Učiteljiščni vestnik Ples — Tzgoja — omlka! Dejstfo je pač važno! Tako se dogaja, da se učit kandidatom dovoli ples, le 8 tem pogojem, d& ne bodo ničesar imenovani, češ: ,,0e boš priden, pa dobiš igračico !u Prav po otro&je se goji med njimi patronatstvo, ki ga nimajo r tem oziru niti na ženskem učiteljišču niti na drugih zavodih. Je pač izjema ali špecialiteta, ki bi na nas sieer še ne napravljala tolikega vtisk«, 6e bi ji ne bilo še večje ozadje. Ono strogo policijsko nadzorstvo, pažnja na vsak korak kandidata, strahovanje, groženje i; dr. ne napravlja na nas tolikega vtiska, ker si mislimo: po čemu srobodnejšega razvojai v vzgoji, n«go ti bo srobodno življenje pri učiteljskem stanu?! Boš vaaj tedaj, ko te obišže vrli kmetič v šoli in te kot kraj. šol. nadzornik — nadzornje, lahko x mirno vestjo s Pre šernom rekel: BNavadile so butare se pleča!" Naj koža podplat postane — s»j učiteljstro ne potrebuje ijudi, ki bi znali ceniti proatost, še manj — pa biti samostojni. Se boš že znal zasukati v Bortab po rovtarsko. Pa čemu elike in one stroge etikete! — Toda gospodje, stvar ima drugo ozadje! Eandidat pride rendar čez leto dni v žirljenje. Poslediea teh in eaakifa poniževatnib prepovedi postane pohajanje po raznih beznieah itd., in človek se mora polagoraa odtujiti pošteni družbi, tako da se slednjiž celo boji iti v kako taoljšo družbo, ker: 8NaYada je že postala železna arajca", in bati se je, da se v tej družbi — kaj ne zareče. Glede pijače itd. itd., kar se amatra kot posledico prvega koraka, goTori razsoduost. — Zaradi atvari aame bi bilo želeti! — Po čemu zabranjeTati pošteno družbo : seveda je potreba pri tem odtožiti vse take pomisleke, rki nsj bi bili vzgojno aredstTO" — v stran. 0 škodi, ki jo ima prireditev t materialnem oziru na uspehu, če se dovoli vse po prvi konferenei — menda ni potreba posebe gevoriti. Dixi! Zensko Tprašanje ln uSiteljlea. Refstirala na shodu užiteljiških abiturientov E. E erži č e v a. (Dalje) Ofitajo, da se hoče emancipiran* žena navzeti tnoške manire in običajev. Emancipirana iena hoče biti le ženska — a. popolna in plemenita. Tu nj misliti na pretirano emaneipaeijo, iskanje zunanjih efektor, ekscentričnost, ekatravagantnost, ki jo hočejo kazati ze po zunanjosti in vsem vedenju. Prava emantipiranka nima amotra oblačiti se kolikormožno ekstravagantno in po moškem kroju. Pametna žena sicer zametuje oao modo, ki časih znori do skrajnosti in škoduje telesu in zdrarju. Tudi ni umestno resti se proti moškim oblastno. drzno, izivajoče tuintara zaniSljivo. Taka žena nima s pravo emancipirano ženo najmanjše zreze niti najmanjšega aorodstva. AIl ui tepše in uararneje, da tudi emancipirana žena ohrani v sebi ono žensko privlačno nežnost in ljubeznivost, ter jo druži s svojim odbčnim delovanjem in s svojo duševno samostojnostjo ?! Ona tudi želi, da se z njo občuje in postopa kot z žensko, a ne kot z neumno brezmiselno naivno igračico, zakar — žalibog — še daues nekateri moški smatrajo ta nežni spol. Ni treba misliti, da emancipirana ženska oropa docela žeuske ljubezni. Tudi nji polnijo srce blaga in nežna čimtva, tudi njena duša je polna idealov. Bavnotako si ona želi počivati od truda in napora na zvestem ljubečem sreu. Ljubezen je dragocen zaklad, ki ga zvesto čura, boječ se, da ga ne izda lahkomiselno, nevredno. Ideal emancipirane ženske je blagor naroda in Sloveštva. Ia najlepše in najprostranajše delovanje v tem smislu se ji odpira v zakoau — in kot učiteljica. Zato je pa ona vzorna soproga, skrbna mati in pametna voditeljica otrok. Naravnost nespametno je govoričenje preuapetib studentk proti zakoau. Poglejmo, če more biti ženska tudi kot mati ia žena emaneipirana. Moderna koketa ostane v zakonu taka kakršna je bila poprej. To je porsem naravno. Njena duša nima drugega spoznauja. Eavno tako bo ostajala pred raznimi izložbami in morila moža: s prošnjami za najmodernejši klobuk itd. Fn mož, boječ se nadaljnega nadlegovanja, priroli zopet in zopet, a se morda skriva pred upniki. Tega ne bo zahtevala razumna ženska. Ako je prej smatrala življeuje za resno. se bo tembolj v zakonu prizadOTala biti popolna. Eot mati je duševno izobražena žena prevzeta najpopohiejše, najsladkejše materinske ljubavi. Učiteljica — kakor mati — se zaveda svoje najsvetejše dolžnosti vzgojiti mala nežna bitja v krepke in koristne ude človeštva; zaveda se, da jo čaka glede tega težka odgovornost. Ia kje bi mogla bolj plodouosno uporabiti svoje znanje, svoje prepričanje, svojo Ijubezeu do naroda nego pri vzgoji dece? Koliko reč vpliva iraa res naobražena mati na svoje dorasle otroke. Znano je, da so Tse pridige materine zaman, ko odbaja sin v svet, vsi sreti zaman, saj msti nima primernega nazirauja o svetu, in sin kaj nerad posluša popolnoma nemogože srete materine. Ker emaneipiraoa žena sama ne pozna omahovanja in negotorosti, bo tudi v chišfr otrok vcepila trdnost prepričanja ter postarila nerazrušljiv temelj plemenitemu značaju. Kake nepreeenljire frednosti je to za poznejše življenje njenih otrok! Ko »e drugi bore s tisoč dvomi, so naiadnje siti napora in prevar, se iznererijo vsemu — v njihovi duši ostane temna praznota — ae mirno in simozavestuo ozirajo sinovi in hčere emancipirane matere v zvezdo, ki jo jim je pokazala. Ia ko ona vzvišena žena že počira t ozkem grobu, se je otroei spominjajo s svetim spoštoranjem ia neumrljivo ljubeznijo ter jo blagoslavljajo. (Dalje.)