič Francka
18.	Habjan Janez
19.	Žerovnik Martina
20.	Jenko Ana
21.	Zadnikar Cilka
22.	Damjanovič Hamdija
23.	Habuš Marija
24.	Černelč Stane
25.	Jenko Fani
26.	Primožič Rajko
27.	Ramovš Franc
28.	Ferlan Anton
29.	Barišič Manda
30.	Žganec Ignac
31.	Žganec Kati
32.	Šparovec Valentin
RAB:
1.	Pišek Angela
2.	Arnež Pavla
3.	Potočnik Marija
HRIBI:
1.	Omahen Janez
2.	Čarman Rezka
3.	Čarman Janez
4.	Gergorič Silva
5.	Kreševec Anica
6.	Bertoncelj Franc
7.	Logar Silva
8.	Likar Marija
9.	Tavčar Ana
10.	Rihtaršič Jože
ODKLONILI LETOVANJE:
1.	Krmelj Cilka
2.	Pagon Marija
3.	Čukman Pero
4.	Gramc Ludvik
5.	Dolinar Francka
6.	Kastelic Francka
7.	Dolinar Jože
8.	Šifrar Janko
9.	Škofič Anton
10.	Koželj Franc
11.	Šavs Peter
12.	Zorman Marinka
13.	Sitar Andrija
14.	črnjač Demetrij
15.	Tepuš Angela
Valerija Žakelj
Čeprav je že precej časa od tedaj, ko je Viktor Šinko, delavec Jelovice prejel »Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije«, je vseeno prav, da mu nekaj vrstic posvetimo tudi v glasilu. To najvišje republiško sindikalno priznanje si je Viktor vsekakor zaslužil, saj je izredno prizadeven družbenopolitični delavec, član Zveze borcev, član Zveze komunistov, velikokrat pa je opravljal tudi najrazličnejše dolžnosti v sindikalni organizaciji Jelovice. V podjetju je zaposlen vse od 1948. leta.
Sedaj je Šinko delegat republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, kjer ima tudi več drugih dolžnosti. V obrazložitvi ob prejemanju visokega republiškega priznanja je med drugim tudi rečeno, da je izredno vesten in delaven sindikalni aktivist, zavzet za razvoj in utrditev socialističnih samoupravnih odnosov, še posebno pa se uveljavlja in prizadeva pri reševanju socialnih potreb delavcev, zlasti pa delavskega turizma in za ceneno letovanje delavcev v času njihovega letnega dopusta.
Dodamo naj še, da je tovariš Šinko doslej že prejel tudi red dela s srebrnim vencem, kakor tudi srebrni znak sindikatov Slovenije. Ob tem naj novejšem priznanju in odlikovanju se številnim čestitkam pridružuje tudi uredništvo glasila, verjetno pa lahko podobno storimo tudi v imenu ostalih delavcev Jelovice.
u. r.
Občinska zveza telesnokul-turnih organizacij Škofja Loka je organizirala VI. sindikalno prvenstvo v kegljanju.
Kegljanje se je odvijalo na kegljišču Puštal v času od 30. 1. 1976 pa do druge polovice maja 1976. Tekmovanja sta se udeležili naša ženska in moška ekipa.
V zelo močni konkurenci, nastopilo je namreč 5 ženskih in 27 moških ekip, so naši predstavniki dosegli zelo dobre rezultate.
Ženska ekipa je tekmovala po sistemu 6 X 50 lučajev, moška pa 6 X 100 lučajev. Ekipi našega podjetja sta naredili veliko presenečenje. Ženska ekipa je zasedla I. mesto in osvojila pokal občine. Moška ekipa je v odnosu na zelo močno konkurenco in število prijavljenih ekip zasedla solidno III. mesto.
Za žensko ekipo so kegljale:
1.	Škrlep Urška
2.	Volčjak Mija
3.	Kamenik Kati
4.	Kukec Bariča
5.	Breko Marija
6.	čanžek Pavla
7.	Filipovič Jožica (vodja ekipe)
Za moško ekipo so kegljali:
L Medja Brane
2.	Pintar Miro
3.	Umnik Janez
4.	Roblelk Jaka
5.	Šmid Stane
6.	Eržen Anton
7.	Mrak Pavle
8.	Vučkovič Drago (vodja ekipe)
Med posameznicami so se odlikovale Škrlep Urška s
Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju
4.	mestom, Filipovič Jožica s 7. mestom, medtem ko je bila Volčjak Mija vseskozi med prvimi, žal pa je v zadnjem kolu izstopila.
Med moškimi so se posebej izkazali Pintar Miro, Umnik Janez in Medja Brane. Ekipna zasedba od 1. do
5.	mesta:
Ženske:
L Jelovica	4.	EGP
2.	Predilnica	5.	Alpetour
3.	LTH
Moški:
1.	Privatniki	4. Niko
2.	Alples	5. LTH I.
3.	Jelovica
Doseženi rezultati posameznikov od 1. do 10. mesta:
Ženske:
1.	Kalan Marinka	796
2.	Rupnik Tončka	760
3.	Čadež Angelca	733
4.	Škrlep Urška	731
5.	Semen Milena	707
6.	Hafner Angelca	692
7.	Filipovič Jožica	680
8.	Dolinar Štefka	675
9.	Košenina Julka	663
10.	Šmid Marjana	648
Moški:
1.	Dagarin Janez	1904
2.	Bernard Albin	1864
3.	Porenta Pavel	1813
4.	Prezelj Milenko	1777
5.	Bradeško Alojz	1771
6.	Keber Franc	1753
7.	Mohorič Frank 1749
8.	Nastran Janez	1745
9.	Zontar Franc	1733
10.	Pintar Miro	1718
Rekord kegljanja ekipno: LTH 4. kolo — 2693 Rekord kegljanja posamezno:
Bernard Albin 4. kolo — 504
L
Pred dnevi so na obratu Stari dvor začeli montirati novo sušilnico lesa. Jelovica je ta objekt potrebovala, saj je dnevno primanjkovalo suhega lesa in bo tako tudi to ozko grlo počasi odpravljeno. Zmogljivost sušilnice, ki jo je dobavil nemški prodajalec Eisenmann, bo 100 ms lesa. Na našem posnetku so sicer šele graditelji temeljev, vendar je v teku že montaža.
foto: čaj
!j
v
\
i»
i»
i'
\
Rokometaši »Jelovice« Škofja Loka
Republiški prvaki
Darilo knjiga »Dražgoška bitka« za prizadevnega predsednika kluba Toneta Bobnarja
Junija se je končalo tekmovanje v vseh ligah v katerih nastopajo rokometaši škofjeloškega kluba, ki nosi ime pokrovitelja »Jelovice«. Že takoj na začetku naj povem, da se je Jelovici zagotovo posrečila dobra »naložba« ko je dala svoje ime temu klubu, saj so člani v naj višji slovenski ligi osvojili prvo mesto, torej naslov republiškega prvaka.
To pa istočasno pomeni uvrstitev v višjo ligo tekmovanja — drugo zvezno rokometno ligo, v njej pa nastopajo moštva iz Slovenije in Hrvat-ske. Ta liga je redno spremljana v dnevnih časopisih in na radiu ter televiziji, kar pomeni, da se bo ob srečanjih ime Jelovice vsak teden redno pojavljalo v vseh teh občilih. Torej je ta naložba najboljša v preteklem letu, saj bo imelo podjetje za malo denarja veliko reklame.
Vodstvo podjetja je zato temu uspehu rokometašev posvetilo posebno pozornost, kar z drugimi besedami pomeni, da so bili rokometaši povabljeni na obisk kolektiva. Večina jih je prvič v:de-la proizvodne obrate in ker
so imeli za razlagalca glavnega direktorja, so lahko odnesli najpopolnejšo sliko o delu in dogajanjih v Jelovici.
Skoraj ni bilo stroja, kjer se ne bi ti fantje ustavili in z zanimanjem prisluhnili besedam direktorja. Še zlasti so bili navdušeni nad sodobna opremljeno linijo za dolžinsko spajanje. Po ogledu delovnih prostorov pa je direk-
tor Kokelj povabil vse na krajšo zakusko v tovarn ško menzo. Tam je najprej vsem skupaj čestital za športne uspehe, zatem pa vsem posameznikom in vodstvu kluba podelil manjša darila, ki naj bodo kot je rekel tovariš Kokelj »izraz pozornosti Jelovice do njih in ne neke vrste plačilo, saj so darila preskromna za kaj takega.«
Predsednik kluba Tone Bobnar pa se je zahvalil za pozornost podjetja in rekel med drugim, da so presenečeni nad pozornostjo, ki da slutiti, da se bodo odnosi med obema kolektivoma še širili in ne bodo zgolj odnosi zaradi denarja. »Nam športnikom je ta pozornost velika vzpodbuda za prihodnja tek-
movanja, saj bomo dobro vedeli, da se borimo tudi za naše pristaše v Jelovici.«
Na sprejemu je bila prva ekipa »Jelovice«, potem mladinska ekipa, ta je letos tekmovala v Gorenjski članski ligi in prav tako osvojila prvo mesto in seveda ženska ekipa, ta pa tekmuje v ljubljanski conski ligi, kjer je osvojila 6 mesto. Seveda pa je potrebno dodati, da so bili na sprejemu tudi nekateri najbolj prizadevni člani vodstva kluba, tako predsednik Tone Bobnar, Novosel, Oblak Smiljana, Kalamar, Čater, Pip, skratka tisti, brez katerih delo v rokometnem klubu ne bi potekalo tako kot poteka. Seveda pa ne smem pozabiti tudi trenerja Igorja Stupiška, ki je nedvomno najbolj zaslužen za vse uspehe. Pogovor med zakusko pa je potekal predvsem o prihodnjih tekmovanjih, o tem kako se bodo nanje pripravljali in podobno. Vzdušje je bilo resnično kar se da prisrčno, tako da ni bojazni, da ti šporln:ki ne bi upravičili tudi v prihodnje zaupanja kolektiva Jelovice. Zato jim seveda na koncu moramo želeti predvsem veliko športne sreče.
TEKMOVANJA IN
USPEHI RK »JELOVICA«
1975-1976
Člani:
Kalamar Marjan Debenc Jože Jeršin Franc Kužel Marjan Kristan Tomaž Oblak Marko Mehonič Ahmet Jordan Franc Pokoren Janez Trobec Lado Kopajtič Primož Vrbinc Stane
—	prvaki SRL z 16 zmagami, 3 neodločenimi in 3 porazi
—	1/2 finalisti pokala mladosti Slovenije
OSVOJENI POKALI
— Vrečarjev pokal v Ajdovščini
— Lahov pokal v Kamniku
— Vregarjev pokal v Kranju
— Pokal Gorenjskega sejma v Kranju
—- Pokal RK Krvavec v Cerkljah
Mladinci:
Leben Gorazd Jamnik Franci PoHajner Vladimir Svoljšak Jože Dolenc Slavko Kejžar Rado Markovič Dragan Mezek Igor Rebič Borut Kunstel Andrej Debenc Andrej
Orešnik Igor Ramovš Jože Oberstar Edo
—	prvaki II Gorenjske rokometne lige med članskimi ekipami
—	pokal Žabnice
—	2. na mladinskem prvenstvu Gorenjske
Mladinska ekipa je sestavljena iz igralcev od 14. do 17. leta.
Ženske:
Pipan Marinka Petrnel Spela Vidmar Anka Demšar Zdenka
Dne 15. 5. 1976 je bilo na osnovni šoli »Simon Jenko« v Kranju prvenstvo »Jelovice« v namiznem tenisu. Z udeležbo pri tako velikem kolektivu ne moremo biti zadovoljni. Tekmovanja se je udeležilo 9 tekmovalcev, kateri so dosegli naslednja mesta:
1.	Marušič Vinko
2.	Mravlja Peter
3.	Medja Brane
4.	čulum Lado
5.	Hartman Andrej
6.	Klevišar Rajko
7.	Kavčič Anton
8.	Prevodnik Janez
9.	Oljar Robert
Ker je namizni tenis sedaj uvrščen tudi v lesariado je v dogovoru z NTK »Triglav« Kranj trening na osnovni šoli Simon Jenko v Kranju in to
Forca Sonja Jurčič Polona Pavlin Mojca Finžgar Nataša Sivic Sonja H are j Vesna Hafner Vesna
—	6. mesto v ljubljanski conski rokometni ligi 1975/76
—	pokalne prvakinje Gorenjske 1975/76
Ženska ekipa je sestavljena iz igralk, ki razen treh obiskujejo osnovno šolo
vsak torek od 19.—21. ure. Pred določitvijo ekipe za lesariado vabimo na trening dobre nepoznane igralce.
Rajko Klevišar
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka
Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Ziherl Franc, Zupan Anton, Drnovšek Marjan, Kosem Malti, Kustec Lidija, Žabkar Jože, Pečenko Vera, Žakelj Valerija Odgovorni urednik: Pavlin Franc
V vodstvu kluba je med najbolj prizadevnimi tudi Smiljana Oblak — tudi zanjo knjiga o »Dražgoški bitki«
Rokometaši »Jelovice« so v tovarniški menzi z zanimanjem prisluhnili besedam glavnega direktorja
j. Čadež
Tekoči trak v novi prirezovainici je rokometaše najbolj pritegnil
Marušič Vinko prvak »lelovice« v namiznem tenisu