3 Nova knjiga V sedemnajsti številki Znanstvene zbirke Pavlove hiše je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko izdalo trijezčno, slovensko, nemško in italijansko knjigo, v kateri v treh jezikih trije literarni zgodovinarji predstavljajo tri pesnike, in sicer Ernsta Golla, Srečka Kosovela in Carla Michelstaederja. Knjižni pro- TRI POTI ravnatelj šole v Sežani in vsestranski slovenski kulturni aktivist, ki se je zaradi svoje angažiranosti znašel večkrat v sporu z oblastmi. Kosovel je celotno polje svojega delovanja videl v literaturi, kjer je moral narediti, »kar delajo naši najmlajši politiki, to se pravi: prikazovati dobo, v kateri propada en in vstaja Z literarnim delom Srečka Kosovela, ki je umrl star komaj 22 let, so se ukvarjali in se še ukvarjajo najvidnejši slovenski in nekateri tuji literarni zgodovinarji. Njegova dela so izšla v štirih zajetnih knjigah zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, pa tudi samostojnih knjigah, toda vse po njego kjekt »3 POTI« je na vi prezgodnji smrti. stal iz želje, da bi bolj Pogled na pesnika, poglobljeno razmislili kritika in publicista o življenjskih zgodbah Srečka Kosovela je treh intelektualcev. zelo analitično opisal Njihove biografije so Andrej Leben. Tekst z si med seboj podobne, več pesmimi, faksimili kajti vse tri pesnike je preveden v italijan povezuje rdeča nit, da ski in nemški jezik. so umrli zelo mladi. Podatki za pričujoči Kljub temu so pustili zapis so povzeti prete bogate literarne sle žno iz razprave Pot do di, pomembne tudi v Srečka Kosovela. sedanjem času. Trije- Usodi filozofa Carla zična knjiga želi s po- Michelstaederja, (ro močjo treh biografij jenega 1887 v Gorici/ ponovno povezati ne- Gorizia), o njem piše koč skupen kulturni Andreas Stangl, in prostor med Avstrijo, Slovenijo in Italijo, ki so ga tragični dogodki 20. stoletja razdelili. Pred posamično predstavitvijo pesnikov je Sophie Reyer opisala tri biografije pod skupnim naslovom Samota in zgoščenost. Predstavitev Srečka Kosovela je pripravil Andrej Leben, rojen v Pliberku na avstrijskem Koroškem. Med drugim raziskuje tudi slovensko literarno biografijo. Študijo je naslovil Pot do Srečka Kosovela in med izbranimi pesmimi kot prvo objavil Depresijo. // Kriza vrhu kril./ Kristusa bičajo ob sivem kamnu./ Nekdo proglaša živo obliko./ Živa oblika: trpeča oblika.// Poleg te je natisnjenih še več drugih, značilnih Kosovelovih pesmi. Srečko Kosovel se je rodil 1904 v Sežani, mestecu blizu Trsta. Jezik njegovega otroštva in šolske dobe so bili slovenščina, italijanščina in nemščina. Oče Anton je bil drugi svet. Zakaj in kako, to je individualno.« Zapuščina Srečka Kosovela vsebuje približno tisoč petsto pesmi v prozi, kolažev in risb, esejev, razprav, dramskih fragmentov, številne zapiske, dnevnike, načrte in osnutke, ki so med seboj povezani. Razen nekaj ciklov pesmi ni zapustil niti enega zaključnega dela. Iz njegovih pisem in zapiskov izvemo zgolj naslov načrtovanih revij in knjižnih objav. A za vedno bo ostalo nejasno, katere pesmi bi moral vsebovati Zlati čoln (pozneje samostojna knjiga), katera besedila bi vključil v cikel Integrali in katera besedila bi morala iziti v revijah Dinamika, Konstrukter, KONS in Volja. Tako je posredovanje njegovega literarnega ustvarjanja odvisno od urednikov njegove zapuščine, ki jo hrani Rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in je urejena po zamisli Antona Ocvirka. pesnika Ernsta Golla, ki ga predstavlja Elisabeth Arlt, (rojenega 1887 v Windischgradcu ozoroma današnjem Slovenj Gradcu), odsevata hrepenenje po smrti (močno jo je čutil, sicer na drugačen način, tudi Srečko Kosovel), ki je predvsem med mladimi izobraženci prevladovalo v letih pred prvo svetovno vojno. Ernst Goll, študent univerze v Gradcu, je leta 1912 naredil samomor s skokom skozi okno Univerze. Carl Michelstaeder se je na rojstni dan svoje matere dve leti prej ustrelil s pištolo, ki mu je bila zaupana v hrambo. Ohranjena zapuščina je potrdila njuno izjemno nadarjenost. Michelstaeder se je izkazal kot filozof, risar in pesnik, Goll kot pesnik. Trije pesniki iz treh, geografsko bližnjih svetov so za daljše obdobje močno zaznamovali pesništvo in svoj čas. Ob portretih pesnikov je objavljenih več dokumentarnih fotografij E. Ružič Zlata plaketa za porabskega lovca Območna organizacija za Železno županijo Madžarske državne lovske zbornice je letos za prizorišče lovskega dneva Železne županije izbrala mesto Monošter. Prireditev je bila organizirana 4. septembra v Grajskem vrtu cistercijanskega samostana skupaj z Združenjem za zaščito divjadi v Železni županiji in Delniško družbo Gozdno gospodarstvo Szombathely. Organizatorjem se je pridružilo tudi mesto Monošter. Program se je začel na prostem z glasbo lovskih rogistov, po slavnostnih govorih pa so lovci imeli tradicionalno hubertusovo mašo. Sledila je zaobljuba mladih lovcev iz cele županije. Ta dan je bil pomemben za Gaborja Dončeca, porabskega lovca, saj je dobil zlato medaljo (priznanje) od Državne lovske zbornice za njegovo odlično delo za lov in lovce. Gabor je član Lovske družine Tromejnik in je podpredsednik Območne organizacije za Železno županijo Madžarske državne lovske zbornice (podpredsednik za športni lov), z lovom se je začel ukvarjati leta 1991, takrat je naredil lovski izpit. Leta 1992 se je včlanil v Lovsko družino Tromejnik, leta 2000 so ga izbrali za predsednika lovske družine, na tej funkciji je bil 10 let. Leta 2009 so ga izvolili za podpredsednika Območne organizacije za Železno županijo Madžarske državne lovske zbornice, leta 2014 pa za podpredsednika Združenja za zaščito divjadi Železne županije. Gabor je bil odlikovan že leta 2005 s srebrno medaljo OOŽZja, leta 2008 pa je dobil priznanje »10 let za železnožupanijsko lovstvo«. Svoje znanje želi predati tudi sinu in nečakinji, saj sta tudi onadva že uspešno opravila lovski izpit. Gabor je zelo ponosen na svojo družino, še posebej na vnuka, ki živi v Ameriki, letošnje poletje pa je preživel pri dedku v Porabju. 10-mesečni Cooper je seveda dobil že prvo lovsko obleko od svojega dedka, ki upa, da bosta skupaj šla na njegov prvi lov. Lilla Fasching 4 Slovenec na čelu evropskega nogometa Evropska nogometna zveza (UEFA) je po tajnem glasovanju v Atenah dobila novega, sedmega predsednika, Slovenca Aleksandra Čeferina. Predsedniku Nogometne zveze Slovenije (NZS) je javno podporo pred glasovanjem izrazilo več kot 30 od skupno 55 članic Uefe, v glasovanju pa je nato dobil 42 glasov, njegov protikandidat Michael van Praag 13. »Dragi prijatelji, hvala za fantastično podporo. Izvolitev za predsednika pomeni zame veliko čast in hkrati veliko odgovornost. Name so ponosni moja družina ter moja mala in lepa Slovenija. Upam, da boste nekega dne name ponosni tudi vi,« je v prvi izjavi po izvolitvi pred delegati povedal Čeferin, ki v odvetniških krogih, kjer deluje že 25 let, velja za preudarnega, vendar uspešnega, iznajdljivega odvetnika, ki prepriča s strokovno podkovanostjo, argumenti in retoričnimi sposobnostmi. Zadnja leta je sicer zaradi vodenja družbe in funkcije v NZS v sodnih dvoranah bolj poredko. Z ženo Barbaro, fotografinjo in galeristko, imata tri hčerke. 48-letnik iz Grosuplja je poudaril, da je timski igralec, mož beseda in da ni nastopač. »Z mirno vestjo sem pripravljen uresničiti projekte, ki bodo Uefo pripeljali na naslednjo raven. Zveze ste v samem osrčju teh projektov. Delile boste ideje in mnenja. Aktivne boste v komitejih, ves čas boste na tekočem. Dajmo skupaj ustvarjati in varovati skupaj,« je povedal novopečeni prvi mož UEFE in nadaljeval: »Nisem sanjač, ampak pragmatik. Prepričan sem, da je grajenje mostov v redu, a grajenje nogometnih igrišč, stadionov in nogometnih akademij, je boljše.« Novi predsednik Uefe je na predsedniškem stolčku nasledil Michela Platinija, ki je bil zaradi podkupovalne afere suspendiran. Čeferin bo imel zaradi tega nekoliko skrajšan, dveinpolletni mandat. Občni zbor Drüštva Slovencov v Budimpešti vsakšo leto sprtolejt sprejme svoj program, po šterom dela drüštvo. Vsakšo leto má pet velki in več menkši programov, nisterne programe vküp drži s sloven-skim veleposlaništvom ali pa s slovenskov samoupravov, stera dela v XI. okrožji v Budimpešti. Tak smo augustuša 6. in 7. spunili program, steri je v plani bijo na redej. Bili smo na Hortobágyi in v okolici. S tem programom smo se spominili na tiste Porabske Slovence, stere so v 1950-i lejtaj vöodpelali (deportirali) iz Porabja, zato ka je država tak ocejnila, ka so kulacke (dosta zemlé majo, so bogati) pa so protivniki socializma. V soboto v pau šestoj smo se napautili po autocesti št. 3 prauti Hortobágyi. Predsednica je vsakšoga lepau pozdravila, taprajla ešče gnauk program in nam želejla dva lejpiva dneva. Kak smo se približavali cilji, je predsednica malo nota pokazala ta taborišča, gde je deportirano lüstvo moglo delati in živeti. Od tauga smo leko šteli knjige, poslüšali riporte, s tistimi, steri so tau preživeli. Po mojem ešče itak nej zavolé. Najoprvin smo se stavili v varaši Ebes, gde nas je čakala direktorica muzeja. V muzeji je cejlo leto razstava, stera notapokaže živlenje tisti lidi, stere so deportirali v te kraj iz južnoga in zahodnoga (nyugati) tala rosaga. Direktorica nam je taprajla, ka je na Hortobágyi 12 delovni taborišč bilau, gde so mogli delati in živeti deportirani. V ta taborišča so iz velki varašov školnike, padare, inženire in drugo vönavčeno lüstvo pripelali, za stere je vlada tak mislila, ka so oni prauti ljudskoj demokraciji, pa baukše bau, če ji vözapré iz vsakdanešnjoga dela in je má pod nadzorom. Iz južnoga in zahodnoga kraja rosaga -tak iz Porabja tö - so pa vöodpelali tiste pavre, na stere je vlada tak prajla, ka so kulacke, pa so Izlet na Hortobágy oni tö znautrašnji protivniki lüstva. Tau vsakši vej, ka je nej tak bilau, kulak je grato tisti tö, šteri je samo grdau gledo na koga pa so ga zglasili. Tiste so tö odpelali, od steri je vlada tak mislila, ka simpatizera z jugoslovanskov ali avstrijskov državov. V té tabore je od 1950. do 1953. leta vse vküper 10 gezero lüdi bilau notazaprejto, brezi postopka in sodbe, pa kaulak 130-150 lidi je nikdar več nej domau prišlo, tam počivajo v tijinski zemlej, večina ešče rednoga groba nejma. Sploj trdo so mogli delati, mlajši tö, v štalaj, v barakaj so živeli, spali so na slami. Od toga leko štemo v knigaj, stere je napiso Francek Mukič: »Vtrgnjene korenjé«. Direktorica ja taprajla, ka so tau lüstvo trikrat vöporobili: najprvin, gda so vse mogli doma njati, zvün tistoga, ka so vnoči, gda ja tefu (tovornjak) stano pri rama, v ednoj vöri vküp leko pobrali in s sebov nesli. Oddrugim te, gda so v tabor prišli pa so od nji vkraj vzeli, ka so s sebov meli, bicikline, kravo in vse, ka je nej osebno bilau. Od tretjim, gda so njim pravice pa dokumente vkraj vzeli in zažgali. Bili so med policaji dobri tö, oni so nej dugo slüžili tam, so je dola zamenili ali so pa tö lagerski stanovalci gratali. Samo enomi človeki se je prišikalo vujti, več nji je probalo, nji so zgrabili. Domanjo lüstvo je sprvoga nej pomagalo, slejdkar, gda je previdlo, ka so nej prauto nji, je pomagalo. Gesti jim je poskrivoma dalo, pošto jim odneslo. Gda so tabore leta 1953 zaprli, so nej mogli zravan domau, indrik so morali živeti, daleč kraj od granice. Gda so že leko domau šli (po leti 1956), so znauvič mogli začniti vse, če so jim dopistili. Dugo-dugo lejt so od tej cajtov nej smeli gunčati. Direktorica je taprajla, ka zdaj več šaul drži v muzeji zgodovinsko vöro od deportiranja. Tistoga ipa pride edna ženska, stera je deset lejt stara bila, gda so go odpelali, ona gunči o tom, kak je preživela té cajt. Mislim, ka v Porabji, v šaulaj tö gunčijo od deportiranja, če pa je nej tak, je trbej začniti. Trbej o tom gunčati, ka so si deportiranci zaslüžili. Jaz sem 10 lejt star bijo, gda sem že čüjo, koga so iz Sakalauvec vöodpelali. Solarni možak, gda so prišli v bauto, so mojo mater kak bautošico furt pitali: »Anuška, ti vejš, čiden je té pult, gde ti sau držiš, tisti glaži, gde té male cukre maš?« Te so povedali, ka je tau vse njino bilau, vse so jim odpelali, gda so deportirani bili na Hortobágy. Istina, ka o tom, kak so tam živeli, je edna rejč nej tanjala njine lampe. Po gunči direktorice smo ešče prešteli na tablo napisane informacije, poglednili »retro« razstavo (stare predmete: radio, tv, magnetofon, orkan-kaput, posvejte, mašine za prat itd.) in razstavo o stenski prčecaj (falvédőkről). Takšni so bili na stenej v Porabji tö. Po tistim smo pri spomeniki položili vejnec in zmolili Očanaš, in Zdrava bojdi Marijo za tiste, steri so bili deportirani. Z žalostnimi spomini smo paut nadaljevali v Tiszadob, gde smo poglednili grad, steroga je med lejtami 1880-1885 dau zozidati Gyula Andrássy starejši po plani Ignáca Alpára. Zidina je bila zozidana v stilu nauve gotike, z romantičnimi elementi. Za gradom najdemo angleški gračenek, na srejda z lejpim kipom. Grad má štiri vhode (4 letni časi/évszak), 12 törmov (12 mejsecov), 52 sob (52 kednauv), 365 okenski tabel (365 dnevov). Na konci prve svetovne bojne so romejnarski sodacke vekši tau vrejdnosti odnesli, drugo so pa zažgali. Po drügoj svetovnoj bojni so grad nücali za mlašeči dom. Začnili so ga leta 2009 obnavlati, na natečaji so Porabje, 22. septembra 2016 5 dobili 1,738 milijarde forintov od Evropske unije. Od grada nej daleč teče reka Tisza, stera je zdaj mirna bila, nej takšna, kak je Sándor Petőfi piso od njé. Z lejpimi spomini v srcej smo sedli na bus in se pelali na prenočišče. Na pauti nas ja zaojdo takšni dež, ka smo 3-4 mejtare dale nej vidli. Na stanovanji nas je čakala dobra večerdja. Po večerdji smo edni odišli v gostilno malo dola odplatniti gunte, drugi so dolapočinauli. V nedelo smo po zajtriki začnili na Hortobágyi. Poglednili smo most, steri devet lükenj má, muzeje, ekumensko cerkev, stera je ešče nej vcejlak gotova, zida se iz pejnez, stere lidgé vküp davajo. V desetoj vöri smo sedli na konjske kaule in se pelali na pusto. Tak smo se čütili skoro kak doma, gda smo šli delat na mezeve ali na sonžete, samo razlika je tau bila, ka se smo doma med bregami, rami in gauštjami pelali, tü smo pa samo ravnino vidli, tü pa tam kakšno zidino ali par drejv. Steri tam živejo, njim se ta ravnina vidi, nam pa bole Porabje z bregami. Na pusti smo vidli vodne bivole (vizibivaly), vleta so vanej, v blati se kaupajo, blata je hladi, vejpa sejnce nejga. Blata ji brani od müj in kobatov. Vzima so v štalaj, zato ka njim ne zraste kusta kauža in kosminje. Fanj prko mesau majo, zato je držijo. Potistim smo srečali čredo goved in sivo govedo. Te tö za mesau volo držijo, so vleta in vzima venej. Trgé konjari (csikós) so s konjami držali predstavo, potistim je bila prilika za gezdenje. Strina Médi, steri so devetdesetštiri lejt stari, so se tö podali za jahanje. Na konci so nam pokazali ešče ovčjo štalo s 300 birkami. Štala je bila na šest talov rastalana, v vsakšom tali je bilau 50 birk pa eden oven (kos), mi moški smo prajli, kak je srečen. Predsednica je ruski bife zapovejdla za kosilo v Debreceni. Smo leko prebérali. Gda je želaudec puni grato, se je gunt oplatno z dobrim bejlim ali redečim vinom ali pivom, sokom pa vodauv. Po obedi je fakultativni program bijo. Nistarni so poglednili center Debrecena in kalvinsko cerkev. Kakši osem se nas je pa pelalo po varaši z mali cugom, s sterim smo se vcejlak do gaušče Nagyerdő pripelali, gde se je 20. augustuša začno cvetlični karneval. Z žmetnim srcom, dapa z lejpimi spomini smo se napautili domau. Lejpiva dva dneva smo preživeli koražno in z dobrov volauv, steri je nej prišo, ma je leko žau. Eni so spejvali, bijo je, steroga je vročina spat poslala, dapa prauti Pešta je že cejla kompanija friška bila. Predsednica se je zavalila šoferi za srečno vrnitev, nam, ka smo vödržali in zgunčani cajt nej prejkstaupili, mi pa predsednici, ka nam je dva lejpiva dneva zriktala. Paut je podprl Urad za Slovence iz Ljubljane. Jože Karba, član društva Prijateljski športni popoldan Slovenska narodnostna samouprava Števanovci je 11. septembra popoldne organizirala športno srečanje na igrišču DOŠ Števanovci. Program smo sestavili tako, da bi lahko sodelovalo več generacij. Udeleženci bi se družili, pogovarjali, skupine pa bi tekmovale v raznih igrah. Po kosilu so se udeleženci začeli zbirati. Ob pol dveh jih je bilo še zelo malo, zato sem bila zaskrbljena. Ampak kakor je čas tekel, tako je bilo zbranih vedno več ljudi. Pridružili so se nam tudi udeleženci praznovanja 25. obletnice zaključka osnovne šole, zelo dobro so rešile naloge. Medtem ko so se skupine malo potile, so drugi obiskovalci lahko pekli „kürtős kalács”. Za dobro voljo je poskrbelo tudi zelo lepo in vroče vreme. Kdor je bil lačen, je lahko jedel langoš. Po spretnostnih igrah se je začel nogomet. Nogometno ekipo je imela tudi naša vas. Prišli so bivši nogometaši in so pokazali, da še znajo z veseljem igrati. Povabili smo nogometno ekipo iz Farkašovec. To je bila „retro” tekma. Povabili smo tudi gornjeseniško ekipo, a žal ni prišla. Po večerji so veliki in mali, mladi in starejši skupaj brcali žogo na igrišču. Tudi glasba je olepšala naš popoldan. Že je Pomanjkanje delovne sile vse večji problem V madžarskem računalniškem sektorju primanjkuje kar 22 tisoč strokovnjakov informatikov, to skupaj s pripadajočimi strokami pomeni 72 tisoč nezapolnjenih delovnih mest. Hud deficit delovne sile pa ni značilen le za visoko kvalificirane poklice: v državi denimo primanjkuje 8.500 čistilcev. Kakor na pristojni zvezi pravijo, so delodajalci primorani iz dneva v dan poviševati plače delavcev. Leta 2014 je snažilec zaslužil mesečnih neto 65-70 tisoč forintov, povprečna plača v letu 2016 pa znaša že neto 80-100 tisoč forintov. Nekatera podjetja izplačujejo snažilcem kar neto 120-140 tisoč forintov mesečno -to je blizu povprečne plače na Madžarskem. Čistilne firme izplačujejo 80 odstotkov svojih prihodkov kot plače za svoje sodelavce. S pomanjkanjem delovne sile se borijo tudi na drugih področjih, ena od največjih verig za hitro prehrano ponuja na primer brezplačno bivanje v kraju delovnega mesta. Med vzroki za nastali položaj v srednjeevropskih državah najdemo starajočo se družbo, pomisleke glede masovne priselitve ter izselitev delavcev v bogatejše zahodne države. Število navijačev upada V drugem septembrskem krogu letošnje prve madžarske nogometne lige se je posameznih tekem v povprečju udeležilo okoli 2.300 ljudi. Tendenca upadanja obiska na nogometnih dvobojih traja že kar nekaj let in je ni mogla ustaviti niti uspešna udeležba madžarske reprezentance na letošnjem Evropskem prvenstvu v Franciji. Statistika kaže, da skupno število navijačev na vseh tekmah v določenem krogu letos še ni preseglo 16 tisoč oseb. Med tem se na Madžarskem zida več kot dvajset nogometnih stadionov, tudi za tretjeligaška moštva. Za slabo zanimanje za tovrstne športne dogodke nekateri krivijo visoke cene vstopnic, uvedbo t. i. navijaških kartic in nizko raven dvobojev. Za primerjavo: v Sloveniji obiskuje tekme okoli 1.000 oseb, na Madžarskem pa si je leta 1960 nekatere spopade ogledalo kar 15.000 ljudi. le 4 skupine. Samo bi nekaj nalog naštela: zidanje gradu iz kartic, prosim še eno pivo, kotaljenje buč, kačji tek, zidanje piramide iz ploščevink, naloge s samokolnico, kviz, zidanje s podkvami. Skupine so bile zelo aktivne, jesen in prej je tema, veselo in utrujeno smo zaklenili vrata in vsi odšli domov. Preživeli smo lep popoldan, to nedeljo pa se je družilo približno 100 ljudi. Prišli so iz Andovec, iz Farkašovec, iz Sakalovec, iz Monoštra, iz Slovenske vasi, z Gornjega Senika in največ iz Števanovec. Naš namen je predvsem bil, da pritegnemo tako mlade kot starejše. Druženje ob različnih športnih in drugih igrah bolje povezuje mladino. Še večkrat si želimo organizi rati takšen popoldan. Hvala vsem, ki so prišli, spo mladi pa se bomo spet srečali. Agica Holecz predsednica Porabje, 22. septembra 2016 6 Duplansko srečanje Magda Horvath že dugo lejt v ponücam pri svojom deli.« nost v Ljubljani? težko bilau, mi smo zaman pa trbelo gorstanti pa delati Ljubljani žive, dapa dostakrat - Kelko je vas bilau v razredi? »Tau je biu takši mednarodni zelo dobro znali gučati porab-dale. Tau sem mislila, ka beteodi domau v Porabje na Gore-»Nas je v razredi 29 bilau, dapa sporazum (egyezmény) in sta sko narečje, nam je tau tam žna gratam pa sem tau pravo, nji Senik, v svojo rojstno ves. gnes je nas 19 vküpprišlo. Trgé že bila dva prva diplomanta, dosta nej pomagalo na fakul-ka sramota gor ali doj, moram 3. septembra je tö domau pri-so že žau mrtvi, edni podje so steriva sta se že vrnila, tau sta teti. Mogo si se včasik navčiti tam njati delo. Leko si misliš, šla, gda so Porabski Slovenci nindrik na Nemškom, v Merki, bila Francek Mukič pa Marija knjižno, meli smo takše izpite ka so doma toma nej radi bili.« državno srečanje meli, dapa drugi so pa ali betežni ali so pa Kozar Mukič. Ge sem nej med s trej falatov, pa tau smo se vse - Gde je tau vašo šolsko srečaranč te den so meli srečanje nej mogli priti.« na pamet mogli navčiti, nje bilau? ona pa njeni sošolci tö, steri - Gnesden že v šauli nega tak ka smo sploj nej znali, »V našoj šauli smo se dobili, so pred 47 lejtami vözopodli telko časa, ka bi se z ka se včimo, dapa trbelo je kama smo ojdli osem lejt. Sprosnovno šaulo na Gorenjom mlajši telko leko sprav tau narediti.« voga smo vanej bili, zatok ka Seniki. lali, kak se je z vami -Kakše dokumente je tr-smo počakali našo leranco, -Magda, ti si tö na državno spravlala vaša razredni belo, ka si leko tavö odi-sledkar smo si pa poglednili srečanje prišla, ka Porabski čarka. šla študirat? šaulo, štera je sploj lejpa gra-Slovenci majo, dapa če dob-»Genau tak, ona je ške »Mi smo se vsikdar mogli tala. Po tistom smo v razred šli ro vejm, edno srečanje si domau üšla pa starišom zglasiti na ministeriumi, pa vsakši tá dojseu k svojoj pagnes že mejla, leko bi nam kakše tanače davala. Tau oni so mogli znati, ka tam daškinji, kak smo gnauksvejta tapravla, ka je tau bilau? gnesden že več nega, tau študiramo pa so prišli nas sejdli. Te nas je pozdravila naša »Ge gnes mam duplansko sre-so že vse dojzapravili, ka pogledat z veleposlaništva sošolka, štera vse tau vküpnačanje, prvo sem tak čakala kak bi školnicke odli pa mlajše z Beograda, kak se mamo pelala, sledkar pa je naša letisti mlajši, šteri prvič, prvi den spoznali doma. Ona je tak pa tau so tö vsikdar spi-ranca mejla eden lejpi guč. Najdejo v šaulo. Zato ka smo pá ša bila, če je vidla kaj, ka tavali, kak se včimo. Kak bole zanimivo je pa tau bilau gorpiskali našo šaulo, štero je nej dobro, njej se je nej smo zgotovili, smo se vsa-poslüšati, gda je sakši od sébe smo tanjali pred 47 lejtami. Te vnaužalo, ona je üšla do kšo leto mogli zglasiti, ka tagučo, kama je odišo pa kak smo zadnjič vküpsedli s svoji-mau pa starišom povödala do-prvimi bila, ka sem premišla-ovak smo nej dobili vizo, nej žive. Ništrni so trno dosta do-mi sošolci pa zdaj smo se malo bro pa če kaj lagvo bilau, tisto vala, ali bi šla ali nej, zato ka bi mogli več tam ostati. Samo broga tapravli, dapa bili so taši čüdno gledali, da smo se pa tö. Ona je takša leranca bila, bi ge bole študirala tü na Medi-tau nam nej trbelo gučati, mi tö, šteri so dosta lagvoga meli, zaglednili.« štera je mejla srce pa völko cinskoj fakulteti. Pa te na konci smo znali, zaka smo šli ta, pa kak se tau v živlenji má zgoditi. - Meli ste že takšo srečanje? düšo. Ona si je za vsakšoga poj-sem itak v Ljubljano odišla na rejsan smo se včili, redno smo Potem smo ške v cerkev šli pa »Nej smo se ške srečali, tau ba pa za vsakšo dekličino cajt Filozofsko fakulteto. Gda sem ojdli. Tam v Ljubljani so tau smo se nutspisali v spominsko je bilau prvič, zatok smo se vzela v svojom razredi. Ona je končala, te sem tam ostala, bila najlepša lejta v tistom štu-knigo, što vej, če ške leko tak čüdivali, kak tau, ka je nej nas sploj dobro poznala, dobra zato ka sem družino mejla, dentskom domi, gde se je vse vküppridemo, dapa obečali cejla oblejtnica. Tau je naša psihologinja je bila. Gnes se je enoga pojbiča pa té čas sem kaj godilo.« smo, ka na 50. oblejtnico se razredničarka tak vözbrodila, ranč edna zavalila njej, če bi že delala pri televiziji pa radiji, - Ti si nej stejla doma ostati? znauva srečamo. Na konci smo ka lepau bi bilau, če bi si nej ona nej bila, bi nikdar nej tak zato ka je namé tau veselilo.« »Ge sem tau v sebi mejla, ka meli ške eden dober obed, gde zbrali vsikdar nikše okraugle daleč prišla, kak gde je gnes - Srce te je nej vlejklo domau? ge se škem nika navčiti, naj-smo se ške leko naprej zgučaoblejtnice, gnauk aj bau nekak gé.« »Srce me je fejst vleklo domau, bole pa z mlajšami delati, ali z vali pa malo spejvali.« malo ovak. Tau je naša Margi--Da si vözopodla osnovno sploj pa te, gda so mi cejlo slüž-malimi ali z velkimi, tau je že -Zdaj si pa že na drugom sreta Orban, po možej Tóth An-šaulo po tistim si v gimnazi-bo ponüdili pri Narodni novi-vseedno, tau se mi je posreči-čanji tü v Sakalauvci, gde drdorné, štera nas je vodila dosta jo üšla? naj, tistoga časa sem ge pri nji lo, tak ka težko bi ostala. Moja žavno srečanje majo Porabski lejt pa mi smo njej leko rejsan »Nej, ge sem prvin v židano fab-bila na praksi. Oni so te namé mama je nej trno rada bila, Slovenci, kak se tebi tü vidi? hvaležni za vse tau, ka smo mi riko üšla, zato ka je te vsakši fejst čakali nazaj, samo te se je zato ka oča že prvin mrau, »Meni je tü fejst veselo, dosta od nje dobili.« v fabriko üšo. Ge sem tam nej zavolo držine ovak obrnaulo. kak bi se ge narodila, trideset dobri lidi poznam, rada se - Dosta vse ste dobili? dugo zdržala, vejn eno leto, pa V Ljubljani sem včasik slüžbo lejt star je biu, mama se je pa zgučavam z lidami, zdaj v tom »Ona je takša leranca bila - ne te sem odišla v Pešt. Meni so dobila, ka je tistoga cajta nej več nej oženila. Dejdek je že tö kratkom časi sem že vejn trevejm, gvüšno, ka dosta dobri se mlajši vsikdar vidli pa sem leko bilau, dapa že te, gda sem mrau, tak ka samo z babicov je sti srečala tak na brž, šteri so leranc geste -, depa za tisti cajt pravla, ka se mo ge z mlajšami študirala, sem že delala na In-bila doma, gda sem ge odišla z me pozdravili. Pravli smo ške je ona v vsakšomi pojbi, dekli-spravlala. Tak sem te v zdrav-štituti za narodnostna vpraša-daumi. Vejm, ka bi te nücala kakše lejpe, tople rejči, zatok čini vidla, ka leko z njaga bau. stveno šaulo odla, po tistom pa nja, papére sem vküpklala pa pomauč, samo če človek ne na-ka smo se že dugo nej vidli, pa Pa te je že ona nam tak poma-pet lejt sem ške tam delala pa vse takšo, ka študentke delajo, redi té prvi stopaj, te tü ostane sem gvüšna, ka ške dosta sregala, ka dala takše živlenjske té čas sem ške naredla gimna-pa da sem daubo diplomo, te pa potejm več nega pauti tana-čam potem, ka se müva tü zgutanače, kak se trbej pripraviti zijo. Te je prišla ta možnost, ka so me tá k njim gorvzeli.« prej. Tü bi ostala v židanoj fab-čiva. Dobro je videti, ka takšona živlenje, zato ka je ona vel-sem leko üšla v Ljubljano štu-- Tistoga reda je v Jugoslaviji riki, kama so me tak gorvzeli, ga reda na srečanji slovenstvo ko znanje mejla. Ge sem trno dirat na Filozofsko fakulteto baukše šlau kak tü pri nas ka je eške edna gorstanila na nikak vküp diha, vsi vküpdržirada knige štejla pa sem trno pa na Fakulteto za sociologijo, na Vogrskom? vage, da so me merili. Fejst sem jo, vidi se, ka se veselijo pa se rada pisala že od maloga mau. politične vede in novinarstvo. »Tistoga cajta gvüšno, zato ka süja bila pa je malo poklačila, vidi njim na obrazi, ka te den Ona je vidla, ka dobro pišem Tak sem te dobila dvej diplomi, odprejti rosag je biu, pa če tak aj več vagam, ovak bi me nej njim nika pomeni. Človeki tau pa te namé vsikdar povalila, pa kak profesorica slovenščine pa deš z ednoga drügoga rosaga, gorvzeli. Te smo že v tri patije nikak dobro spadne, ka smo tau človeki nikšo mauč dalo, kot novinarka.« se ti vse vidi, vse je nauvo gé, mogli delati, dostakrat sem nej ške Slovenci tü pa znamo se štero ške gnes trno dobro leko - Kak si znala, ka je ta mož-sploj pa za nas. Sprvoga je sploj znala, če je den ali nauč, doma pogučavati pa vküper veseliti.« Karel Holec 7 Potepanje po Sloveniji Člani Društva porabske mladine smo se odločili, da bomo v tem letu obiskali Slovenijo, našo matico, ki je poleti praznovala 25. obletnico samostojnosti. Na pot smo se podali 8. septembra in smo se najprej odpravili proti mestu Laško, kjer smo si ogledali pivovarno Laško. Po ogledu in strokovni razlagi o delovanju smo bili tudi na degustaciji piva, ki ga Bleda, blejsko kremno rezino. V petek zjutraj smo se napotili proti slovenski obali, v Portorož, kamor smo prispeli v popoldanskem času. Ker je bilo izredno lepo vreme, smo se takoj odločili za kopanje v morju in sončenje na plaži. Lepo vreme smo izkoristili tudi naslednji dan, saj smo se pred odhodom še enkrat podali na plažo. proizvajajo tukaj. Sledil je še ogled muzeja Laško, v katerem smo spoznali zgodovino pivovarne in term. V popoldanskem času smo prispeli na Bled, bolj natančneje do Podhoma, od koder smo se V soboto zvečer smo našo ekskurzijo zaključili z literarnim pridihom, saj smo se udeležili slovesne podelitve literarne nagrade Vilenica, ki je potekala v jami Vilenica, in jo je letos dobila Dubravka Ugrešić. peš napotili proti Blejskemu Vintgarju. V lepem vremenu in ob dobrem vzdušju smo uživali naravne lepote, ki jih ponuja soteska Vintgar. Ko smo se malce utrudili, saj smo v obe smeri prehodili približno sedem kilometrov, smo sedli na avtobus in se odpravili proti Blejskemu jezeru. Tukaj smo občudovali jezero ob sončnem zahodu, hkrati pa poskusili najbolj znano sladico Hkrati smo si lahko ogledali to čudovito jamo. Udeleženci ekskurzije menimo, da smo si pridobili veliko novih izkušenj. Obenem smo spoznali slovenske kraje in intenzivno vadili slovenski jezik. V imenu mladih bi se rada zahvalila Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki moralno in finančno pomaga mladim v Porabju. Martina Zakocs POŠTIJA SREJDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej travniki, drejve pa divdje stvari. samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više Od vsega toga ta parpovejst guči. Meglena poštija Mlajši z maloga varaša po staroj šegi škejo po poštiji lejtati es pa ta. Depa nikšna takša sobota se je naprajla, ka se njim ne vidi najbole. Cejli mali varaš vküper s poštijo je gousta bejla megla odenola. Takša megla, v steroj prst pred nousom nej mogauče videti. Takša megla, v steroj eške ftiči pejški ojdijo. Takša gousta megla, v steroj vsikši drugi leko zabloudi. Tak je nej čüdno, ka so se mlajši sploj nej vidli. »Renaaaaaataaaaaaa! Si že veneeeeeeej? Ge sam že skrak poštijeeeee,« se v meglej maloga Petra čüje. »Peeteeeer, ne vidim gooooo! Ge sam tü skrak bauteeeee. Eeees pridiiiiii,« se vö iz megle Lacika glasi. »Laaaciiii, ne vidim pa ne vejm, če je bauta ta gor ali ta dooooooj,« njemi mali Peter nazaj krči. »Če dobro vidim, ge nin koulak šoule klemaaaaaaaam,« se eške Magda nut v meglou zglasi. »Es k meni pojtaaaaaaa!« »Ne vidiiiiiim, kaaaamaaaa trbeeej titiiiiii,« mali Peter tadale po meglej bloudi. »Boooleeee vi do mene pridteeeee!« »Kaaaamaaaa aj do tebeee priideeemoooo,« se Renata že tö zglasi. »Ne veeeeejm! Tü nin skrak poooštiiijeeeee sam gé,« mali Peter nazaj povej. »Vreeeediiiiiii, taaam oooostaaaaniiiii, dooo teeeebeeeee prideeemoooo,« Lacika nazaj krči. Megla pa eške bole gousta grata. Tak gousta, ka že bole gousta ne more biti. Mlajši bloudijo po meglej, bloudijo se zovéjo, depa nikak vküper ne morejo priti. Tak dugo bloudijo, ka ništeri že lačni gratajo. »Deeeem domooouuuuu na obeeeed,« se Lacika prvi domou napouti. »Ge tö. Nikaaa neee viidiiiiim,« Renata gnako naredi. Po tejm malomi Petri nika drugo ne ostane. Un tö domou de. Kuman, kuman, pout najde, stera do njegvoga douma pela. Trbej prajti, ka si zatoga volo pošteno zdene. Najbole pa po tejm, gda na dvour staupi. Nika ne vidi, depa s prstami šlata, šlata, dokejc dveri ne ošlata. Šké je gor oprejti, depa zaklenjene so gé. Kloncka, kloncka, dokejč se gor ne oprejo. Nut na dveri stane, gleda koulak sebe, tou je nej v dobro mesto prišo. »Tou je nej naš ram,« ne vörvle svojim očam. »Pa ti, Peter, si tö nej od naja sin,« ga s smejom od Lacike mama pa ata gledata. Skur gnako je pri malom Petri doma bilou. Ta k njim je Lacika zabloudo. Tak sta vsikša pri drugom daumi čakala, ga je vöter fudno, meglo taodneso pa se je znouva vidlo. Se je znouva vidlo, v sterom rami je stoj doma gé. Miki Roš PETEK, 23.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKANADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 PLANET VRABCEV, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.35 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, POLETJE 2016: POLETJE OP, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKEIN MLADE, 18.10 KIOKA: DINOZAVRI, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 47. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2016, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ONSTRAN ZRCALA, ŠVEDSKI FILM, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEVV ITALIJI, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL PETEK, 23.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.35 SLEDI: AGATA S ŠTRALEKA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 11.55 DOBRO JUTRO, 14.05 DOBER DAN, 14.50 PADEC GORICE, DOKUMENTARNI FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.05 BELASUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 MASLO, AMERIŠKI FILM, 21.30 STOPNICE, KRATKI IGRANI FILM, 21.50 NEVERJETNI JONATHAN GOODWIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 22.35 POLNOČNI KLUB: ČEBELE MEŠČANKE, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 HALO TV, 1.35 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 24.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.15 NEKOČ JE BIL LEDENIK, DOKUMENTARNI FILM, 15.00 ČLOVEŠKO VESOLJE: ZAKAJ OBSTAJAMO, ANGLEŠKADOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, IZBOR, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG: MUTSKA BISTRICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 18.00 OSAMLJENI PLANET -1000 FANTASTIČNIH DOŽIVETIJ, 18.25 OZARE, 18.40 ZU: ZU IN VETROVNI DAN, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, NAJBOLJŠI TRENUTKI 2016, 21.35 PREVARA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.05 TITLI, INDIJSKI FILM, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL SOBOTA, 24.09.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 9.55 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 11.40 NA LEPŠE, 12.10 ČAROKUHINJA PRI ATU: DOLENJSKA, 12.40 10 DOMAČIH, 13.30 MALI VOLKODLAK, NIZOZEMSKI FILM, 15.00 FANTJE S PRAPROTNA, JUBILEJNI KONCERT OB 50-LETNICI, 16.40 ZAKAJREVŠČINA: AVENIJA PARK -DENAR, MOČ IN AMERIŠKI SEN, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.30 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 18.25 NEVERJETNI JONATHAN GOODWIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 19.15 INFODROM, POLETJE 2016: POLETJE OP, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 19.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 20.00 BRATABLUES, AMERIŠKI FILM, 22.10 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 22.30 ZVEZDANA, 23.10 JUDO - SVETOVNI POKAL, 0.00 VEČER V PALLADIUMU, 0.50 ARITMIJA, 1.25 ARITMIČNI KONCERT - JANAI KOPUPEVADANČIČ - JANI KOVAČIČ INANA PUPEDAN, 2.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 3.00 ZABAVNI KANAL, 4.30 JUDO -SVETOVNI POKAL, 5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNI KLUB: ČEBELE MEŠČANKE, * * * NEDELJA, 25.09.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 MED ODMOROM: MLEČNA RESTAVRACIJA; DEKLIŠKO STRANIŠČE, AVSTRALSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.50 PRISLUHNIMOTIŠINI: PRVI ŠOLSKI DAN JE STRESEN ZA STARŠE IN OTROKE, IZOBRAŽEVALNAODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: DRUGAČNI MLADI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 47. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2016, 15.15 BLODNJE, NEMŠKI FILM, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 TILKA IN PRIJATELJI: GOSENICA GRIZKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 SKRIVNOST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 PODELITEV VEČERNICE: NAGRADE ZA NAJBOLJŠE LITERARNO DELO ZA MLADINO, PRENOS IZ MURSKESOBOTE, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 PRIHAJAMO V MIRU, FRANCOSKOAVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.35 VALENTINA TURCU IN LEO MUJIć: NEVARNA RAZMERJA, SOLISTI IN ANSAMBEL BALETA SNG MARIBOR, 1.30 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.50 INFOKANAL NEDELJA, 25.09.2016, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.15 GLASBENA MATINEJA, 9.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.25 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 12.55 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, IZBOR, 14.00 MAGAZIN FIFA -POTV RUSIJO, ODDAJA O ŠPORTU, 14.30 JUDO -SVETOVNI POKAL, 15.20 ZVEZDANA, 16.20 SLOVENSKI VODNI KROG: MUTSKA BISTRICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 17.00 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 18.00 NA KONCU CESTE, DOKUMENTARNI FILM Z ZVOČNIM OPISOM, 18.55 VOKALNA SKUPINA PLAMEN IZ TORONTA, KONCERTOB 25-LETNICI, 19.25 S PLESALCI SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA: ANA KLAŠNJA, LUKAS ZUSCHLAG, URŠA VIDMAR, LUCAS JEKANEDER IN BOJANA NENADOVIć OTRIN, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ČLOVEŠKO VESOLJE: ALI SMO V VESOLJU SAMI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 SHETLANDSKE SKRIVNOSTI (II.), ŠKOTSKA MINISERIJA, 22.45 JUDO -SVETOVNI POKAL, 23.35 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 23.55 VIKEND PAKET, 1.15 MAGAZIN FIFA -POT V RUSIJO, ODDAJA O ŠPORTU, 1.40 JUDO -SVETOVNI POKAL, 2.30 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 26.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 OSAMLJENI PLANET -1000 FANTASTIČNIH DOŽIVETIJ, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.20 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.25 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 Z GLASBO IN S PLESOM, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM IMEL DOMAČO ŽIVALCO, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PLATFORMA: ARS ELECTRONICA, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL PONEDELJEK, 26.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG, DOKUMENTARNASERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 MATIČNE CELICE, DOKUMENTARNI FILM, 10.55 DUHOVNI UTRIP, 11.10 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.30 POLNOČNI KLUB: ČEBELE MEŠČANKE, 16.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 SHETLANDSKESKRIVNOSTI (II.), ŠKOTSKA MINISERIJA, 22.50 SPOMINI: ALOJZ KAJIN, POGOVORNA ODDAJA, 0.20 HALO TV, 1.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 27.09.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.45 OBZORJA DUHA: DRUGAČNI MLADI, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.40 NAGLAS! 15.00 POROČILA, 15.10 KANAPE -KANAPé, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 JANI NANI: HRUP, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: KDOR NAJDE, OBDRŽI, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 VZHODNOBERLINSKA SAGA (III.): NAD PREPADOM, NEMŠKA NADALJEVANKA, 20.55 IZKORENINJANJE KRŠČANSTVA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI, POGOVORNA ODDAJA, 0.55 PROFIL, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEVV ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL TOREK, 27.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG, 2. DEL, DOKUMENTARNASERIJA 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.55 POZIMI SE DELA SOL, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.10 DOBRO JUTRO, 14.20 DOBER DAN, 15.20 VSE JE MOGOČE, NAJBOLJŠI TRENUTKI 2016, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV: HOMEOPATIJA, GOST: JOŠT KLEMENC, DR. MED., 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 BIOLOŠKA UTVARA -EKOLOŠKA SERIJSKA PRIDELAVA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 SHETLANDSKE SKRIVNOSTI (II.), ŠKOTSKA MINISERIJA, 22.50 VEČER V PALLADIUMU, 23.40 FORTITUDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 HALO TV: HOMEOPATIJA, GOST: JOŠT KLEMENC, DR. MED., 2.50 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 28.09.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 TRDNO STOJ, 12.00 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: NIKO GRAFENAUER, 14.25 PRAVA IDEJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ TONETA ČUFARJA, MARIBOR IN OŠ JOŽETA KRAJCA, RAKEK, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 PIPI, PUPU IN ROZMARI: ČAROBNO JAJCE, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: GORILA, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: PRED OČMI JAVNOSTI, ANGLEŠKI FILM, 21.35 KINOFOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 MARIE CURIE, ŽENSKA, KIJE RAZSVETLILA SVET, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.00 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.40 PROFIL, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEVV ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL SREDA, 28.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 KANAPE - KANAPé, ODDAJA TV LENDAVA, 9.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.40 10 DOMAČIH, 11.30 ERTEVE, 12.00 HALO TV: HOMEOPATIJA, GOST: JOŠT KLEMENC, DR. MED., 12.40 DOBRO JUTRO, 14.50 DOBERDAN, 15.50 VIKEND PAKET, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.55 KOŠARKA - SUPERPOKAL: KRKA - HELIOS, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 ARITMIJA, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 HALO TV, 1.40 KOŠARKA -SUPERPOKAL: KRKA - HELIOS, 3.00 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 29.09.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.45 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 IZKORENINJANJE KRŠČANSTVA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 BREZ MEJA -HATáRTALAN, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 TOČKA PRELOMA, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: HIŠA SADEŽI DRUŽBE, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.10 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: PA SEM TE!, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: PARK DINOZAVROV DEDIJA ZAJCA, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: ISKATI TISTO, KAR NAS POVEZUJE, 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.05 PROFIL, 1.30 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL ČETRTEK, 29.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 NA LEPŠE, 10.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.50 KINO FOKUS, 11.00 HALO TV, 11.55 DOBROJUTRO, 15.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 RAZKRITJA MAJEV: SKRIVNOST BAKTUNA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.30 ČAROKUHINJA PRI ATU, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PETRA, IZGUBLJENO KAMNITO MESTO, AMERIŠKO-FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 PRVA LEPA STVAR, ITALIJANSKI FILM, 22.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ČARLI NOVAK IN ČARLIJEVI ANGELI, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 HALO TV, 1.20 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za H-9970 Monošter, človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v ČASOPIS Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 11747068 20019127 00000000, Glavna in odgovorna urednica SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič