floyic
:tudijs>ca knjižnica Mirana tiare«
Ko vo meeto
*• •• -
uro III. - a. 43
V KOČEVJU, DNE 25. OKTOBRA 1958
Cena 10 din
SKUPNA SEJA ZA GOSPODARSTVO, BLAGOVNI PROMET IN OBRT ObLO KOČEVJE III. JUGOSLOVANSKI SEJEM
Stolne ume in založiti skladišla
V soboto, 18. oktobtti, je bila v trošnikom. Da pa bo jabolk in osta- Glede cenikov moramo dodati še Kočevju skupna seja sveta za go- lih pridelkov po primerni ceni na to, da morajo biti predhodno po-spodarstvo in komisij za blagovni zalogi tudi v zimskih mesecih, je bil trjeni od ObLO. promet in obrt. Seji je prisostvoval sprejet sklep, da Trgopromet vskla- Nato so razpravljali o povišanju tudi predsednik ObLO, Janez Rigler, diišči čimveč tega blaga.	plač v smislu priporočil Zveznega
Najprej je tekla beseda o tem, Razprava o ukrepih za ureditev izvršnega sveta. Ker še ni bila spre-kako so bili izpolnjeni sklepi, spre- stanja na tržišču je bila zelo ži- Jeta uredba o povišanju plač, naj bi na zadnji seji sveta za gospo- vahna. Bili so si enotni v tem, da s.e. v podjetjih, obrtnih podjetjih,
KNJIG V BEOGRADU
21. oktobra je bil v Beogradu odprt III. jugoslovanski sejem knjig. Sejem je odprl podpredsednik ZIS Rodoljub Čolakovič. Letošnji sejem knjige pomeni znaten napredek v primerjavi z lanskim. Razstavljenih je okrog 10.700 domačih in 15.000 tujih del iz 15 dežel. Sejem bo odprt do 26. oktobra.
SNEG V BOSNI
bosenskih planinah je
pred
~	--- ---- vwwmi v Will, ua	*	« U ■	i	« WV-V..UHIU pmumuu J V piCU
darstvo. Ti	so bili v glavnem ure-	Se cene obrtnim uslugam, v gostin-	delavnicah, gostinstvu itd. držali	kratkim snežilo. Temperatura je pa-
T	razpravljali o cenah	stvu in trgovini ne smejo zviševati	nače,a- da se vsakemu zaposlenemu	dla povprečno za 10 stopinj. Naj
mpir, sadje itd.) so	jn morajo biti iste kot so bile na	izPlača P° 700 din akontacije, ne	nižja je bila na Bjelašnici, —7°, ■
""	"	‘	"'"J	1— kdo plače. Drvaru —2° itd. V ~
sničeni. Ko so
ozimnice (krompir, sadje itd.)
ugotovili, da so cene primerne, je dan 30. septembra, .seveda z izje-	..	______
pa zelo slab interes med potroš- mo cen tistih artiklov (moke, kru- zbor proizvajalcev občinskega zadnje dni tudi precej dežja, ... v„ da bi zagotovili ozimnico, ha, cigaret itd.), za katere je novo ljudskega odbora bo imel nadzor bil zelo dobrodošel spričo dolgotraj-»Tmnnmmoto« ” ceno določila zvezna uredba.	nad delit.vHn rtnhi-'—
niki,
glede na to, koliko ima Zbor
Bosni je padlo ki je
Predstavnik »Trgoprometa« je v razpravi o cenah sadju dejal, da so
nad delitvijo dobička po podjetjih.
____________ ,	. Zbor proizvajalcev bo ugotovil, ali
sindikati s tem, da so sami kupo- ° tem vprašanju je govoril tudi je bil dobiček dosežen po zaslugi vali jabolka direktno od kmeta, na- Predsednik občine, Janez Rig er. kolektiva (večja delovna storilnost),
pravili precejšnjo zmedo n. ag» .	»^'nji,™« S £„5°prto'Z	W
dviga tako, kot je bilo to predvi- cev ukrepa!!	J
deno v družbenih planih Poudaril Ker v Kočevju primanjkuje so je’ da ,™°ram0, b/‘ ®taIn° hddnj. dobnih skladišč, so imenovali štiri
ne suše.
Dolge jesenske sence. Pogled na v as Zapotok v sodraški občini
pravili precejšnjo zmedo na trgu s cenami sadja!?
Res je, da je bilo na eni strani obilo sadja, vendar trgovina vsaj v
Gradnja Zdravstvene postaje v Loškem potoku
začetku
Splošna ambulanta v Loškem po- cev, od katerih je 477 aktivnih za- slo na 2.400 prebivalcev. Gradnja
______________________________  .	  r....toku je v privatni stavbi, ki zavze- varovancev, 529 svojcev zavarovan- nove stavbe Zdravstvene postaje v
itku ni bila kos odkupu. Zato so i ’	„ °	0 ,D'tl ?taln° ,, dobnih skladišč, so imenovali štiri- ma sobo in hodnik. Hodnik služi v cev, 83 upokojencev in 70 svojcev Loškem potoku je z ozirom na po-
nekatere sindikalne podružnice “ , ® L ne boa° dvigale. Vsak člansko komisijo, ki jo sestavljajo lelncm in zimskem času za čakalni- upokojencev. Splošno zavarovanih rast prebivalstva potrebna in je že ie lotile odkupa, da so prišli nji- rJ J: "nipravmenega dviga cen predstavniki »Trgoprometa«, KGP, c°. ki pa nima peči in tudi ne di- je torej 58% prebivalstva.	v gradnji. Od ceste bo odmaknjena
i člani do sadja po primernih ^ jstrozje Kaznovan. V primeru, Gospodarske coslovne zveze Kočev- rektne svetlobe. Ambulanta je le za- Prebivalstvo je v pretežni večini 25 m, okolica pa bo urejena kot
silno opremljena S potrebnim in- kmečko, ki pa se v čedalje večji park. Z gradnjo nove Zdravstvene llplcJ ventarjem in zdravniškim instru- meri zaposluje v industriji. Krneč- postaje bo združena vsa zdravstve-novo mentarijem. Zobna ambulanta je v ko prebivalstvo se zaradi pasivnosti na dejavnost — splošna in zobna teža- drugi stavbi in je zadostno oprem- ne more preživljati samo iz dohod- ambulanta. V domu je predvideno / Doij oaaaijenm pre-	*Jena 2 inventarjem in potrebnim	kov kmetijstva, temveč tudi s pri-	tudi stanovanje za zdravnika in me-
- .	ueiui, n. gr. v Osilnici, pri prodaji	zobnim instrumentarijem. Splošna	ložnostnim čelom — prevozom lesa	dicinsko sestro. Nova stavba bo
nji ugodi ali jo zavrne. Nad cena-	tnoke zaradi najvišje določene pro-	ambulanta v Loškem potoku vrši	iz gozda in gozdnimi deli. Zadružno	podkletena ter bo imela centralno
mi bomo izvajali kontrolo povsod in	dajne cene moki, ki je določena za	sedaj 2 krat tedensko ordinacijske	lesno predelovalno podjetje zapo-	kurjavo. Notranja ureditev prosto-
čosledno. Cene odkupnih artiklov	Ves okraj enako in niso upoštevani	Pre9lede ob torkih in petkih.	sluje okrog 140 delavcev in se bo	rov bo lepa in smotrna. Investicij-
moraio os i na ravni nnnvm-ip-	-jj.u .- i	visoke	Na ordinacijski dan pride po-	®tev*l° zaposlenih še dvignilo z raz-	ski stroški so predvideni po projek-
vprečno 25 pacientov. Loški potok	siritv*j° podjetja tako, da bo lahko	tantu na 21,000.000 dinarjev, ki se
s svojimi vasmi ima 1.989 prebival	zaposlenih 400 delavcev. Na ta na-	bodo verietno s nrisnevki nrehival-

ktmt.eM.ttu.
PRED VOLITVAMI
V vseh naših zadrugah se tu več tam manj pripravljajo na volitve v prve zadružne svete. Niti mesec dni ni več do volitev. V tem času zadruge tudi uradno izpisujejo volitve. Osnovne or-organizacije Socialistične zveze pa skrbe za politično vsebino predvolilnega dela lin sestavljajo predloge kandidatnih list. Te liste bodo potem obravnavali zadružniki na članskih sestankih, dali svoje pripombe in jih po potrebi dopolnili in sprejeli.
Neštetokrat smo že razpravljali in pisali, da ne bomo smeli pri izbiri kandidatov zapostavljati žensk in mladine. Ne smemo pozabljati, da je polovica proizvajalcev na vasi žensk. Zato jim v zadružnem svetu nikakor ne moremo zanikati mesta, ki jim gre. Pri tem naj bi se tudi žene same zavedale svoje moči in svojega prispevka kot proizvajalke in gospodinje. če bodo samo ženske glasovale za ženske kandidate, jim je izvolitev spričo tega, da jih je nad polovico, zagotovljena.
Ista stvar je z mladino. Otresti se moramo predsodkov, da je mladina še mlada in ker je mlada, še neizkušena. Mladi ljudje imajo v sebi veliko energijo, veliko volje in možnosti, da jo izkoristijo. Zato jčm odprimo vrata v vodstva zadrug! Pustimo jih do besede in obogatimo jih z izkušnjami!
Naj tudi pri nas obvelja splošno pravilo, naj bi imeli novi zadružni sveti okoli 20 °/» žena in prav toliko mladine, predvsem iz vrst aktivov mladih zadružnikov.
Zastaviti si moramo vprašanje, kako si predstavljamo zadružni svet in kaj od njega pričakujemo in zahtevamo. Vsekakor to, da bo skrbel za splošni napredek vasi, da bo pobudnik ukrepov za napredek kmetijstva v skladu z interesi večine zadružnikov in z našim socialističnim razvojem. Zadružni svet naj bo zbir najboljšega in najnaprednejšega na območju zadruge. V njem naj bodo ljudje, ki jim je jasna smer našega razvoja, ki se bodo potegovali za gospodarsko rast zadruge, ki bodo razvijali vse mogoče oblike zadružnega sodelovanja. Kmet se bo še bolj približal zadrugi in v njej videl še večjega pomočnika v svojem prizadevanju za večji pridelek.
Za zadružni svet pa niso najbolj poklicani premožnejši kmeti ali kot se radi imenujejo »dobri gospodarji«. Računati je treba s tem, da imajo ti tudi že razne stroje in vprego, ki jo posojajo drugim, zato ni pričakovati, da bi v zadrugi ti bili poborniki za nakup zadružnega traktorja in drugih sodobnih strojev.
Prav bo, da bomo izvolili v zadružni svet takega kandidata, ki bo nesebično zastopal interese večine zadružnikov in s tem največ doprinesel za večji napredek zadruge in boljše življenje vseh zadružnikov.
kulacij, morajo predlog za zvišanje skladišče/Govorili' so tudi o cen predložiti ObLO. Ta bo vso Vah trgovin v bolj oddaljenih pre-stvar pregledal in odločil, ali pros- delih, n. pr. ~ “
r	------ v ca vm a
morajo ostati na ravni dogovorje- oddaljeni kraji, ki nih cen in se ne smejo dvigati. Tu- stroške s prevozom, di kmetijske zadruge ne bodo smele navijati cen odkupnim artiklom.
Le malo bolj elastične naj bi bile pri odkupu in naj bi z blagom intervenirale na trgu z nižjimi cenami, kot pa jih imajo privatni prodajalci. Tudi cena slatine, jajc, fižola, čebule itd. mora ostati na isti ravni kot je tila 30) septembra.
Vsako povišanje bo rodilo posledice — kazen.
Na podlagi predlogov so bili sprejeti naslednji sklepi:
imajo
-žem
zaposlenih 400 delavcev. Na ta na- bodo verjetno s prispevki “prebival-čin bi se moglo zaposliti sedaj ma- stva nekoliko znižali. Letni izdatki lo pridobitni del prebivalstva.	z amortizacijo, osebnimi funkcijski-
Večje število delavcev je zaposlenih mi in operativnimi izdatki, bodo tudi izven domačega kraja, želijo pa precej višji od realizacije dohodkov, biti zaposleni v domačem kraju. Ako Število pregledov splošne in zobne PO VEČ LETIH NOV DOM S 126 LEŽ ŠČI — MODERNA UREDITEV vzamemo 11 rojstev na 1000 prebi- ambulante se bo dvignilo s predvi-PHOSTOROV - NOVE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ OBRTI	VaWv' W StPvi'° prebivalstva nara- donim narastkom prebivalstva.
Nov vajenski dom v Kočevju
PO SVETU
Po vojni na Kočevskem glede Potreba] po novem domu je že sta-šolskega prostora nismo pridobili ra, zaradi pomanjkanja sredstev pa mnogo. Zahteve pa nenehoma ra- so gradnjo odlagali iz leta v leto
ISg—i liSSIfH
Cene obrtnih uslug obrtnih pod- loobveznih otrok kar za blizu 300 nov, letos je na razpolago prvih de-jetij	in	obrtnikov,	cene	v	gostin-	samo v Kočevju. Sedanje osemletke	set milijonov. Gradnia bo nredvi-	ua luul DL,a“-’ 111 neruegovmo, nr-	premima: lumzija, trdeč, da skuša
skih	lokalih	in	cene	najvažnejših	nimajo cele vrste nujno potrebnih	doma trajala leto dni in nni	vatsko ter Slovenijo ter bil sprejet	predsednik Naser podrediti sebi ves
”	m	---- L - 1 —" “* v novem domu hn „1*1 Q pri maršalu Titu na Brionih, kjer so arabski svet. Dejansko ozadje' tega
126 vnion domu bo prostora za bili tudi zaključeni državniški raz- spora pa je razlika v zunanii politi-
toliko ležiščVv 21 sfalticah Dom	T™’ £ ja ,J® ZaČel ® P°dP^sed-	ki obeh dežel, ker se Združena arab-
V takšnih okoliščinah bo vse raz-	bo imel tudi posebno bolniško sobo	KardelJem v Beogradu. Na	ska republika v kritičnih trenutkih
selila vest, da bodo v Kočevju v	in prostore za ambulanto Ir iZ/	*eh raz9ovonh se je zopet izkazalo,	oslanja na pomoč Sovjetske zveze
,irn„ c ™re za amouianto ter izo- da na vrsto mednarodnih vprašanj Tunizija pa ZDA .n° sobo. Moderno urejena kuhi- qiedata obe deželi enako da se ohe D J P nja bo v celoti krila potrebe vajen- zavzemata za mtno reševanje med- Po.raz9ov3r‘b v Rimu in Londo-cev. Lpnr> nroiono nVuuin^a tn no -	-	^ . riu jc emeriški zunanji minister
Predsednik indonezijske vlade se Med Tunizijo in Združeno arab-mudi že teden dni v Jugoslaviji na sko republiko je prišlo do prekinit-obisku in je obiskal poleg Beogra- ve diplomatskih odnosov, ki jih je da tudi Bosno in Hercegovino, Hr- prekinila Tunizija, trdeč, da skuša
življenjskih artiklov v trgovini mo- prostorov, brez katerih si skoraj ni rajo biti v ceniku, ta pa mora biti mogoče zamiisliti uspešnega dela na vidnem mestu.	gole.
Tržni inšpektorat mora vsak mesec kontrolirati cene in cenike. veselila vest, da bodo v Kočevju v »Trgopromet« Kočevje se mora kratkem začeli z gradnjo novega in založiti z zadostiti mi
- -—•jv—“™ količinami moderno urejenega vajenskega d j- nja uu v celoti krila potrebe vajen-	.	- ' .	,	1 u ,at9u» jnn v mmu in Lonao-
pdmertih1 cenST'nT’ ražpolag T po- Jtieg^^Tškoveta™^^13^ ^najbolj oseb b«P omcjočala tobrTur^ditlv	T™ & & teŽ‘dta k raz" ™ ilel pretoM^aste odlelel n”!S
“ *' “ ‘ “ * - bub s* mm
kleteh pa je predvidena pralnica z nezijska dražava leži’ na nekaj tisoč 'i 6^ dfu Amerikanci niso izpolnili modernimi stroji. Slednje bi bilo otokih	J b-stvemh pogojev, ki jih je kitaj-
morda mogoče izkoristiti v namene	.	.	,	sko poveljstvo postavilo za premir-
stanovanjske skupnosti ker v na- Nas državni sekretariat za zuna- je. Mnogi ameriški listi so mnenja. Črtu niso vsi prostori podkleteni Z nje zadeve Je vIožil protestne note da ZDA ne bi smele podpirati Čang-
vladah Albanije, Bolgarije in kajška, ako ta ne bo umaknil svojih
fJl. 111IV. 1. »1111 VbllUU liti luipwiugu f'w	vg-
trošnikom tudi v zimskih mesecih, sončnem delu mesta.
Ljubljanski Magistrat bodo obnovili
Že več let potekajo obnovitvena štorih zopet pokazala. Odkrili so dela na ljubljanskem magistratu iz različne oboke, zazidana okna in osemnajstega in rotovžu iz petnaj- vrata. Marsikatera najdba je še iz stega stoletja, vendar so se šele petnajstega stoletja.
pred kratkim pričela prva večja de- Z obnovitvijo magistrata in ro- ^ ‘«so vsi prostori podkleteni. Z	~T*~'"	r-™	• -=	p
la. Šele ta dela bodo uresničila dolge tovža v slogu 16. in 18. stoletja bo razširitvijo teh prostorov bi se ver- P.n, X aPaPT jbamJe, Bolgarije m kajška, ako ta ne bo »sanje« o restavraciji vseh treh ma- Ljubljana pridobila še eno zgodo- jetno dalo pridobiti večje prostore Vz“°dne Nemčije zaradi vmešava- cet z obalnih otokov, aistrat.nih stavb Na rlvnrišon ctnvho vinsko znampnitnst n hn vplika za pralnico, ki hi HpI svoiih knnau ^ notranje jugoslovanske 7ade- V glavnih mestih velesil so v
te-
gistratnih stavb. Na dvorišču stavbe vinsko znamenitost, ki bo velika za pralnico, ki bi del svojih kapa- - .	, - - -	.	. .
št. 27 na Mestnem trgu, v kateri je	privlačnost za domače in tuje obl-	5itet Iabko dajala	na razpolago ob-	va in zaradi	govorov in izjav pred-	ku priprave za novo konferenco v
bil do sedaj Mestni arhiv, že dolgo	skovalce. V prostorih magistrata bo-	čanom	za njihove potrebe. O tem	stavtl*kov	dežel, iz katerih	je	Ženevi, na kateri naj bi sklenili spo-
časa ropotajo kompresorji, sedaj se	do ostali samo tisti pisarniški pro-	bi bilo	treba že	sedaj razmisliti,	5azv.iano, ua	imata Bolgarija m	Al-	razum o opustitvi ‘nadaljnjih poiz-
bodo pa še poslednjič zasekali v ži-	stori, ki so res potrebni, sicer pa bo-	preden	se gradnja	prične.	bamja teritorialne zahteve do	Ju-	kusov z jedrskim orožjem. O tej
vo skalo in po trudapolnem delu bo do vsi prostori na razpolago turi- Pna ------------------u~'t- —...... nns av 1P n “	1
napravljen prostor za novo central- stom.
no ogrevanje.	“	. "■
Poleg tega so že preuredili dvo- V soboto na Dan mrtvih 1. no-rano v drugem nadstropju v raz- vembra pismonoše ne bodo raz- jenega -	-	-
»Novi««, T si Ust sami * »v“™0	“
iških mpc-tnih onotmr dvignite Z6 V petek ali nedelio.	knnna na 9. ctraniX
iJL razstav. Nekdanjo sejno dvo- .	.	7--------— -------
rano ljubljanskih mestnih očetov, dviSnite ze v petek ali nedeljo, ki so jo kasneje prezidali in sedaj stanuje v njej hišnik, bodo zopet obnovili in preuredili v začasno poročno dvorano. Računajo, da bodo dela opravljena v petih do desetih letih in takrat se bosta mladoporočenca lahko sprehodila po novourejenih grajskih terasah, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi arkade na dvorišču, ki jih bodo na novo uredili.
Pri obnavljanju so odkrili več zanimivosti. Spoznali so, da so bila okna tudi na oni strani, ki je obrnjena proti grajskemu pobočju. Pred davnim časom so bili tam kamnolo-nu, kasneje pa sta kamenje in zemlja, ki se je usipala po pobočju, zasuli zadnjo steno do višine prvega nadstropja. Sedaj so postavili novo skarpo, oluščili omet in pod njim zapazili zazidana okna.
Do sedaj očem skrita podoba magistrata se je z luščenjem ometa na dvoriščni strani in v notranjih pro-
(Se konča na 2. strani)
Robbov vodnjak pred Magistratom v Ljubljani
Ena od pomembnih pridobitev v 9oa'aviJe, do LR Makedonije.	konferenci in o svojih stališčih je s
domu bo	tudi	to,	da	bo	v	vsakem	Mnoge kroge v Franciji je izne-	posebnim pismom angleška vlada
nadstropju	urejen	poseben	prostor	nad>la zahteva generala De Gaulla,	obvestila Sovjetsko zvezo. Britanci
za tuširanje.	Ob	pomanjkanju	ure-	.1 i° Je postavil francoskim oficir-	se zavzemajo za sestanek na nižji
kopališča	v	Kočevju	je	to	Jcm v Alžiriji, ko je zahteval, da se	ravni, na katerem naj pripravijo vse
ti v Alžiriji umaknejo iz politične-	potrebno, da bi lahko sestanek žuga življenja in opravljajo izključno	nanjih ministrov bil uspešnejši in
vojaške dolžnosti. Prav uporni ofi-	krajši. Mnogi komentatorji so skep-
cirji pa so bili tisti, ki so v Alžiru	tični glede uspeha te konference
osnovali »odbor narodne rešitve«.	Sovjeti namreč zahtevajo brezpo-
Zaradi teh ukrepov in zaradi več-	gojno opustitev poizkusov, Britanci
krat ponovljene izjave predsednika	in Amerikanci pa zahtevajo pred-
začasne alžirske vlade, da se Alžir-	hodno temeljito kontrolno službo, ki
ci želijo pogajati s francosko vlado	naj bi kontrolirala tudi sporazum,
po ureditvi alzirsko-francoskih od-	O teh vprašanjih je v političnem
nosov, se vedno bolj širijo glasovi,	odboru Generalne skupščine Zdru-
da bo general De Gaulle v prihod-	Ženih narodov govoril tudi naš za-
njih mesecih le skušal najti mirno	stopnik, Dobrivoje Vidič,
rešitev alžirskega problema, seveda ,,	~ . .	, .	...
v okviru francoske skupnosti naro-	-aX® 3 vel1.-« razpra~
(j^v	va pred tamkajšnjim sodiščem pro-
ti enemu največjih vojnih zločin-——■	—	cev in bivšemu Hitlerjevemu okrož-
cdtzs	nemu vodji, Kochu. Ta je zakrivil
/.LEBIČ	smrt okrog 2.000 Poljakov in čez 4
V Žlebiču gradijo novo transfer-	milj. sovjetskih državljanov. Obrav-
matorsko postajo, ki bo v surovem	nava bo trajala kakih 10 dni. Za
stanju kmalu dograjena. Nova po-	razpravo je posebno zanimanje po
staja bo velikega pomena za vasi,	vsem svetu.
ki leže na tem območju. Nova Ciprski nadškof Makarios se bo transformatorska postaja bo poma- verjetno udeležil konference šestih gala, da bodo imeli prebivalci v tem dežel za ureditev ciprskega vpraša-okolišu boljšo električno razsvetlja- nja, do katere bo verjetno prišlo na vo, kot pa jo imajo sedaj.	pobudo Atlantske zveze.
Zunanjepolitični komentar .......
PREGLASOVANJE?
Čez manj kot 10 dni bo zabelo v Ženevi pogajanje za opustitev atomskih poizkusov. Prav te dni pa teče v Združenih narodih razprava o razorožitvi, v kateri zastopniki držav članic razpravljajo o tem vprašanju. Različnost pogledov na ta problem kaže tudi izredno veliko število precej različnih resolucij, ki naj bi jih Generalna skupščina sprejela kot pobudo za nadaljnje reševanji: tega ključnega mednarodnega vprašanja.
Razprava v Združenih narodih kaže, da velike sile skušajo tudi razpravo o tako resni stvari uporabili za medsebojne obdolžitve in za propagandno tekmovanje, medtem ko se večina dežel, ki nimajo atomskega orožja, resno trudi, da bi s svojim prispevkom v diskusiji pomagala najti izhod iz sedanje mrtve točke. V tem smislu je tudi jugoslovanski zastopnik v političnem odboru navedel nekatere bistvene točke, v katerih ni spora med velesilami in v katerem bi bi lo mogoče brez nadaljnjega doseči sporazum.
Trenutno je v Združenih narodih izredno važno, da ne pride do izsiljevanja stališč ene izmed grupacij dežel s preglasovanjem, ker je vsa dosedanja praksa v Generalni skupščini pokazala, da so bila priporočila te skupščine upoštevana in realizirana le takrat, kadar so bila dana sporazumno in ne s preglasovanjem.
Pred Generalno skupščino sta dve resoluciji, ki si močno nasprotujeta. Eno je vložila Sovjetska zveza, drugo pa ZDA in Vel. Britanija. Poleg te je še indijska in mehiška, ni pa izključeno, da bo še vrsta dežel odločila za novo resolucijo. V Združenih narodih v teh dneh prihaja vedno bolj do izraza težnja, da bi bili ukrepi v zvezi z ustavitvijo atomskih poizkusov sprejeti sporazumno, kar bi brez dvomno v sedanjem mednarodnem položaju mnogo koristilo pri zboljšanju mednarodnega vzdušja in poglabljanju medsebojnega zaupanja.
Pred Generalno skupščino je še nekaj dni zelo intenzivnega dela. V teh dneh bodo predvsem predstavniki majhnih dežel na vsak način poizkušali doseči sporazum, ako že ne glede celotne resolucije o razorožitvi, pa vsaj glede onega dela resolucije, ki bo dal priporočila Generalne skupščine atomskim velesilam za ustavitev poizkusov z atojnskimi orožji.
Tisk obeh blokov bi stvari napravil veliko uslugo, ako bi nehat to vprašanje izrabljati v izključno propagandne namene. Pisanje nekaterih listov, ki hujskajoče pišejo proti nasprotnemu taboru, že sedjij veliko škodi vzdušju in delu Generalne skupščine OZN. Tako so n. pr. listi v ZDA ostro napadli predloženo sovjetsko resolucijo, ki zahteva trajno in brezpogojno opustitev atomskih poizkusov. Po drugi strani pa ameriški resoluciji, ki zahteva temeljit sistem kontrole nad izvajanjem sporazuma, očitajo, da želijo samo zavlačevati sporazumevanje v tem vprašanju. Majhne dežele lahko s skupnim nastopom v Združenih narodih onemogočijo tak slab vpliv tiska in radia in odločno delajo na izboljšanju odnosov tega sporazuma. Jugoslovanska delegacija je prav v tem smislu na zasedanju močno aktivna.
TEDENSKI INTERVJU
Rudi Orel: 0 nalogah sindikalnih podružnic
Šolski problemi občine Ribnica
Osemletka v Ribnici sodi med prosili tudi »Elektro« Kočevje, da zelo velike, saj jo obiskuje 775 bi uredilo električno inštalacijo v
Glede na zadnjo podražitev in zato povečanje osebnih dohodkov se pri posameznih obrtnikih in podjetjih čuti želja po povišanju cen izdelkov in uslug. Kakšno sta-
Kako se pripravljate na občne bll° dovolj, primanjkuje pa kadra vse izdatke - materialne, osebne
zbore sindikalnih vodružnic	in	kdaj	z VISJ0 strokovno izobrazbo za	in funkcionalne. Največja postavka.
horfoV	podružnic	m	Kdaj	predmetni ^ na višjih oddeikih	t0 je 14,154.000 din je predvidena
osemletke.	za nadzidavo šolske stavbe (bivše
Kakor v nekaterih d run ih kra-	gimnazije). To bo -potrebno zato,
jih se je tudi osemletka v Ribnici	ker se število šolskih otrok veča iz
znašla pred težavami glede tehnič-	leta v leto. Naj v ilustracijo nave-
nih pripomočkov pri pouku. Raz-	demo, da je samo letos 130 novih
bodo?
S pripravami
na letošnje občne
„	. , . ,	...	, ,	_ otrok. Prostore zavzema v bivši niž- tehnični delavnici.
Ali so po vasem. mnenju se kake	razpravljanju	po mesec dni, temveč	u gimnaziji ln osnovni šoli, to je v	Sedaj	pa bi še bilo	potrebno
možnosti za zvišanje življenjske	manj,	tudi ni	potrebno soglasje ko-	dveb §0iskih zgradbah. Vseh oddel-	400.000	din za tehnično opremo de-
ravni delovnih ljudi na območju	misije	občine	in sindikalnega sveta.	k0v je na osemletki 22. Nižji od-	lavnice.	Ta znesek je zajet	že v pro-
kočevske občine?	Ko je	tarifni	pravilnik sestavljen in	de)kj osemletke obiskujejo šolo v	računu	za šolstvo, ki ga	je pred-
Glede možnosti izboljšanja	živ-	sprejet od DS, postane veljaven in	dopoldanskem	in	popoldanskem ča-	ložil šolski odbor za šolsko	leto
lišče bo pri tem zavzela Zveza sin-	ljenjske ravni bi bilo potrebno	vzeti	se zacne obračunavati po njem, z	su, višji pa v	dopoldanskem.	1958-59. Celotni proračun za	šol-
dikatov? _	v pretres nekatere zamisli, ki bi jih veljavnostjo s 1. oktobrom 1958. Učnega kadra za nižje razrede bi stvo znaša 32,534.000 din in to za
Zadnja podražitev in s tem v morale sindikalne podružnice bolj zvezi zvišanje osebnih dohodkov je temeljito proučiti in obravnavati kot prišla s ciljem, da se v skladi neso- do sedaj. Vprašanje toplega obroka razmerje cen posameznih artiklov. y podjetjih je že bilo sproženo, ven-To vsklajanje in s tem v zvezi dvig dar pa še ni nobene dokončne re-
ravni proizvajalcev pa je odvisno od gjtve. Menimo, da je nujno potreb- zbore sindikalnih organizacij smo že stabilnosti cen drugih artiklov. Ka- no, da o tem sind. podružnice skup- pričeli in je v ta namen bilo posve-kršnokoli zvišanje cen artiklom in-	no z upravami podjetij pridejo do	tovanje s predsedniki onih sindi-
dustrije, kmetijstva ali uslužnostne	uvedbe takšnih ukrepov, ki bi	orno-	kalnih podružnic, ki so v bližini Ko-	pjlaga samo	s	tistimi tehničnimi	učencev!
dejavnosti privede tržišče v zopetno	g očali cenene tople obroke. To	se je	čevja, dočim bodo oddaljeni prejeli	pripomočki, kar	jih je podedovala	V prostorih bivše osnovne	šole
anarhično stanje in s tem standar- v nekaterih ljubljanskih podjetjih pismena navodila. Z ozirom na vse od bivše gimnazije in osnovne šo- bo treba izmenjati pod, ki je že do-du samo škoduje. V pogledu kon- zelo dobro obneslo in ne vidimo ni- bolj važno vlogo, ki jo dobivajo sin- le. Osemletki je bila predvsem po- trajal in ga nadomestiti s parketom trole nad cenami je s predpisi ure- kakega razloga, da se ne bi tudi pri dikati, kakor tudi glede na bližajoči trebna delavnica za tehnični pouk. na površini 540 m2. Nadalje bo tre-jeno in imajo občinski odbori več nas, posebno, ker se s tem omogoči se kongres sindikatov (v aprilu 1959) Občinski ljudski odbor je takoj pri- ba prepleskati okna, vrata itd. V samostojnosti. Vendar je stališče prj delavcih boljša fizična kondicija so letošnji občni zbori toliko bolj sluhnil potrebam osemletke in pri- II. nadstropje šole je treba nape-sindikatov, da tudi podružnice v jn s tem tudi storilnost. ObLO je že pomembni. Pričeli se bodo v novem- speval za delavnico 100.000 din, ljati električno luč, postaviti strelo-podjetjih onemogočijo kakršnokoli sprožil vprašanje otvoritve kuhinje, bru in morajo biti končani do 5. de- Tajništvo za šolstvo pri OLO Ljub- vod, v obeh šolskih stavbah pa težnjo za povišanje cen. V kolikor ki bi kuhala enolončnice. Ta ukrep cembra. Posebno bo treba v letoš- ljana pa 70.000 din. Na pomoč pa montirati ozvočenje, da bodo o troje hvalevreden, ker bo omogočil ce- njih pripravah paziti na kadrovsko so priskočila tudi podjetja iz Rib- ci ilahko poslušali šolske radijske nejši način prehrane delavcem. izbiro vodilnih oseb. Potrebno je, da nice: Opekarna je dala brezplačno oddaje.
pridejo v odbore agilni in razgleda- 1000 kom. opeke, LIP Ribnica ves Šolske kuhinje na vseh šolah, to Kakšno stalisce bodo sindikati ni gianj sindikata. Pri pripravah vse- potrebni les, »Gradbenik« in »Zi- je v Ribnici, Sušju, Dolenji vasi in zastopali glede na to, da je v go- kakor prednjači Rudnik, kjer bo dar« pa sta s svojimi delavci opra- Grčaricah, dobro delajo. Na osem-spodarskm organietjah težnja, da ob£nj zbor že 9. novembra.	vila zidarska dela. Za pomoč so za- letki v Ribnici imajo posebno jedil-
nico ter kuhinjo in skladišče. Vse-f* m	m .	.	i.	ga tega prej ni bilo, ker je v šoli
Seja okrajnega	sveta za Obrt	stanovala neka stranka. Ta se je iz-
selila in so tako dobili prostor za
V Ljubljani je bila 21. oktobra sa-	zmogljivost v tem sektorju	le za 3	šolsko	kuhinjo. Hrano dobe	vsi
V zvezi z povečanjem osebnih do-	ja sveta za obrt OLO Ljubljana,	nove obrate, medtem ko je	bilo iz-	otroci	in so zadovoljni z njo.
hodkov bo prišlo do spreminjanja Člani sveta so razpravljali o pollet- dano v privatnem sektorju 223 no- Šolski odbor v Ribnici in ostalih tarifnih pravilnikov, pri katerih raz-	ni realizaciji plana v obrtništvu, go-	vih obrtnih delavnic, ukinjene pa so	krajih v občini dobro delajo in nu-
merja med tarifnimi postavkami še	vorili so o kontroli cen obrtniških	bile 103 obrtne delavnice.	dijo šolam vso pomoč. Pohvaliti je
vedno niso v skladu. To je treba ob	uslug ter o obveznem potrjevanju	Največ obrtnih dovoljenj so vrni-	treba tudi delo sveta za šolstvo, ki
sedanjih spremembah popraviti. Se-	cenikov, na podlagi katerih bodo	li krojači in čevljarji, ker kot kaže,	se redno sestaja in na sejah rešu-
veda to velja za tista delovna me-	kasneje lahko določevali najvišje	te usluge niso dovolj donosne. Naj-	je vse tekoče zadeve šolstva. ObLO
sta, ki po svoji važnosti to zasluži-	dopustne tarife za posamezne vrste	hitreje narašča število na novo iz-	Ribnica ima veliko razumevanje za
jo in se ne more to jemati kot fron- uslug.	danih obrtnih dovoljenj v strokah, potrebe šolstva. Občina štipendira
talno zvišanje. Vedeti moramo, da Na seji so ugotovili, da občinski ki so konjukturne in v katerih je tri učite!jiščnike, ki se pripravlja-se mora zvišati tarifna postavka ljudski odbori še vedno premalo mogoče dosegati velike dobičke. " jo za učiteljski poklic in dva štu-vsakomur za 700 din. Kar po tem	skrbijo za sistematičen razvoj obr-	Svet je sklenil priporočiti obči-	denta, ki študirata na filozofski fa-
zvišanju od skupne mase še preosta-	ti na svojem območju. To nam zgo-	nam sklicevanje širših sestankov z	kulteti. Poleg teh štipendira občina
ne se	procentualno razdeli po	ta-	vorno povedo'tudi podatki o usta-	gospodarstveniki, na katerih naj bi	še 24	dijakov in študentov,
ritnih	postavkah ln zvišanje	—	navijanju novih obrtnih delavnic in	se temeljito pogovorili o	razvoju	Že prej smo omenili šolski	pro-
njih	do	iniciative	za	povišanje,	so	skupno s 700 dinarji predstavlja no-	razširjanju obrtne mreže. Na po-	obrti na njihovem območju, OLO	račun. Ta bo lahko izvedljiv le, če
zadnji	ukrepi popolnoma	zaman.	V	vo tarifno postavko. Ob spreminja-	dročju okraja je bilo v družbenem	naj bi sprejel tudi nekatere kon-	bo dobil ustrezno podporo od OLO.
tem slučaju	bi škodovali samo	sebi,	nju ni potrebno, da se podjetja dr-	sektorju do junija ustanovljeno 20	kretne sklepe za nadaljnji razvoj	Občina sama nikakor ne bi zmogla
ob sedanjem povišanju tarifnih postavk zvišajo tudi tarifne postavke, ki jih do sedaj ni bilo mogoče, ker se tarifni pravilniki niso smeli spreminjati?
Rudi Orel
sindikati- izgubljajo kontrolo nad proizvodnjo ali pa pride celo od
kajti morajo se zavedati, da delavci niso le proizvajalci, temveč tudi potrošniki!
Drugo vprašanje je privatna dejavnost, kjer sindikati ne morejo dosti opraviti in bo to naloga inšpekcijske službe, ki ji pri delu moramo pomagati vsi potrošniki.
že sedanjih predpisov. Ni namreč novih obratov, ukinjenin pa je bilo obrti. Svet je razpravljal tudi potrebno, da imajo kolektivi to v 17. Tako je bila povečana obrtna vključevanju vajencev v obrt.
o tako velikega zneska.
Tudi z vrbami se bodo Struge opomogle
ZDRAVSTVENA POSTAJA
V Strugah se že dalj časa zanimajo za zdravstveno postajo. Ta bi bila res krvavo potrebna, ker je
V Strugah sem pri kmetijski za- skega premoženja, že to jesen pa ljano, ko pa bodo nasad povečali fdraV™1^ t^oT oa° hnaicTzelo°slabo drugi obiskal pletamo in vrbove na- bodo prvič rezali. Na hektar zrase na tri hektare in bo dovolj surovin j* • * J*	v zaJdniem času
Uslužnostna podjetja so soraz- sade, ki so uh napravili lani. Svojega 20 tisoč kilogramov vrb. Upajo, da za dvajset ljudi, se bodo povezali^z ,jm .g bjla obljubljena zaščitna se-
meme nizko obdavčena, da lahko	spremljevalca,	predsednika Kmetij-	bodo že prihodnje leto povečali na-	nekim	izvoznim podjetjem na Reki.	gtra	morai0	samo §e urediti pri
nudijo usluge čim ceneje, kako naj	ske zadruge,	tovariša Puglja, sem	sad na tri hektare. Prvotno so na-	Upajmo, da bodo njihovi Izdelki	mer’ne	nrostorp
rešijo problem povišanja osebnih	vprašal, kako	da so sploh pričeli s	meravali delati v kooperaciji z ne-	kmalu	prišli na svetovno tržišče!^
dohodkov?	temi nasadi. Pojasnil mi je, da so	kim kmetom. Ker pa zahteva pre-	Ko	sem se poslovil od tovariša
..	, ,	. .	,	- _ • slišali, da ponekod sadijo jagode, veliko rento (najemnino za zemljo), Puglja in od marljivih pletarjev, sem
Mogoče bo nastal problem pri zvi- w n’o w „.ih elnhn 1lsnpvaie. bodo tudi naprej delali v lastni re- si v spremstvu mojstra Vidmarja
merne prostore.
NOVA MLEKARNA Na nedavnem zboru Kmetijske
_	-	.	. .	ker oa bi ori njih slabo uspevale,	bodo	tudi naprej delali v lastni re- si v spremstvu mojstra Vidmarja zadruge Fara so poleg drugega
šanju osebnih	dohodkov pn	nekate-	soomnili na vrbe.	žijl.	ogledal tudi vrbovo »plantažo«. Na- sklenili, da si zadruga zgradi nove
rih uslužnostnih podjetjih, ki kljub	.............___________. . , . .	,	, . to sem se poslovil tudi od njega in prostore za mlekarno. En milijon
V delavnici de aj p eg j mu zaželel pri delu čim več uspeha dinarjev imajo, računajo pa tudi
nizkemu obdavčenju le težko sha- In za to imajo sijajne pogoje!
ErJiiTBrEiE	skaSH	“-”--^zaar,,žnom'
rati obvezno zvišanje dohodkov brez Vidmarja, ki se je s pletarstvom že vjm vodstvom so se kmalu priučili, povišanja cen uslugam. Seveda bo sam bavil, da je organiziral delo. občudoval sem spretne prste de-potrebno vzporedno s tem ugotav- Zaenkrat so zasadili 62 arov zamoč- klet, ko so vztrajno pretikale in ljati razloge slabega stanja.	virjene zemlje, last splošnega ljud- prepletale vrbove šibe.. To delo je
na videz enostavno, vendar je po-
Za vajence nov dom
Pouk tehnične vzgoje
V Ljubljani je bilo posvetovanje nične vzgoje. Sklenili so, da
(Nadaljevanje s 1. strani)
:fel£LV?!^! mera P°trpeŽljivOSti lahko izkoristil idealno lego severe
zahod - jugovzhod. Prostori
in dolga vaja.
V začetku so pletli ovoje za šteto kleno embalažo, sedaj izdelujejo iz
sončni in svetli.
Z novim domom bo dobilo mesto
majhen za stvarne potrebe. V gospodarstvu kočevske občine pa ima-bodo j® obrtna podjetja važno vlogo, saj 0< ° odpade nanje dobršen del gospodarstva v občini. Na razvoju obrti je zainteresirana vsa občina, saj znaša proizvodnja obrtnih podjetij 565
VETER NARSKA SLUŽBA	„ p0,„„ „em „
Nedavno se je sestal na II. red- rinarska služba po posameznih ob- LRS
ni seji svet za kmetijstvo in gozdar- činah zelo različno urejena; tako —--------------■
stvo OLO Ljubljana. Poleg drugega se ponekod dogaja, da je veterinar	pozabite naročiti »NOVI-
je. svet razpravljal o organizaciji uslužbenec občine, drugje pa usluž- CE<< f t ki siužij0 vojaški veterinarske službe na območju benec veterinarskega zavoda itd.	.	...	, . ,
okraja Pokazalo se je, da je vete-	Eo. rok! »Novice« pridejo vsak teden.
toioBoeoa <=>■<=>■
komisije za tehnično vzgojo mladi-	okrajni seminar občinskih instruk-	bele	(0iupijene) vrbe	košare za pa-	Kočevje še en lep objekt, ki bo zvuu	n
ne pri Okrajnem odboru Ljudske	torjev tehnične vzgoje za praktično	pir	Delavci so mi	zaupali, da so	olepšal okolico šeškovega doma. 58	„ili1onov	djnariev
tehnike. Tega posvetovanja so se delo v drugi polovici	meseca no-	z de]om zadovoljni, pohvalili pa so	metrov dolg in več kot 10 m širok	J J
udeležili tudi občinski inštruktorji vembra.	tudi svojega učitelja, ki jim rad	bo eden najlepših in največjih ob-	Čim hitreje bo novi dom zgrajen
za tehnično vzgojo s celotnega ob- Na posvetovanju šo	sprejeli reso-	razkrije vse »tajne« pletarstva. In-	j ek tov v Kočevju. Njegov poseben	tem več bo vreden v sedanjem po-
močja ljubljanskega okraja. Med	luči j o. Resolucija ugotavlja, da_ je	vabd m; je povedal,	da je v službi	pomen pa je prav v tem, da bo omo-	ložaju. Vprašanje je,	ali	bo	domače
drugim so razpravljali o tehničnem	tehnična vzgoja po veljavnih učnih	ge]e	dva meseca, da	zelo slabo vidi	gočil nov dotok vajencev v Kočev-	gradbeno	podjetje	zmoglo	tako	na-
pouku na šolah, učnih načrtih za	načrtih uzakonjena. Med drugim go-	in da miadim dekletom kar zavida	je, predvsem iz nerazvitih d|elov	gl o graditi, ker ima že druge ob-
tehnični pouk na višji stopnji ob-	vori, da bodo morali za izvajanje	njjbovo spretnost in dober vid. Otr-	občine, kjer mladi delavci ne more-	veznosti, ki jih je preje sprejelo,
vezne šole ter o organizaciji šemi-	gospodarsko-tehničnega pouka pod-	ded prstj ga nj£ ne ubogajo, upa pa,	jo najti zaposlitve, medtem ko ko-	Morda bi bilo dobro, da bi tudi gle-
narja za občinske inštruktorje teh-	preti gmotno v takšni ali drugačni	^a se ^ deiu kmalu tako priučil	čevska podjetja nujno potrebujejo	de gradenj imeli v kočevski občini
obliki oblastni organi, podjetja,	kot dekleta. Plačani so od komada	novih ljudi. Že vsa pretekla leta so	načrt, kaj, kdaj in kako graditi,
družbene organizacije in ostali. Re-
in to od 60 do 80 din. Za invalida, si obrtna podjetja v Kočevju sama Vgraditi bo namreč treba čez 300 ki je bil doslej brez zaslužka, pa vzgajala svoje kadre, kar pa v pre- ton cementa in približno 380'.000 tudi drugega dela ni zmogel, je to težni večini primerov ni zadoščalo kosov opeke, kar ni majhna naloga, kar lep uspeh. »Glavno je, da imam potreb podjetij. Mnogi vajenci so Ker se bo predvidoma prihodnje za tobak in sol!« je šaljivo pri- odstopili od uka, ker bi se morali leto število vajencev povečalo sko-pomnil.	voziti od daleč, saj je vsa pretekla raj na 200, je tudi s te strani grad-
Doslej so izdelke prodajali v Ljub- leta bil vajenski dom mnogo pre- n ja nujna.
f—>g<—»■<—ittobobqbQBOBOIOBOBOOBOBOBOBOBOBOBOIOBOBOBOICJBOIOBOBOBOOOBPBOBOBOBOBOBOIO
Veljko Troha:
Vzgoja v družini in alkoholizem
V vseh teh pogojih in še drugih, ki jih nismo našteli, imajo slabi vzgojni vplivi plodna tla, kar pomeni, da moramo za slabo vzgojno stanje iskati vzroke tam, kjer se mladi človek osamosvaja To je tedaj, ko da fant za fantovščino in ko gre dekle lahko s fantom sama na ples, ali ko se iz mladoletnika in mladoletnice razvije mladenič in mladenka, fant in dekle. Ne sme prevladovati mnenje, da tu — na meji med otrokom in mladostnikom in med tem in fantom ter dekletom — ni več potrebna vzgoja, da se tu poseganje staršev v svet mladih ljudi neha. To je namreč doba, ko se mladi ljudje odločajo za velike stvari, med katerimi sta najvažnejši izbira poklica in misel oziroma čustvo prve ljubezni ter misel na skupno življenje z ljubljenim človekom. Ali naj tu pustimo tega mladega človeka svoji presoji,
ki si jo je ustvaril brez naše vednosti? Ali naj ga pustimo živeti v iluzijah, ki si jih gradi v svoji tako pristni mladostni poštenosti, ko si »zida gradove v oblakih«, kot pravi pesnik Prešeren, in zaradi tega pozneje doživi kruto razočaranje? Ne! Bolj kot kdajkoli si moramo tu pridobiti njegovo zaupanje, kar bo tem laže, čim pravilneje je bil otrok — sedaj mladenič in mladenka — vzgajan. Ta leta naj bi minila v močnem pripravljanju za poznejše življenje, ki naj bi bilo urejeno in srečno, v katerem ne bi manjkalo spoštovanja in ljubezni enega roditelja in obratno, kjer bi sloveli lepi, vljudni, nezamerljivi medsebojni odnosi v srečo samih zakoncev in v srečo, ki je prav tako važna kot prva, v srečo otrok, ki naj dajejo družini vse lepšo vsebino in prijetno vzdušje.
Imamo take družine, družine
polne ljubezni in spoštovanja. Žal se kaže v kroničnem uživaniju al- vreden človek postane pod vplivom pa jih ni veliko, vsaj ne toliko, da koholnih pijač in v posledicah tega kroničnega uživanja alkohola — albi z gotovostjo rekli,' da so družine uživanja. Nas v tem trenutku bolj koholik.
in odnosi med njimi najboljši in zanimajo posledice, ki jih povzroči Ne gre, da bi se tu podrobneje idealni.	pojav alkoholizma v družinah in spuščali v posledice, ki jih rodi pre-
Kako	bi dosegli, da bi bile naše	kakšen vpliv ima le-ta	na vzgojo	komerno uživanje pijač v	našem
družine	res take, ta članek ne mo-	otrok in sploh ljudi vse	do osamo-	telesu kot organizmu. Prav	bi bilo,
re odgovoriti, pač pa bi veliko pri- svojitve, se pravi, vse do tedaj, do- da Se jih ljudem prikaže in nanje pomogla do tega vzgojna svetoval- kler si mladi človek ne uredi svoje- nenehno opozarja. Pač pa bi si tu niča z	močno zainteresiranostjo	9a lastnega življenja.	ogledali nekatera vprašanja	in de-
najširših plasti ljudi, ki naj bi bila Ko smo iskali vzroke za slabo	Janja’ kl .so../)banefn vzrok	za P°’
pri vsaki občini in ki naj bi med vzgojno stanje v družinah (vseh sledice, ki jih čutimo vsi v dru-drugim (vzgojno svetovanje) skrbe- seVeda nismo našteli), smo pri tem *|nah* Pri delu- sPloh v privatnem la za predavanja iz vzgojnega in mislili, da alkoholizem izhaja iz pre- življenju.
socialnega življenja.	Cej podobnih, če že ne istih vzrokov Vemo, da alkoholik ni nikdar ta-
Ta članek naj bi med drugim po- in še ostalih, med katere bi lahko ko sposoben pri delu kot človek, ki kazal na vpliv, oziroma na rušilca šteli: izgubo premoženja, nagnjenje je zmeren, vesten, ki ve. kje je me-družinske in izvendružinske sloge, k pijači iz mladih dni, bolezni, obup ja. Vemo tudi to, da je veliko, če spoštovanja in ljubezni, to je vpliv nad življenjem zaradi težke živ- že ne največ nesreč pri delu, v pro-alkoholizma, ki razjeda ravnovesje ljenjske tragedije, zapuščenosti, ve- metu, na zabaviščih posledica pre-v mnogih družinah tako materialno liko razočaranje nad sesulo prihod- komernega uživanja alkohola. Zdi (preskrba s hrano, obutvijo, obleko, n ostjo in podobno. Vse to in še dru- se, da nekateri ljudje še niso no-stanovanje), kot duševrio-vzgojno go (mladostnik se kaj rad postavlja tranje razumeli gesel, ki opozarja-(razprtije med zakonci, neenotnost š pitjem in kajenjem, ker hoče s jo, da je alkohol škodljiv, da vodi vzgojnih ukrepov, ponižanje žena, tem pokazati, da je postal fant) k slabšanju vida, da organizem po-kar vse vodi k ločitvam).	privede človeka do tega, da začne stane neodporen proti raznim bo-
Kaj je alkoholizem? Lahko trdi- piti počasi, toda redno, dokler m« leznim, da omejuje človeški razum mo, da je alkoholizem socialno- alkohol ne postane nujna potreba in podobno. V tem nerazumevanju družbeni pojav, bolje, problem, kl kot hrana. Prej dober, spoštovanja gredo nekateri tako daleč, da se
norčujejo iz gesla — Borimo se proti alkoholizmu! — in ga prikrojujejo po svoje, češ: »Jasno, več ga bomo spili, prej bo uničen!« Vse to — zdi se tako — je površnemu 51 or veku, ki živi zase in sam še ni okusil gorja, ki ga povzroča alkohol, smešno. Boj proti alkoholizmu je zelo resna stvar in če kje, potem bi morale tu sodelovati najširše plasti ljudi. Tu mislimo na boj proti alkoholizmu s preobrazbo zavesti v naših ljudeh, s prikazovanjem posledic, ki jih povzroča alkohol, z močnimi zdravstvenimi in vzgojnimi akcijami. »Zakaj tako in ne kako drugače?« se bo kdo vprašal. »Morda tako, da zapremo gostilne, krčme, da teh pijač ne točijo?« Mislimo, da bi tak ukrep v nasprotju s človekovim dostojanstvom, saj bi mu tako omejili njegove pravice. Tu mislim na ljudi, ki jim je spiti kozarec vina ali dva dovolj za poživitev. Če ta pojav presadimo r družino, tedaj se nam pokažejo posledice, ki žal niso redke.
(Konec prihodnjič)
Atletsko prvenstvo Dolenjske v Črnomlju
TEDENSKA REPORTAŽA — TEDENSKA REPORTAŽA — TEDENSKA REPORTAŽA — TE
Cene na preizkušnji
Minulo soboto in nedeljo je bilo	so imeli pravice nastopati. Rezulta-	ženske 100 m: Kotnik	(Nm) 13.7,
v Črnomlju v organizaciji Okrajne	ti teh atletov so	bistveno vplivali	200 m: Hude (Nm) 28.2,	800 m: Hu-
zveze Partizan Novo mesto prven-	na celoten razplet	tekmovanja, na	de (Nm) 2:30.7, višina: Kotnik (Nm)
stvo najboljših atletov in atletinj	kar je bilo vodstvo	tekmovanja opo-	138, daljina; Hude (Nm)	437, krogla: Kakor poročamo v uvodnem član- različnih obrtnikih. Tokrat nismo na naslednjega jutra, plačal pa bi 600
Kljub dokaj slabemu vremenu in zorjeno in je tudi vrhovni sodniški	Kotnik (Nm) 10.31, disk; Kotnik	ku- 80 na skupni seji sveta za go-	delo šli kot novinarji in se tako tu-	dillar-iev‘
razmočenemu igrišču, so bili dose- svet treh članov izglasoval z 2:1 gla-	(Nm) 28.71, kopje: Vidmar (Nm)	spodarstvo, blagovni promet in obrt	dj njsmo predstavili. Želeli smo od-	■ TretJ1 £^p?Jiber (na^a strojepiska)
ženi nekateri prav dobri rezultati, som, da je postopek Partizana Novo	31.00.	občinskega ljudskega odbora Ko-	govor 0 ceni jn gasu (Z(jeiave kot	J® Pr' »FOTOLIKU« na vprašanje,
To tekmovanje je bilo letos že pe- mesto nepravilen, zato ostane do »Izposojanje« atletov za Dolenj- cevje, sklenili, da morajo vsa obrt- vsak(janjj potrošniki.	kdaj °1 ,ahko napravili 6 slik za
tič, žal v tem letu po zaslugi to- dokončne rešitve vprašanje moštve- sko je imelo že skrajno slabe po- na podjetja poslati cenik svojih iz-	. tanpk v urPdništ\ni in osebno izkaznico in dve sliki for-
kratnega organizatorja krepko mi- nega plasmana odprto. Kljub temu	sledice, čeravno želijo iniciatorji te-	delkoY in uslu9 z veljavnostjo na	v( »potrošnikov« so bile razde-	mft r^glednice zvedela, da bi mo-
mo osnovne misli ustanovne listine dejstvu so bile objave v časopisju na	ga to prikazati drugače in se skri-	dan 30. septembra. Te cenike bo	j. . ure(jnlk notrebuie novo oble-	^a a ?akatl 14 dm m odšteti 700
tega tekmovanja. Dolenjsko prven- osnovi izračuna rezultatov, ki je bil vajo za parolo »Za dvig kvalitete tržna inšpekcija preverila, nato pa •	.	kroiačih uaotovil kdai dmarjev'
stvo je razpisala Atletska zveza Slo- v nasprotju s sklepom vrhovnega slovenske atletike« korist od tega jih bodo vsa obrtna podjetja (ko-	obleko lahko nanravili in ko- Fotograf ALBIN BOŽIČ bi za to
venije in za to dala tudi pokal z do- sodniškega sveta, kajti rezultati ne- imajo pa samo mestni klubi. S po- lektivna in zasebna) izobesila na
ločenimi pro pozicijami v cilju pro- upravičeno nastopajočih atletov so mnimo se samo za Črnomelj. Tudi vidnem mestu v^svojem^ obratu. jjko ^ ima^iuknjo*1 na podplatu in
delo zaračunal 550 dinarjev in na-
_____^	____________ i	pravil v dveh dneh.
pagiranja atletike na podeželju, s bili kljub temu prišteti k rezulta- Novo mesto je šlo na tako pot. Čas Trgovine in gostilne pa te cenike oyVj^J bo*čevljarje‘‘s prošnjo da	Prebivalci Kočevja in okolice obrt-
ten, «. j= izmenom. ot9»,iz.tor Um P„,izm,a Now, mesto.	bo prinesel .»oje. PreprtSm sem. da že	^	mn povedo, ^koliko bi MkMjgm-	?£££!&
obiskal bo čevljarje s prošnjo, da ..	.
mu povedo kolito bi stalo potem- n,ke' k smo Jlb obiskali, večinoma tekmovanja Partizan Kočevje, No- Uspehi prvih mest:	je nadaljnje tekmovanje za Dolenj- Da preverimo cene nekaterih .	. jn ^ kdg. . . mu jadko t0 poznajo. Navada je tudi, da se naj-
vo mesto in Črnomelj in z izrecnim Rezultati — moški 100 m: Torkar sko prvenstvo resno v vprašanju, obrtnikov v Kočevju je naše ured- ravi]j naga str -eDiska M bi se večkrat držimo enega obrtnika, pa poudarkom, da lahko nastopajo na (K) 11.3, 200 m Torkalr (K) 23,6, 400 kar je že prva posledica »take« pro- ništvo odločilo, da v sporazumu z rgda sli’kaIa zatoJ amQ CT klJ. čeprav bi morda drugi naredil cene-tem tekmovanju samo vsi atieti^in m: Kenik W 54.4, 800^Groznik pagande za slovensko atletiko^ finsko	"P^di k °bema fotografoma In po^ &u*[	^ P* m0r**
atletinje Partizana in klubov Do- (Nm) 2:02.6, 1500 m: Derganc (Nm) lenjske in da ne morejo nastopiti 4:09.3, 3000 m: Derganc (Nm) 9:07.1 člani Partizana, ki tekmujejo kot višina:	Potrč (Nm) 173, daljina:
člani športnih klubov s sedežem iz- Torkar (K) 671, troskok: Pucelj (K) ven Dolenjske. To načelo se je upo- 13.09, palica: Adamič (K) 343, kro-števalo na vseh dosedanjih tekmo- gla: Potrč (Nm) 12.34, disk: Čihal
KONČNI PODATKI
USPEHE POHODA »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE 1958«
s&JSULr** *"k*m
Akcija je pričela.	P0^20 tudi. ne celimo napravit.
Prvi reporter (urednik) se je naj- nobeneJ™ kflv!ce- S stahšča’ da se
prej oglasil pri krojaču. FRANCU aner9li?n°	Prot! vfkemu
K J a	- J	dviganju cen, bi morda dali
ARKO. Na vprašanje, da bi si dal
Zopet zmaga laških nogometašev
vanjih, razen sedaj, ko je nastopal (K)	41.00 kopje: Kastelic (Nm)	Takoj po pohodu patrol »Ob	žici	su 2,11:20 ure in s tem zasedla v	sešiti ob]eko lz srednje dobrega bla-	Mad	tlste	obrtmke, ki imajo naj-
Partizan Novo mesto z atleti, ki na 55.96,	4 X 100 m:	Kočevje 46.5,	okupirane Ljubljane 1958« smo	po-	slovenskem merilu 5. in v državnem	qa meter je stai okoli 4000 dinar-	”, ,J.e	,,ene'	toda zanimivo je, da
tem tekmovanju po propozicijah ni- 4 X 400 m: Novo mesto 3:37.6 - ročaPn Q udeiežbi partizanskih patrol merilu 8. mesto, kar je vsekakor 1ev prineSel bi tudi vse ostalo, kar t.^1, kl. l^,°. vi*je cfj?e’ imaj.°
a Ses"rhvS"Ja'
sttssLrzsMi se2,-	sr -bi *v “	-“jr
Preteklo nedeljo je bila v Ribnici moremo biti zadovoljni z disciplino, objavijamo v celoti za vzpodbudo partizanskimi društvi, v skupini IVAN OSTERMAN krojač, bi ta-	?te nan? Poveoal:-
prijateljska nogometna tekma med ki so jo pokazali igralci-vojaki na mladim tekmovalcem in v vednost družbenih organizacij ter ostaVh ko obleko sešil v enem mesecu, sta- ^b	^‘.7,®!:
enajstoricama TVD Partizan Velike tej tekmi. Stalno je na njihovi stra- vsem onjm- ki spremljajo razvoj skupin in končna ocena v okviru ,a bj 3200 dinariev	^	“ po9°J', ne hoste zviševali,
Lašče in ribniške garnizije. Zmagali ni prihajalo do grobih protestov	telesen kulture v našem mestu.	vseh sodelujočih paitrol. Isti je bil	FRANCE KLUN, krojač nasproti	^ai	tudi v'S/ramao
so gostje z rezultatom 7:1. Rezul- proti sodniku in nasprotnikom. Te-	TVD partizan Kočevje je poslal v	način ocenjevanja za zenske patro-	gte bi oblčko naorsvil v 14-tih	K0 .	.,•*	tUQ1 v Doaoce zaupajo
tat bi bil lahko še višji, če bi imeli mu ni bilo ne konca ne kraja. Sko-	LjUbljano na pohod 3	moške in 2	le na	progi 12 km,	Prikazali bomo dneh' stala pa bi 3500 dinar1ev in sv°je	delD-
odlični Laščani v prvem polčasu ne- da, da ni padlo med tekmo več dez-	2ensk] patroli po pet	tekmovalcev	uspeh	za skupine, v	katerih	so na- 1	ko	smo
liko več sreče pred golom. Največ ja, da bi ohladil že precej vroče na-	in eno §tafet0 s petimi	tekači, ki so	stopale patrole kočevskega	Parti-
zaslug za doseženi rezultat imata sprotne igralce! Da ni prišlo do fi-	bjjj obenem štafeta mesta Kočevja	zana.
napadalna vrsta laškega Partizana žičnih obračunavanj se imamo za-	v t-ekmj reprezentanc mest in	ob-
in vratar. Sodil je dokaj dobro Ho- hvaliti sodniku, ki je z dokajšnjo	gjn
čevar iz Ortneka.	avtoriteto proti koncu tekme iz-
Uspehi na pohodu: štafeta je pre-
če smo zadovoljni z igro, kakrš- ključil iz igre dve igralca-vojaka. no so pokazali nogometaši, pa ne	Mikelin
Naš obveščevalec
RIBNICA
SPOMINSKI DNEVI
29. oktobra 1917. leta je Central- Umrla je Krajec Ivana roj. Dejak, Tomažin Dan ni komite VKP-b sklenil na zgodo- preužitklarica iz Zapuž pri Ribnici likih Lašč 78 vinski seji, da se začne oborožena št. 2, stara 81 let. vstaja v Rusiji, to je Oktobrska revolucija. Sejii je prisostvoval tudi	DOLENJA VAS
Lenin.	Rodila je Šega Marija, del
KOLEDAR	Grčaric 17 — dečka Vojka.
Sobota, 25. oktobra — Darijan
Nedelja, 26. oktobra — Demetrij	VELIKE LAŠČE
Ponedeljek, 27. oktobra — Antonija	V Ljubljani sta se poročila: Pri- co Zdenko.
u	if	4i	i h
Število patrol 73	166	264	
moške patrole dosež. mesta: Patrola št. I. 21	57	105	4:43,34
Patrola št. II. 28	77	133	4:52,28
Patrola št. III. 30	80	137	4:53,53
Ženske patrole: Število patrol 29	48	62	
dosež. mesta: Patrola št. I. 10	16	18	1:19,38
Patrola,št. II. 24	41	49	1:25,59
Če upoštevamo,	da	so se	udele-
Ko smo se vrnili z dela, smo naše do 350 din za sukanec oziroma pj-avili še kratek pregled cen sadja ostali pribor.	in zelenjave v treh kočevskih trgo-
Pti »»KROJAŠTVU« pa bi letos vinah: obleke sploh ne bi mogli več narediti. Enkrat po Novem 'etu sešita obleka bi stala od 3850 do 3.000 dinarjev.
Krompir
Drugi reporter (novinar) je pri Jabolka
i
s
šel zaprta vrata, pri TINETU ME- čebula
12
23
25
65
30
22
12
28
16
75
12
22 do 28 16 do 17 60 45 25
Torek, 28. oktobra — Simon Sreda, 29. oktobra — Ida Četrtek, 30. oktobra -- Sonja Petek, 31. oktobra — Bolfenk.
GIBANJE
PREBIVALSTVA
— dečka Janeza, Indihar Marija, gospodinja iz Vellikih Lašč 64 —
deklico Marijo, Andoljšek Marija, ------------- i------ -o- r--------
gospodinja iz Velikih Piljan 31 — Prvič in da je manjkalo tekmoval-deklico Anico in Gorjup Marija, go- cem izkušenj glede samega tekmo-gospodinja iz Tomažinov 5 — dekli- valnja in priprav za tekme, lahko
ocenimo uspeh kot prav dober in DRAGA	gre vsem tekmovalcem priznanje za
je bila doma samo njegova žena. Koleraba ALOJZ ŽNIDARŠIČ mu je pove- Te cene so veljale 20. oktobra v dal, da bi lahko čevlje potemplal v dopoldanskih urah. Tudi pri trgo-enem tednu, stalo pa bi cd 600 do vinah ni mogoče ocenjevati trgovi-650 dinarjev.	no po višini cene, kajti cena se vsak
Pri »ČEVLJARSTVU« pa mu je dan menja in kolikor le morejo se
Zbor gimnazijskih kulturnikov
Mladinsko kulturno društvo »Ma- hih ter o raznih težavah, s katerimi
KOČEVJE
Poročili so se:	Križman Franc,
zavirač iz Šalke vajsi 11, star 26 let in Nahtigal Brigita, delavka iz Kočevja, Rudnik 26, stara 24 let.
Rodile so: Žagar Vlasta, delavka iz Brega 26 — dečka Dušana, Hudo
O B]AVE
KINO
JADRAN, Kočevje: od 24. do 26. oktobra ameriški barvni film »Dežela faraonov«, od 28. do 30. oktobra francoski film »Helena in možje«.
Mileno, Mlakar Frančiška, gospodi n ja z Brega 21 — dečka Stanislava in Sterle Marija, gospodinja iz Kočevja, Trg Svobode 49 — dečka Ladislava; novorojenček pa je takoj po rojstvu umrl.
PREDGRAD
Rodila je Šutej Marija, učiteljica iz Dolenje Podgore — dečka Marka.
Umrla je Vehovar Lucija roj. Koce, kmetovalka iz Kovače vasi 2, stara 66 let.
SODRAŽICA
V Ljubljani sta se poročila: Prija-
siiišrr sb—ss 2 ssss e sssss
dile- Hočevar Ljudmila gospodinja	prave že pozimi na smučeh in kas- število dijakov, članov MKUD-a, nekaterih sekcijah uspešno, v ne-
J ’	neje s hojo po gozdu.	ravnatelj gimnazije in dva pr of e- katerih pa je skoraj zamrlo. Naj-
sorja. Poročilo o uspehih in neuspe- uspešnejša je bila dramatske sekcija, ki je postavila na oder dve igri in organizirala več drugih kulturnih prireditev. Zadovoljivo je bilo tudi delovanje šahovske sekcije, ki je organizirala šahovsko prvenstvo gimnazije in s tem med dijaki precej poživila zanimanje za šah.
Zelo pa je nazadovalo literarno delovanje. Na tem področju so dijaki dosegli zelo malo uspehov. Dijaški list »Prvi poganjki«, ki je obenem tudi glasilo MKUD-a. bi kmal-lu doživel svoj žalostni konec. Izšel je samo dvakrat. Temu so krivi dijaki sami. Tudi letos je nastopilo vprašanje, ali naj »Prvi poganjki« še naprej izhajalo. Dijaki so sklenili, da »Prvi poganjki« morajo še nal-prej izhajati, ker na takšni ustanovi, kot je višja gimnazija, vsekakor mora biti list, ki bo združeval vse mlade talente. Izvolili so nov uredniški odbor, ki bo skrbel, da bodo »Prvi poganjki« izhajali redno in v obširnejši in boljši obliki.
Samo ena je angel	francoski pisec norčeval iz pomanj- Za vodstvo društva je ostal še ve-
V veseli družbi je nekdo trdil, da kanja tradicije v Ameriki.	dno stari odbor, le tajnika in ene-
»Kadar Američan nima drugega ga člana nadzornega odbora so za-
»Vzhodno od raja«, 29. novembra ameriški film »Žongler«, 2. novembra italijanski barvni film »Dekle z reke«.
PONIKVE:	31. oktobra ameriški
SVOBODA, Rudnik: 25. in 26. okto- KOČEVSKa" REKA: 25. in 26 oktobra ruski film »Vasja Železnova«,	bra nemški film »Močnejši od
1. in 2. novembra jugoslovanski	noči«, 1. in 2. novembra ameriški
film »Črni biseri«.	barvni film »Velika nagrada«.
RIBNICA: 25. in 26. oktobra itali- PREDGRAD: 25. in 26. oktobra ame-janski film »Kruh, ljubezen in riški barvni film »Pas za pištolo«, ljubosumje«, 1. in 2. novembra 1. in 2. novembra angleški film francoski film »Podzemlje Pari- »Vrsta nevarnosti«. za((	SODRAŽICAj 25. in 26. oktobra
OSILNICA: 26. oktobra švedski film	ameriški film »Fant iz Oklaho-
»Samo mati«, 2. novembra jugo-	me«, 1. in 2. novembra film »Trp-
slovanski film »Tuja zemlja«.	ljenje«.
VELIKE LAŠČE: 25. in 26. oktobra BROD NA KOLPI: 25. in 26. okto-ameriški barvni film »Meč in ro- bra ameriški film »Moj vohun-ža«, 1. in 2. novembra ameriški ček«, barvni film »Djipsi«.	PREKLICI
telj Vinko, delavec iz Zamosteca, LOŠKI POTOK: 25. in 26. oktobra Preklicujem žaiiivke, ki sem jih star 57 let in Levstek Jožefa, de- angleški film »Tri korake do ve- izrekel o Janezu Arko in Cirilu Stu-
lavka iz Gregorja, stara 33 let.	šal«, 1. in 2. novembra francoski pica in jih obžalujem. Zahvaljujem so nekatere žene pravi angeli.
Štafeta Kočevja. Na sliki tudi znani športni delavec Andrej Arko
Sxl SLnteh Ut tL&btoa o olj a
Umrla je Zajc Neža roj. Trhljen, film »Julija«, preužitkarica iz Žimaric 44, stara DOBREPOLJE: 25. in 26. oktobra 73 let.	ameriški barvni cinemascope film
se jima, da sta odstopila od tožbe.
Kozina Polde, Jurjeviča 29.
OBVESTILO
V zvezi z odloki Zveznega izvršnega sveta o evidenci in kontroli cen ter sklepa sveta za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Kočevje z dne 18. oktobra 1958
naročamo
vsem obrtnim gospodarskim organizacijam socialističnega in privatnega sektorja, da predložijo tukajšnjemu Oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve cenike svojih obrtnih izdelkov in uslug z navedbo cen, ki so veljale 30. septembra 1958;
Cenik je treba predložiti v 3 (treh) izvodih najpozneje do 30. oktobra tega leta. Potrjeni cenik svojih proizvodov in uslug morajo gospodarske organizacije in zasebne obrtne delavnice imeti izobešen na vidnem mestu v svojih obratih oziroma poslovnih prostorih.
Opozarjamo, da bo vsako samovoljno in- neupravičeno dviganje cen kaznovano po veljavnih predpisih.
Občinski ljudski odbor KOČEVJE
»Poznam samo enega človeka, či- dela, lahko študira svoj rodovnik menjali. Odbor je v redu opravljal g ar žena je pravi angel,« se je ogla- od starega očeta dalje,« ga je zbo- svoje naloge in mnogokrat se je mo-sli humorist.	del Francoz.	ral boriti z velikimi težavami. Za
»Kdo je to?« vprašajo vsi hkrati. »Res je,« prizna Američan mla- prihodnje delo so si dijaki postavili »Naš gostilničar.«	dost svojega nairoda, vendar vrne kot glavno nalogo, da bodo organi-
»Naš gostilničar? Saj on je ven- Francozu milo za drago:	zirali več kulturnih prireditev, na
»Kadar pa Francoz nima druge- pr. organizacija proslave ob Prešer-ga dela, lahko ugiba, kdo je njegov novem rojstnem dnevu, prireditev oče!«	vsaj dveh iger in druge.
Preklicujem žaljivke, ki sem jim izrekel o Albini Dren in jih obža- dar vdovec!« lujem. Zahvaljujem se ji, da je od- »Tako je!« je pritrdil humorist, stopila od tožbe.	Odgovor
Gačnik Janez,	Srečala sta se ameriški in franco-
Ponikve 4	ski pisatelj. Med pogovorom se je
PRODAM	IZGUBLJENO
Prodam moško športno kolo in Med R3bom in Turjakom se je iz-nemsko harmoniko. Interesenti si gubil lovski pes, bele barve z rja-kolo in harmoniko lahko ogledajo vimi lisami. Kdo^ 9a bo našel, naj na »Prometu« (Odpadu) Kočevje, proti nagradi sporoči na upravi. No-Cena ugodna.	vak Anton, Željne 1, Kočevje.
*	DEŽURNE TRGOVINE V KOČEVJU
Vrt okrog 8 arov s čebeljnjakom Dežurno službo imajo: v soboto, za 36 AŽ panjev, ob kamionski 25. oktobra, trgovina »Špecerija«, in gozdni cesti, oddaljen okrog 500 m to od 8. do 12. ure in od 14.30 do od smrekovega gozda ob Kolpi pri 17.30 ure.
Predgradu, prodam. Weiss, Pred-grad.
SLUŽBA	Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk«
Družina š tremi otroki v Ljubija- v Kočevju. Urejuje uredniški od-ni išče hišno pomočnico. Ponudbe bor Odgovorni urednik Matija osebno ali pismeno na naslov: Ko- Cetinski — Uredništvo in uprava vačič Janko, gimnazija Kočevje. v K^evju. Ljubljanska cesta 14 a,
telefon 3-89. Naročnina je 400 din, VABILO	polletna 200 din in je plačljiva v
DPD Svoboda - mesto Kočevje ima naprej. Za inozemstvo je 800 din. 27. oktobra ob 19. uri v dvorani Tekoči račun 600-12 gimnazije letni občni zbor. Vabimo	1-265
vse člane in prijatelje društva, da pri NB, podružnica za Kočevje. — se občnega zbora udeležijo v čim Poštnina plačana v gotovini, — večjem številu!	Rokopisov ne vračamo.
OBVESTILO
Obveščamo odjemalce električne energije, da bodo v nedeljo, dne 26. oktobra, zaradi nujnih vzdrževalnih del na električnih napravah od 7. do 15. ure izklopljena območja naslednjih transformatorskih postaj:
Kočevje, Roška in Reška cesta, Onek, Koprivnik, Livold, Mozelj, Rajndol, Podlesje, Knežja lipa, Predgrad, Štalcarji, Kočevska Reka, Mlaka, Borovec, Briga, Banjla Loka in Slavski laz.
Istega dne od 7. do 12. ure bodo izklopljena tudi območja transformatorskih postaj Rakitnica, Jelendol, Grčarice, Prigorica in Ribnica; od 13. do 14. ure pa Jurjeviča, Sodražica ter vse področje od Loškega potoka do Osilnice. V naslednjih dneh bodo iz enakih razlogov delno izklopljeni podnevi tudi drugi kraji. V času izklopov ravnajte iz varnostnih razlogov z električnimi napravami kot da so pod napetostjo.
Eleklro Kočevje
Iz naših krajev
NAM PIŠEJO
Vodovod tudi v Retje
PLENUM OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN
»ZADOVOLJNI KRANJCI«
V KOČEVJU
Priljubljeni ansambel Radia Ljubljane, »Zadovoljni Kranci«, je preteklo soboto gostoval tudi v Kočevju. Prišli so tudi pevci, ki stalno nastopajo s tem ansamblom. To so Greta Požarjeva, Branka Strgarjeva
Kot žrtve ste padli
v borbi za nas
Kakor povsod, tako mora tudi v Da j° zavladalo veliko navdušenje V Ljubljani je bil plenum Okraj-Loškem potoku brezpogojno kloniti za čimprejšnjo dograditev te tako ne zveze »Partizan« Ljubljana, ki ga staro pred novim, kljub vsem ob- pomembne komunikacije, se je po- je vodil predsednik Zveze, J. Pavlič, jektivnim težavam tako s strani fi- kazalo predvsem v nedeljo, ko je Ob splošnem odobravanju je česti-
nančnih sredstev kakor tudi zasta- velika večina prebivalcev Retij so- tal k 40-letnici aktivnega sodelova- bil najavljeni radijski humorist, po-
relih predsodkov nekaterih, ki se delovala pri prostovoljnem delu za- nja v telesni vzgoji tovarišu Andre- slušalcem dobro poznani »Boris«, za-
ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI je zadet od sovražne krogle mese-SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO- ca marca 1945. leta na Vinkovem in Stojan Vene. S svojimi izvajanji BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRI- vrhu pri Žužemberku v starosti 26 so navdušili do zadnjega kotička OBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV- let. polno dvorano Šeškovega doma. Za LJENJEPISE V POČASTITEV NJI-smeh in dobro voljo je poskrbel HOVEGA SPOMINA, vsem dobro znani »Kekec«, ker je
KAROL BARAGA
vedno trdovratno upirajo vsemu, si panj a jarkov in urejanju poti ju Arku, podpredsedniku »Partiza-kar je novo, napredno in koristno, pred svojimi hišami.	na« Kočevje, članu okrajne in re-
Pred dvema letoma je bila kon- Retje bodo s tem mnogo prido- publiške zveze »Partizan« itd. Za čana prva etapa gradnje novega vo- bile. Poslej se ne bo treba več to- njegovo požrtvovalno delo mu je dovoda v Loškem potoku, od za- liko bati požarov v času suše, ko so izročil simbolično darilo — umetni-jetja v Travniku do Hriba. Potem skoraj vsi vodnjaki prazni. Vode ne ško sliko.
je dela počivalo vse do letošnjega bo treba v času suše več nositi iz Najobsežnejša je bila na plenumu julija, ko so začeli z izkopom vo- Šegove vasi ali voziti iz Travnika, razprava o programu kongresa kulti ovodnih jarkov proti Retjam. S Zdrave in čiste vode bo dovolj za ture, ki se ga bo udeležilo 8 delega-
držan v Ljubljani. Vsi ljubitelji domače glasbe so prišli ta večer na
svoj račun ob poslušanju priljub- ^razredno ljenega ansambla, ki je tudi v tuji- sestrazreano
ni žel lepe uspehe.	-an
Kmečki družini Baragovi iz šegove vasi v Loškem potoku se je 1919.
RUDO' F BARTOL Rojen je bil v Travniku 1910. leta v obrtniški družini. Rudolf je bil po poklicu delavec. Dela! je doma in na Hrvatskem. V letih pred za-
V GRČARICAH
leta rodil sin Karol. Ko je dovršil četkom vojne je delal kot samosto-osnovno šolo, je delal ien mlinar. Za Osvobodilno fronto doma na kmetiji. Prišla je vojna. Je začel aktivno delati že leta 1941.
" ’	* ~	" tudi kandidat
predvsem no-
Mladi Karol se je kmalu navdušil za Od tega časa je
ci in
tem se je začela gradnja druge eta- vse! pe te tako pomembne komunalne dejavnosti za vaščane Retij in prebivalce Loškega potoka sploh.
Delo lepo in hitro napreduje, tako da bodo imeli vaščani Retij že pred letošnjo zimo zdravo pitno vodo v svojih domovih. Še pred nedavnim so se nekateri, ki niso hoteli razumeti splošne koristi vodovoda, nespametno upirali, češ:
»Mi imamo vodnjake, kaj nam bo
tov Zveze.
Sodražanka piše iz Amerike
Iz Minnosete, ZDA, nam je piša- že tri leta pri sorodnikih v Ameriki la Marija Veselova, rojakinja iz So- in da bolj slabo zasluži, ker je bolj dražice. Med drugim piše:	šibkega zdravja. Rada bi tudi na-
»Z velikim veseljem prebiram Vaš ročila naš list, kar ji bomo z vese-cenjeni list, ki si ga izposojam pri ljem ustregli, družini Debeljak. Kar ponosna sem,
, __________ narodnoosvobodilno vojno. V NOV Kt'- Njegovo delo je bilo
ara	iMk-afsri»
»rM °-1;397,'?d,n-v	S-čt s
5,o strehe1 &£TpX*- ”«*	«** *» ** * —
staivitev ograje okoli hiše in naba- cembra 1943. leta. Januarja 1941 va inventarja za šolo in mlečno ku- ja ponovno vstopil v partizansko hinjo.	vojsko v Cankarjevo brigado. Padal
sta 1942. leta.
Uredimo partizanska grobišča/
FRANC KRŽE
Franc Krže se je radii 1920. leta v Travniku v revni kmečki družini. Že v zgodnji mladosti se je moral
POŠTA
Le še teden dni nas loči od Dne- mo tudi na osamljene grobove, va mrtvih. Na ta dan bomo obudili samujejo po naših gozdovih in
ki
se-
boriti za kruh in obstanek. Rad se je družil z naprednimi potoškimi učitelji. Po italijanski okupaciji je začel delati za OF, takrat je bil tudi sprejet za kandidata KP. V NOV že decembra 1941. leta.
risti od vodovoda. Počasi, pa ven- smu omenja, kako lepa bodočnost se nedeljo, izrazili željo, da bi priha- ših dragih sinov in hčeri bratov in fašističnega terorja povsod lepo f™"™ bl! braber h01-?0 in dober dar vztrajno prevladuje nov, zdrav obeta mladini. Ko prebiram Vaš list,	jala pošta vsak dan in ne vsak dru-	sestra, očetov in mater, ki so daroi-	okrašeni, naj bi poskrbeli krajevni	•	1 0	‘7,c	a.J.	.*®ga	*°9ar~
in napreden duh, ki bo dokončno vidim, da ima moja mati prav. Me-	gi dan. Ker en poštar v Sodražici ne	vali življenja v narodnoosvobodilni	odbori Zveze borcev. To smo dolžni	jg42	pa	UGin	Italijani	24.	oktobra
zaprl usta nespametnim in neraz- ne najbolj zanima, kako napreduje-	zmore, da bi prinašal pošto v vsako	vojni. Za ta dan bomo lepo uredili	storiti v imenu velikega dolga, ki ga
gledanim, ki so še vedno slepo zaj- jo v Sodražici. Ko sem brala, kako	vas vsak dan, bi bilo treba namesti-	grobove padlih borcev in žrtev fa-	dolgujemo padlim žrtvam, ker lai-
gledani v vse tisto, kar je bilo no- so lepo uredili ceste, vodovode itd.	ti še enega.	šističnega terorja. Pozabiti ne sme-
da tako napreduje naša ljuba Jugo-
korlstil vodovod« itd. Danes pa je le slavija.	Člani Socialistične zveze, so na spomin na naše drage, ki spe večni nožetih.
še malo takih, ki si upajo zagrizeno Moja mati, Frančiška Vesel, ki ži- občnem zboru organizacije SZDL sen v svobodni zemlji. Ob tej priliki Da bodo grobovi, grobišča talcev, . trditi, da ne bodo imeli nobene ko- vi v Sodražici št. 103, v vsakem pi- Vinice-Zapotok, ki je bil preteklo se bomo še posebej spominjali na- in spomeniki padlih borcev in žrtev Je stoP“
vo še pred sto leti!	sem se spomnila, koliko škafov vo-
Prebivalci Retij so se na zboru de dnevno sem morala prenesti na ki je bil dne 3. oktobra glavi po tistih kravjih stezah. Kaj delu bi rekli sedaj tisti trebuharji, ki so in si polnili le svoje malhe na račun ubogega delavca?« Veselova piše med drugim, da je
volivcev, ki je
letos, pogovorili o nadaljnjem pri gradnji vodovoda, javnih pip, prej vladali napajališč, hidrantov in o prostovoljnem delu pri zasipanju jarkov.
hko mi uživamo svobodo, ki je bila	IVAN BENČINA
priborjena s tako dragoceno krvjo. Rodil se je 1924. leta v Travniku Za Dan mrtvih storimo svojo kot nezakonski otrok. Mati ga je dolžnost ter s cvetjem in venci težko preživljala, zato si je moral okrasimo grobove padlih junakov in mladi Ivan že v rani mladosti slu-junakinj. Ta dan pa obiščimo tudi žiti vsakdanji kruh. Ko je zaključil samotne grobove, ki so raztreseni osnovno šolo je šel v Sodražico, kjer po gozdovih ali drugje in počastimo se je izučil čevljarske obrti. Že leta
Z avtomobilom pod cesto
22. oktobra ob 15. uri popoldan se do takrat v nezavesti in se je seje na cesti v bližini vasi Vrh-Krko- daj osvestil.	^	^	__	....... __
vo pripetila^ prometna nezgoda. Ob Dekle je poklicalo rešilni avtomo- njihov spomjn Vsaj s skromnim šop- 1941 je začel kot mladinec aktivno tem času sta se vračala z osebnim bil iz Kočevja, ki je hitro prišel in kom r0ŽF	delati za OF. Zbiral je orožje in
avtomobilom iz Osilnico ck. Miran z njim zdravniška pomoč. Dr. Ci-	hrano. 5. maja 1942. lata ja stopil v
Cilenšek, zdravnik in Albin Božič, lenška, zd katerega so mislili, da je	NESREČA	partizane. Padel je kot vodnik Tom-
fotograf, oba iz Kočevja. Do Petrine težje poškodovan so odpeljal, v no-	....... šičeve brioade 9 II 1944 leta zaje vozil avtomobil njegov lastnik vomeško bolnišnico, (kakor se je na- Pred nekaj dnevi je Bartol iz	kovražne krogle v Senovem
Božič, od tu naprej pa je šofiral dr. knadno zvedelo, njegove poškodbe Svet ega potoka pe jal v Kovačo g .J (Rajhenburgu) Cilenšek. Vožnja je potekala v redu niso težjega značaja). Božič ima na- vals kravo k biku. Nazaj grede je p	1C1 ( JnenDurgu).
do Vrha-Krkovo, tu pa je prišlo do lomljenih nekaj reber in nekaj odr- krava nenadoma skočila nanj, ga nesreče; dr. Cilenšek je nenadoma gnin, pa se zdravi v ambulanti v podrla in mu strla nogo in nekaj	.
izgubil oblast nad volanom, omeniti Kočevju.	reber. Ponesrečenega Bartola so Rojen je bil v Susju
moramo, da je na tem predelu ce- Sreča v nesreči je bila v tem, da ljudje prenesli v Zdravstveno po sta ozka, zaradi (deževja je bila tu- se pri padcu ni vžgal motor avto- stajo Predgrad, kjer mu je zaščit di spolska, in avtomobil je zaneslo mobila, kar bi bile posledice nesreče na sestra dala prvo pomoč. Rešilni bivše Jugoslavije se je kmalu začel in vrglo čez 2 m visoko škarpo. Pri lahko dosti bolj tragične. Na oseb- avtomobil, ki je kmalu prišel iz Ko- zanimati za Osvobodilno fronto. Ze padcu se je predni del avtomobila nem avtomobilu je prizadejana pre- čevja, je ponesrečenca odpeljal na v začetku 1942. leta je postal akti-razbi.l nato pa se je še obrnil. Oba, cejšnja škoda.	zdravljenje v bolnišnico.	vist OF m marljivo delal do 23. ju
dr Cilenšek in Božič sta v trenutku
nesreče izgubila zavest. Najprej se	* vi
Smrt štiriletnega dečka
ANTON GOVŽE
1897. leta. n- Govže se v bivši Jugoslaviji ni politično udejstvoval. Ko kapitulaciji
dni so prebivalci Retij v Loškem, potoku s prostovoljnim delom pričeli napeljavati vodovod v svojo vas
Kaj je vreden dober tovariš!
je osvestil Božič. S težavo se je Izvlekel iz prevrnjenega avtomobila. Kmalu nato stal prišla na kraj nesreče neko dek'e in cestar. Postavili so avtomobil na kolesa in spravili iz njega dr. Cilenška, ki je bil
Pred štirimi tedni sem se kot običajno napotil s suho robo za dalj Časa na Hrvaško. Na poti me je dohitel Ivan Rigler iz Gorenjih lazov pri Žlebiču. Tudi on je šel kot jaz a suho robo po svetu. Pot sva nadaljevala skupaj, da nama ni bilo preveč dolgčas.
Pri prehodu republiške meje pri Sotli pa se mi je pripetila nesreča. — Pri vozu se mi je zlomila os in prvo kolo se je odkotalilo v jarek. Samo izkušen voznik bo vedel, kaj pomeni takle »defekt« za človeka, ki potuje po svetu daleč proč od doma.
Sopotnika Riglerja sem prosil, naj mi pomaga spraviti voz na kakšno dvorišče in naj gre naprej, ker bi se preveč zamudil. Tedaj se je izkazal pravega tovariša. Dejal je, da me ne pusti samega, pa čeprav bi se oba zamudila več dni.
V bližini sva kmalu našla mehanično delavnico in os je bila v nekaj urah popravljena. Tako sva lahko skoraj brez zamude nadaljevala pot.
13. oktobra se je sodraškima ro- Oče pokojnega Branka je doma iz jakoma Vladu in Anici Mihelič, ki Zamosteca in je že dalj časa v di-živita v Beogradu, pripetila nesre- plomatski službi oz. sekretariatu za ča. Tega dne se je njun sinček Bran- zunanje zadeve FLRJ, mati pa je
______ ko, star 4 leta, igral kot običajno na doma iz Sodražice.
balkonu v petem nadstropju v Beo-	„„ . „
gradu, Ul. 7. jula. Deček je iz ne-	SPET KOLESAR
že dalj znanih vyrokov omahnil čez ograjo V sredo 22. oktobra je prišlo
lija 1942. leta, ko so ga Italijani aretirali. Odpeljali so ga v internacijo v Italijo, kjer je bil do kapitulacije Italije. Ko se je vračal proti domu, so ga aretirali domobranci in odpeljali v Ljubljano, od tam pa k Sv. Urhu, kjer so ga umorili.
JAKOB LOVŠIN
Lovšin je bil rojen na Vinicah le-
ta 1914. v mali kmečki družini. Bana vil se je z izdelovanjem suhe robe in krošnjarstvom. Bil je naprednega
pravljali
programa za rekonstrukcijo. Le-ta že dolgo terja rešitev.
VREME
Obetajo nam nestalno vreme s pogostimi padavinami, vmesna izboljšanja ne bodo daljša od treh
Za njegovo tovariško požrtvoval- dni. Konec tega tedna ali pa v za-nost sem mu zelo hvaležen in se četku prihodnjega tedna bo ponov-bom tega dogodka še dolgo sporni- na močna ohladitev in sneg do ni-njal.	Franc Šilc žin.
OPEKARNA
Ribniška »Opekama« ima_________„	„	_ .
časa v načrtu rekostrukcijo ope- balkona in se na tlaku ubil. Fosmrt- cesti v Livoldu do težje prometne ..	.	.	..	.
karniških obratov.	Te	dni	so	raz-	ne ostanke malega	Branka so pre-	nezgode. Nekako	ob 16. uri se je	pe-	mišljenja, zato je stopu.v Partlza'
o potrditvi	investicijskega	peljali v Sodražico.	Pogreba, ki je	ljal z motornim	kolesom	čez Livold	"e ze v mesecu maju 1942. leta. v
bil 15. oktobra, se je udeležilo veli- Anton Kajfež, zaposlen v podjetju JuhJu istega leta so ga Italijani uje-ko število cicibanov, pionirjev in »Ključavničarstvo«. Približno na ^ odpeljali v internacijo. Bil j,e odraslih. Bilo je veliko vencev, ki so koncu vasi je motorist prehiteval J13 Ra^u\.Y PacfOvi in Remcciju. Po zasuli prerani grob.	kolesarja. Ta je, ne da bi dal znak kapitulaciji Italije je 10. 9. 1943. le-
V slovo pokojnemu Branku je zavil na levo. Motorist se je hotel ponovno stopil v NOV, in to v igrala gasilska godba iz Sodražice,	izogniti trčenju	pri tem	pa je	pa-	Sercerjevo brigado. Ob napadu ozi-
pri odprtem grobu	pa so se pošlo-	del. Pri padcu	je dobil	težje	po-	roma umiku Partizanskih edin,c ,z
vili od mlade žrtve nesreče pionirji škodbe in je bil dalj časa nezave- Kočevja, decembra 1943. leta, so ga in pionirke ter Lojze Lušin, ki je v sten. Poškodovancu so hitro nudili Nemci ujeli in odpeljali v Begunje, občutenih besedah izrazil bol star- zdravniško pomoč in ga odpeljali v Tu so ga ustreli kot talca, šev in vseh, ki so ga poznali.	bolnišnico.	(Se nadaljuje)
Šepavec je) izrabil priložnost. Umaknil se je v gostejše grmičevje. Vidne so bile samo oči, v katerih so se poigravali poslednji žarki zahajajočega sonca. Nelly je svojega tovariša takoj spoznala. Nestrpno je čakala, da tudi nasprotnik pokaže, da jo je spoznal... Ko je stari lovec opazoval svojega miljenca, ga je mladi, vendar zloglasni morilec resno opazoval. »Rad bi te bliže spoznal, stari prijatelj«, je pomirljivo mrmral Frame, ko se je približal Šepavcu ...
»Zapuščam te!« je spregovoril Frank, ko je sedel na konja. »Pozdravljen, Šepavec! In srečna naj bo tvoja nadaljnja pot!« Poklical je psa ter odjezdil. Od časa do časa je pogledal za volkom Šepavec se je končno zganil. Krenil je za jezdecem. Dobro je vedel, da si je komaj rešil življenje...
Ko lovca ni več videl, je dvignil Šepavec glavo. Sprostil se je: zategnjen, žalosten lajež je zaječal med brazdami samotne ravnine ter od-meVajl v pokrajini prepadov ...
Okolnosti so nanesle, da sem se po več letih vrnil v pokrajjino, kjer je prebival Frank. Bilo je meseca januarja. Mraz je pritiskal, da je bila zima ostra, ko že dolgo ne.
Zvečer sem vzel zavoj s posteljnino ter si napravil ležišče med ognjem in ponijem. Ko sem ga nežno potrelpljal po glavi in mu želel lanko noč, me je zaspano pogledal.
Kako dolgo sem spal, sam ne vem. Prebudilo me je močno Crowovo brskanje. Oči in ušesa je imel obrnjene proti previsu ...
»Kaj je s teboj?« sem začudeno vprašal Qro-wa. »Ali se ti je sanjalo? Kaj se je zgodilo?
Konj je ponovno zahrskal, se za korak umaknil in malo je manjkalo, da set nisem znašel v ognju.
Volkovi so v bližini, sem si mislim in jih v resnici tudi odkril. Stopali so proti vetru z nasprotne strani malega zaliva.
Prva moja skrb je bila, da sem konja čvrsto privezal; nato sem pogledal pihalnik ter ga položil poleg sebe.